Original subtitles

Dale� od sveta, ki ga poznamo, le�i oddaljeno kraljestvo.

Nam izgleda kot zamrznjena pustinja.

Toda za tamkaj�nje �ivali,

je bilo vedno raj na Zemlji.

Globoko v tem ledu, se je eno �ivljenje ravnokar za�elo.

Tedne je �ivela v temi.

In gledala v krog svetlobe nad njo.

Kaj je tam?

Radovednost jo �ene, da prvikrat pride na plano.

Na severu bi ji rekli Nanu. Mala severna medvedka.

Pred njo se razprostre bela odeja.

Veli�astno mesto, kakr�nega ni nikjer drugje.

Kraljestvo na vrhu sveta.

Kraljestvo ledu.

�e en mladi� prvi� raziskuje svet.

Vidi modrino ledene vode.

Seela je le nekaj ur star mro�,

toda �eljna raziskovanja, prav tako kot medvedka.

Veliko se imata za nau�iti.

Sta otroka Arktike,

polo�ena v zibelko ledu, ki ju obdaja.

Toda njihov svet se spreminja.

In soo�ili se bodo s stvarmi, ki so �e nepoznane njihovi vrsti.

Njihova pustolov��ina se za�ne danes.

Za�ne se spomladi, na tej sne�eni gori.

Nanujina mama ima dovolj njene jame.

V njej je bila 6 mesecev, brez hrane in pija�e.

V temni zimi je skotila dvoj�ka.

Nanu in njenega brata.

Temperatura je -20 stopinj. Ledeno mrzlo.

Super za severnega medveda.

Nanu okleva zapustiti votlino.

Toda �e te pokli�e mati medvedka, jo mora� ubogati.

Nanu je �ivahna.

Njen brat malo pla�en.

Vedno je pripravljena na igro.

Hej! Zadetek v prvo.

Prihajajo resnej�i dnevi.

�ivljenje je tako te�ko,

da Nanu in njen brat potrebujeta 3 leta osnovnega urjenja.

Toda za prvi dan, je bilo dovolj.

Trening severnega medveda, se za�ne jutri.

�e 45 kilometrov od Sne�ne gore, je ocean spremenjen

v trden led.

Malo naprej je mesto Seelinega rojstva.

Labirint ledu slu�i namesto jasli.

Tukaj, lahko samica mro�a v miru skoti svojega mladi�a.

Z ob�utljivimi brki, si zapomnita njun obraz za vedno.

Tako je.

Brki niso le za okras.

Seela mora prepoznati �e en obraz.

�e ena samica, �aka na njo.

Obna�ala se bo kot njena teta in strastna za��itnica,

dokler se Seela ne bo zmo�na sama soo�ati s svetom.

Gre za triletno zavezo,

ki se za�ne sedaj.

Najprej je treba priti ven iz vode.

�e ji ne uspe, bo utonila.

Teta pazi na plenilce,

mama pa ji poka�e kako.

Toda,

skoki v vodo so bolj zabavni.

Mama lahko potisne svojega mladi�a.

Toda Seela mora to obvladati sama.

To bodo dolga tri leta.

Teta se zagotovo spra�uje, v kaj se je spustila.

Na Sne�ni gori, Nanujin bratec zavla�uje za�etek potovanja.

�e vedno ne zna priti ven.

Mama ne more ve� dolgo �akati. Umira od lakote.

Njeno edino upanje je, da odide k oceanu.

Na njeno dolgoletno lovi��e.

Pri�nejo s klate�kim na�inom �ivljenja severnih medvedov.

Zamenjajo rojstno mesto,

za avanture, ki jih �akajo.

Kmalu dobijo dru�bo.

Mama najde zaskrbljujo� znak.

Sledi edine �ivali, ki jih lahko ogrozi.

Samca severnega medveda.

Ve, da bi lahko napadel mladi�e, �e bi dobil prilo�nost.

Toda medveda zanima nekaj drugega.

Zavohal je plen, kilometre pro�.

Novorojenega mro�a.

Na prvi pogled, Seela izgleda kot lahek plen.

Teta zazna nevarnost.

Ko jih medved napade, ga teta hitro ustavi.

Medved je mo�an, toda tehta le pol toliko kot teta

in nima mo�i v vodi.

Zaenkrat se umakne.

Seela se ne bo nikoli zavedala, kak�no sre�o ima.

Samica mro�a se ne rodi pogosto.

Zato je Seela cenjena ne samo od mame in tete,

ampak od cele �rede.

Niso samo skupina, ampak povezana dru�ina.

Zelo povezana dru�ina.

En na drugem, vsak se vtika v vsakega.

Bratranci, babice, dedki.

In katera dru�ina, nima stra�nega strica?

Nedale� pro�, se njihov daljni bratranec napoti na povr�je.

Tjulenj ima ve� dihalnih lukenj v ledu.

Svoje osebne povezave med morjem in zrakom.

Toda, nikoli ne ve, kateri plenilec

jo �aka na povr�ju.

Galeb je ne skrbi,

toda tjulenj je najljub�a hrana severnih medvedov.

Ravno tjulnja sedaj lovi Nanujina mama,

sledijo pa ji Nanu, njen mali bratec

in njihov mali prijatelj.

Tjulenj ima velikega zaveznika v borbi z medvedom, led.

Splazi se v votlino, skrito pod snegom

in upa, da je medved ne najde.

Na tjulnovo �alost,

jo lahko Nanujina mama zavoha skozi tri metre snega.

Kot da bi se igral skrivalnice, z nekom, ki ima rentgenski vid.

Nanu se bo kmalu nau�ila,

da v kraljestvu ledu, ni lahko priti do hrane.

Plen pobegne 19 krat, preden si enkrat uspe�en.

Toda �e mora� nahraniti otroka, ne sme� obupati.

Prvi obrok po �estih mesecih okrepi mamo

in postane mleko za njena mladi�a.

In za pametnega zasledovalca, ostanki.

Za razliko od medveda, mro� redko lovi sam.

Ko eden postane la�en,

vsi postanejo la�ni.

Tako delujejo.

To je Seelin prvi lov.

Morala bo biti vztrajna, saj bo trajal cele tri dni.

Delujejo kot mo�tvo in i��ejo sledi.

Mislili bi, da se bo velikan, kakr�en je mro�

spravil na nekaj nasilnega.

To je boji��e.

In plen?

�koljka.

Vsak mro� lahko poje 4.000 �koljk na obrok.

Seela bo potrebovala leta, da bo obvladala nabiranje.

Kako jih razdra�iti z brki,

odpreti z rilcem in posrkati meso.

Toda najprej jih mora� ujeti.

V zme�njavi, nekatere te�ejo.

Nekatere celo letijo.

Nikoli ne dobijo vseh �koljk.

Tiste ki ostanejo, bodo zapolnile praznino,

da se bo �reda �ez 5 let vrnila.

Po tridnevnem hranjenju,

�reda skupinsko prebavlja.

Nekdo za�ne igro �povleci me za prst�,

in preden se dobro zave�...

Do konca pomladi,

so se tudi medvedi gostili.

Tjulni so napolnili njihove �elodce.

Na Arktiki, so �asi obilja, razlog za slavje.

V starodavnem ritmu severa,

se �asi obilja za Nanu in njeno dru�ino,

kon�ajo s prihodom poletja.

Postni �as za medvede,

�igar lovi��a izginejo z otoplitvijo.

Celodnevno sonce, prodre v temne vode

in opravi svojo �arovnijo.

Eksplozija �ivljenja, privabi morska bitja dale� na sever.

Skozi leta,

je poletje vedno na kratko skr�ilo ledena polja.

Toda jeseni se mraz vrne,

in led hitro zavzame obalo, in se po�asi pomika proti morju.

Pripravljeni na prekinitev posta,

Nanu in njena dru�ina �akajo, da se njihovo lovi��e obnovi,

na zamrznjenem oceanu.

vadijo lov na tjulne.

Mama jima pomaga pri tehniki.

In �e pri ne�em.

S pritiskanjem na Nanu, ji poizku�a vcepiti trdnost.

Vztrajnost.

Nanu ima vse kar je potrebno.

Bratu manjka koncentracije.

Kon�no, znak.

Temnej�i dnevi, napovedujejo povratek zime,

in dovolj zmrznjeno morje, da se lahko na njem lovi.

Ravno prav. Nanu in njena dru�ina so la�ni.

Nekaj je druga�no letos.

Led sploh ni trd.

Medvedka take zime �e ni videla.

Morali se bodo vrniti in po�akati, da se led strdi.

In do takrat, bodo la�ni.

Tudi Seelina dru�ina i��e led, dovolj trden da bi jih zdr�al.

Tedni minevajo.

�ivali ledenega kraljestva ne vedo,

da bo njihova iznajdljivost na preizku�nji.

Morje in zrak nad njim sta toplej�a kot ponavadi.

Led se ne strjuje.

Led se kon�no vrne,

toda tri mesece pozneje.

Vse spet izgleda normalno.

Toda premalo snega je, za kotitveno votlino,

zato so tjulnovi mladi�i izpostavljeni na ledu,

razkriti najve�jemu sovra�niku.

To je izziv tudi za Nanujino mamo,

ki je specializirana za lovljenje skritega plena.

Kako bo presenetila tjulna, ki jo vidi?

Njen napad je polomija.

Nanu poka�e mami, kaj mora storiti.

Ja, hvala za nasvet mala.

Medvedka ve, da pti�i letijo proti hrani,

zato jim sledijo.

Obrok je blizu.

Toda do njega se lahko pride, samo mimo lastnika.

Medvedjega samca.

Zaradi lakote, veliko tvegajo.

Uidejo, toda njihova lakota nara��a.

Grozi pa jim �e nova nevarnost.

Arkti�ni vihar.

Zdi se, da veter piha bolj silovito kot v preteklosti.

Mo�neje se zaganja v morje, ki ga je v�asih ��itil led.

�reda se napoti v globlje vode, da bi utekla viharju.

Toda tam, med 7-metrskimi valovi,

te�ko ostanejo skupaj.

Velik val lo�i Seelo od ostalih.

Mama in teta jo obupano i��eta,

toda ni je na spregled.

Na kopnem, se temperatura spusti do -40 stopinj.

Veter dose�e hitrost 120 kilometrov na uro.

Vihar jemlje svoj davek.

Medvedji brat trpi.

Prvi� v Nanujinem �ivljenju, ji ni tik za petami.

Mama ga prosi, naj vztraja.

Poizku�a jo ubogati,

toda lakota je prehuda.

Nanu in mama se ule�eta k njemu, da delijo toploto.

Toda vse bolj se oddaljuje.

In potem, odide.

Nanu in njena mama ostaneta ob njem.

Toda morata naprej.

Na morju, mama in teta �e vedno i��eta Seelo.

Oddaljena od njunih pogledov

se komaj dr�i pri �ivljenju.

Ne bo dolgo zdr�ala.

Njena mo� upada,

skupaj z upanjem �rede, da jo bodo na�li.

Mama in teta ne obupata.

Mo�an tok ju vodi dlje kot kadarkoli,

in najdeta, kar se je zdelo izgubljeno.

Mladi�a ki je izdr�al,

�akajo� 2 odrasla, ki vedno prideta po njo.

Dve pomladi mineta v ledenem kraljestvu,

in v vsaki, se �uden zvok sli�i izpod ledu.

V njenem drugem letu, kjer �e ka�e majhne okle,

Seela zazna �udne zvoke.

To so ljubezenske pesmi mladih mro�ev,

tako zapletene, da so potrebna leta, da jih obvlada�.

Dokler niso dovolj dobre,

dame po�nejo druge re�i.

Tudi Nanu je zrasla.

Pri dveh letih, je �e vedno odvisna od mame.

Ampak pri�el je �as, ko se je mati oddaljila.

Spremenljive razmere so prisilile mater,

da to naredi prej kot ponavadi.

Nanu v o�eh svoje mame vidi nekaj, kar ni �e nikoli prej.

En sam pogled ji pove, da je �ivljenje z mamo kon�ano.

Mama ne more ve� skrbeti za obe.

�e �eli da pre�ivita, mora odgnati Nanu.

Nanu je najte�je oditi.

Tudi mami je te�ko.

Ne more je ve� varovati,

niti gledati, kako napreduje.

Morda jo vidi zadnji�.

In tako je �e v svojem drugem letu,

Nanu ostala sama.

No, ne �isto sama.

Prej kot ponavadi, pomladna toplina obda Arktiko.

Lovi��a so poplavljena. Nikjer ni tjulnov.

Nanu se poda v neraziskan svet,

upajo�, da bo na�la hrano.

Karkoli.

Pingvini so ji novi.

Zgolj majhen zalogaj,

toda vreden poizvedovanja v takih okoli��inah,

Ampak Nanu bo odkrila,

da na pti�ih nekaj smrdi.

Nanu ni imela mo�nosti.

Kak�ne ptice letijo �ez ocean namesto �ez nebo?

Nato, nekaj �e bolj �udnega.

�ivali, ki jih �e ni videla.

Naletela je na �redo kitov.

Samorogov morja.

Njihovi okli so tako ob�utljivi,

da so zmo�ni v zraku in morju,

prebrati temperaturo in vreme.

Kot izgubljeno Arkti�no pleme, kiti tavajo po morju,

in so tihe pri�e, spreminjajo�ih se �asov.

Nikoli prej, se Arkti�ni led ni stopil tako hitro in iznenada.

Lov je nemogo�.

Za razliko od Nanu, lisica ne zna plavati.

Na ploskvi ledu se mora posloviti od medvedke.

Nanu se soo�a s svojimi te�avami.

�e nikoli ni obti�ala na razbitem ledu.

Nikoli ni bila tako la�na.

Nikoli v polo�aju, kjer ji mamin trening

ne bi bil v pomo�.

Dlje na morju,

Se �reda mro�ev dr�i nekaj ledenih ploskev.

V tesnih pogojih, so �ivci na nitki.

Seela �e ni do�ivela toplega leta.

Odrasli so.

Toda ne tako dolgega.

Kon�no, en mro� spro�i skupinsko odlo�itev, da zapustijo ta led.

Poiskati bodo morali nov dom.

Ne morejo na obale Sne�ne gore,

saj so tam medvedi.

Poizkusili bodo na odprtem morju.

Upajo� na oddaljen otok, kjer bodo varni.

Plavati bodo morali dan in no�, en teden, 300 kilometrov.

Na razbitem ledu,

se je Nanujin svet obrnil na glavo.

Naj ostane na kosih ledu, kjer ni hrane?

Ali sledi vonju plena v neznano morje?

Zdaj je �as za drznost.

Toda po�asi.

Volja do pre�ivetja, jo �ene v skrajnosti.

Kon�no najdejo zato�i��e.

Kamniti otok.

�reda je iz�rpana.

Pred po�itkom, morajo najti mesto za lovljenje.

Seela je preutrujena za nadaljnje plavanje.

Te�ko bo pri�la ven.

Plezanje na skale, je te�je kot plazenje na led.

Dvigniti bodo morali tono ma��obe,

samo z mo�jo plavuti.

Morda bi morali pustiti nekaj �koljk.

�redin spanec ne bi bil tako globok,

�e bi vedeli, kdo je �e otoku.

Medvedji samec.

In kjer je medved...

Je lisica. S poletnim ko�uhom.

Na kamnitem otoku, ne potrebuje ostankov.

Tam je ve� ptic kot jih lahko poje.

Ne morejo pobegniti.

In premladi so, da bi leteli.

Ujeti med lisico in prepadom,

ima o�e nemogo�o zahtevo.

Skok iz obupa, navdihne celo jato.

Mladi� odkrije zato�i��e v vodi.

Drugi na kosu ledu.

Nanu je plavala dneve,

in od izmu�enosti skoraj utonila.

To malo mesto za po�itek, ji je re�ilo �ivljenje.

Na kamnitem otoku, sonce proizvaja vro�inski val.

Temperatura je precej nad ni�lo.

Segrevanje spro�i nenapovedano srbenje,

in treba se je popraskati, ni va�no kje in kdaj.

Seela ima svoje te�ave.

�eli vsaj za trenutek oditi iz zavetja svoje dru�ine.

Mro�i ne znajo plezati,

toda ona se ne preda.

Teta vidi Seelo tavati na samem

in se napoti za njo,

kolikor hitro je mogo�e.

Seela nenadoma izgine.

Ko jo teta pokli�e, ne dobi odziva.

Seela je nenavadno tiha.

Njena dogodiv��ina se ni dobro kon�ala.

Zataknila se je v ozki razpoki.

In nekdo jo je zagledal.

Severni medved se pribli�a, da bi napadel,

in Seela je hitro ukrepala.

Ranjena bo,

toda �iva.

Hiti posvariti ostale.

Teta je zadnja na otoku.

Seelina mama jo najde,

in teta se jim pridru�i.

Medved se mora sprijazniti s porazom.

Seela in njena dru�ina se umaknejo na drug del otoka.

Pridru�ijo se ostalim �redam.

Spremenljive razmere, so pustile mnogo nasedlih in ranljivih,

ostalih obupanih in la�nih.

Po enem tednu na morju,

Nanu dose�e plitvine Kamnitega otoka.

�e cel dan jo vzpodbuja vonj po plenu.

Sedaj ko ga vidi,

ni tako samozavestna.

To niso tjulni.

Ne ve, kako se soo�iti z velikimi mro�i.

Odrasli so trikrat te�ji od nje, z ostrimi okli.

Morda najde �ibkega ali majhnega, da ga napade.

Lakota jo poganja, kljub majhnim mo�nostim.

Toda premlada in premajhna je,

in oni so neugodni.

Nima mo�nosti.

Nanu je pri�la tako dale�, stradati.

Stari medved na�rtuje napad z morja,

ko bo �reda dremala.

Medved se pribli�a.

Priplazi se neopa�eno.

Seela se napoti k vodi, ko jo medved zagrabi.

Teta ne okleva. Odhiti pomagati mladi�u.

Njen pogum, omogo�i Seelin pobeg.

Zaradi velike predanosti, se teta �rtvuje.

Seela �aka,

toda teta se ne bo vrnila.

Medtem, Nanu slabi.

Brez hrane, ne bo dolgo zdr�ala.

Ve, da samci ne delijo

in bi jo z lahkoto ubil.

Toda �as je za vzdr�ljivost, ki ji jo je dala njena mama.

No�e se vdati.

Mora deliti hrano z njo, druga�e bo umrla.

In tako �aka,

in �aka.

dokler ji ne da, kar �eli.

Ena smrt je re�ila �ivljenja mnogih.

Za �tiri leta sta Nanu in Seela pregnani v to kamnito opori��e,

led pa se topi.

Segrevanje je ote�ilo �ivljenje,

moti ciklus letnih �asov,

mo�no topi ledeno kraljestvo,

in spremeni njegove prebivalce

v brezdomce.

Po vsej Arktiki,

�ivali �akajo na vrnitev ledu.

Po dolgem �akanju,

star mro� zavoha vonj po ledu.

�as je za vrnitev.

Tudi Nanu se vrne v rojstno mesto ledu.

Spomladi njenega osmega leta,

je �e bolj razburljivo biti doma.

Ve�ino �ivljenja, se je izogibala samcev.

Sedaj jo eden privla�i.

In tako se za�ne zveza, stara kot �as,

toda posebnega pomena, v izginjajo�em svetu.

Kasneje tega leta, gnana s spomini in nagonom,

Nanu spleza na Sne�no goro.

Odkar je bila mladi�, prvi� prekine njeno romarsko �ivljenje

in poi��e toploto v skrivnem brlogu.

�ez zimo izgine pod odejo snega in ledu.

Medtem so Seelini okli lepo zrasli,

in samci to opazijo.

Ve, kaj �elijo.

Toda nima �asa za vsakega starca.

Ima na�ela,

za razliko od nekaterih ostalih samic.

Seela �aka nekoga posebnega.

Ko je samec motiviran,

lahko poje tudi do 50 ur.

In eden od teh Romeov posku�a osvojiti Seelo.

Nekaj v njegovem tonu jo je predramilo.

Na sne�ni gori, kjer se je rodila,

Nanu naredi �ude� s severa.

In ta �ude� ima brata.

Tudi Seela naredi svoj �ude�.

Nov mladi�, nova mati.

Nova teta.

Povsod po tem posebnem prostoru,

si otroci Arktike utrejo pot v svet

kot �e tiso�e let poprej.

Njihova usoda je za vedno povezana

z ledom ki jih omejuje,

ter mrazom,

ki ohranja kraljestvo samo njihovo.

Kaj bodo delali njihovi otroci, �e izgine?

Kako bo nam?

�e bi spremenili na�in �ivljenja,

bi s tem re�ili �ivljenja mnogih.

�e bi ugasnil lu�, ko te ni v sobi,

bi imele �ivali Arktike lep�o prihodnost.

�e bi zamenjali navadno �arnico za var�no,

je kot, da bi odstranili milijon avtomobilov s ceste.

Star�a naj kupita hibridni avto,

tako bodo severni medvedje la�je �iveli.

�e opere� obleko v hladni vodi, porabi� 80% manj energije,

kar prepre�i vodi na Arktiki, da bi se segrevala.

�e bi zni�al temperaturo v stanovanju,

bi prepre�il dvig temperature tam, kjer �ivijo mro�i.

Uporabljaj javni prevoz.

Ko ne gre� dale�, lahko kolesari�, hodi�, rolka�,

ali plava�, �e si mro�.

Dve minuti manj tu�iranja,

bi bilo dovolj, da bi v enem letu napolnil plavalni bazen.

Reci star�em, naj kupijo sve�o hrano namesto zmrznjene.

S tem bi prihranili energijo in re�ili �ivali.

�e lahko odkrije� poceni obnavljajo�o se energijo,

bi re�il svet.

To bi bilo neverjetno.

Posadite drevo.

Povsod posadite drevesa.

Posadite veliko dreves.

Posadite milijon dreves.

Vpra�aj u�itelje o globalnem segrevanju.

Kar naredimo doma, vpliva na njihov dom.

Spremeniti moramo na�in bivanja.

Moramo spremeniti na� na�in �ivljenja.

Prevedel Mafijc85