Original subtitles

www.OpenSubtitles.org

Film Mitje Okorna

PLANET SAMSKIH

VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production

Volk

Svet Volka

Dame in gospodje, pred vami je človek, ki ima vse vajeti v rokah.

Tomek "Volk" Wilczyński!

Dober večer, z vami sva Tomek Wilczyński in Andžela.

Vsem želim veselo in vroče Valentinovo!

Približaj Tomka. Zdaj.

Kdo si je sploh izmislil vse te praznike? So bili zadeti?

Poglejmo veliko noč.

Čarobni zajček nosi jajca … iz čokolade?

Valentinovo je vsaj dosledno. Rože, srčki,

romantična komedija v kinu in dober seks.

Seks? Pridi, pridi …

Hitro povej, baterijo imam prazno. –Ola, to nima smisla.

Kdo sploh hodi na spletne zmenke?

Normalni ljudje se ne spoznajo tako. –Z Bogdanom nisva normalna?

Vidva sta izjemi. Rada bi spoznala koga na običajen način.

Obleci beli puli, umij si zobe, nasmehni se

in pojdi že na zmenek s tistim … Kako mu je že ime? –Ant Man.

Kako mu je zares ime? –Vidiš? Ne vem niti, kako mu je ime.

Sprosti se, draga. To je prvi zmenek, ne zakonsko svetovanje.

Računalnik boš dobila, ko boš pomagala mami. Pusti!

In zapomni si: Nikoli ne dobiš druge priložnosti za prvi vtis.

Jutri boš šla z mamo v salon. Konec debate.

Ona ni moja mama! Ne kliči je tako.

Moja mama je odvetnica, ne neumna frizerka.

Zaradi tebe naju je zapustila. –Lahko malo tiše? Pogovarjam se.

Sovražim vaju! –Pozneje te pokličem, prav?

To je samo začasno. Najbrž jo bodo odpustili v enem tednu.

Kaj si rekel?

To ni bilo smešno.

Živjo, mami.

Tu imaš hrano in pošto.

Vse najlepše za Valentinovo, mama.

Najlepše je že mimo.

Seveda.

Grem. –Kam pa? Sredi noči?

Ura je 9. Z nekom se dobim. –S kom? –Mama …

Verjetno imam pravico vedeti, s kom se dobivaš ponoči.

Skoraj 30 let imam.

Dober večer. –Dober večer.

Kako vam lahko pomagam? –Rezervacijo imam.

Za dva. –Na ime?

Ant Man.

Ne najdem ga.

Oprostite. –Imate veliko rezervacij ob 21.30?

Eno. –Ta je najina.

Izvolite.

Čez tri tedne bo dan žena. 70% tvojega občinstva so ženske. –Super.

IMAŠ KAKŠNE NAČRTE? –Zato jih nehaj žaliti.

S TABO ŽE NE KRETEN! –Je Beata jezna? –Katera?

Ne vem. –Njeno sestro si nategnil.

Vidiš? Še veš ne, kaj počneš.

Bi naročili pijačo? –Nekoga še čakam.

Seveda. V tem primeru bova počakala skupaj.

Ženske so, matere. Ali pa to nekoč bodo.

Sestre, žene, hčere, babice.

Ne moreš jih ves čas zasmehovati, sicer boš izgubil občinstvo.

Ne bo prišel. Dobro, izmisli si kaj.

Živjo.

Oprosti za zamudo. Strašni zastoji.

Dobre so. Malo preveč česna, a so super.

Ant Man? –Ant Man?

Tvoj prvi spletni zmenek. –Peti.

Če bi bil tvoj peti, bil rekla, da je prvi.

Ker po tretjem vsak dojame, kako nerodno je.

Saj ni. –Ne?

Ti ni nerodno, da te je nekdo pustil na cedilu za Valentinovo?

Poslušaj, Kasia. –Anja.

Kaj praviš na to, da bi šla kam drugam? –Zdaj?

Najprej sem hotel kaj pojesti, a če si tako nestrpna …

Zabavno. Ne, hvala.

Tomek Wilczyński? Obožujem vašo oddajo.

Lahko eno fotko? –Seveda.

Bi lahko?

Pridi.

Opravljeno.

Tam sedimo. –Na očeh vas imam.

Delo, delo, delo. Groza. O čem sva govorila?

Dobro, ženske norijo za tabo. Jaz ne.

In moj fant malo zamuja, najbrž je kaj prišlo vmes.

Bi se najprej malo pogovarjala? Prav. S čim se ukvarjaš, Anja?

Učim. –Res? Kaj pa?

Glasbo.

Na akademiji? –Ne, na šoli.

Osnovni. –Zdaj mi postaja bolj jasno.

Kaj pa? –Hotela si biti glasbenica, morda skladateljica ali dirigentka.

Hotela si dirigirati v Berlinski filharmoniji.

A ti ni uspelo. Pristala si v šoli. In sovražiš to.

Kateri glasbenik pa želi učiti mulce brez posluha?

Zdelana glasbila, zatohle učilnice. Koliko si stara, 30? –27.

Točno, 37. Pa vsi tisti otroci, ki niso tvoji. In zakaj?

Ker nimaš otrok. Zakaj? S kom pa naj bi jih imela?

V službi te obkrožajo zgube. Biološka ura tiktaka.

Nočeš obupati, a te je strah, da te ne bo imel nihče rad

in da boš umrla sama. Misliš si, da moraš nekaj spremeniti.

In greš na spletni zmenek.

Ker biti sama na valentinovo … Katastrofa. In veš, kaj?

Ta fant je bil tukaj. Stopil je skozi vrata, te pogledal,

začutil tvoj obup na deset metrov in pomislil, da mu bo bolje doma

ob pivu in hitrem internetu.

No? Imam prav?

Že greva?

Poslušaj, kreten. –Tomek. –Pojma nimaš.

Tako majhen si. Velik je samo tvoj ego.

Včasih so moški imeli čast, načela, za ženske so osvajali svet

kot vitezi na belih konjih. A kaj ti veš o tem? Reči znaš le:

Slaven sem, fotkajva se in pojdiva k meni, ker sem super.

Raje umrem osamljena, kot da grem domov s takim kretenom!

Gospa Anja.

Gospa Anja. –Ja? –Poglejte.

Predstavljajva si, da je to najin G dur.

Anja. –Živjo.

To je vse za danes. Odlična si bila. –Izjemna.

Pozdravljeni, g. ravnatelj. –Pozdravljena, Ela.

Napreduje, kaj? –Še bolj bi, če bi imela na čem igrati.

To bo prvo na vrsti, ko zadanem na lotu. Nisem zato tu.

Morala boš vaditi v telovadnici. Zmeni se z novim učiteljem.

Obljubil si mi nov razred. Kako naj v telovadnici pripravim koncert?

Nimam novega razreda na voljo, tega pa potrebujem za pouk.

Veš, s tem tvojim glasbenim krožkom

imam same probleme. –Vem. Bi lahko vsaj popravili klavir?

Povedal sem ti že, da nimamo denarja.

Če bi ga imeli, bi ga z veseljem kupil. Razumeš?

Vendar ne morem. Razumeš?

Sam bi ga kupil. Ampak nimam denarja. Ničesar nimam.

Imam ženo in hčerko.

Ena visi na spletu in se po cele dneve fotka,

druga pa ne obdrži službe niti en mesec,

ker misli, da je umetnica!

In misli, da ustvarja izjemne umetnine,

čeprav so le preklete frizure. –Bogdan. –Kaj je?

Se opravičujem.

G. Malinowski, ga. Kwiatkowska, spoznajta se. Grem.

Kolega.

Je vedno tak? –Težave ima doma.

Piotr, me veseli. –Anja.

Lepo.

Hotel sem se preživljati z glasbo, a je življenje spremenilo načrte.

Si igral bas? –Saksofon. –Ampak to je basovski ključ.

Vem, sem dojel naslednje jutro.

Kako si bova delila telovadnico? –Se bova že zmenila.

Ant Man te je pustil na cedilu,

nato se ti je ponujal najbolj seksi tip na TV,

ti pa si se osramotila v petih minutah? Super.

Lahko malo tiše? –Seveda, oprostite.

Je tudi … Sedite pri miru. Je tudi v resnici tako lušten kot na TV?

Jaz bi ga naskočila. –Prosim? –Zoška, vzemi metlo.

Večjega kretena še nisem spoznala. –Nisi še spoznala moje šefice.

Dobro. Glavo gor.

Še trenutek.

Nova, čudovita jaz. –Krasno.

Kaj je to?

Nova, čudovita jaz. –Kje so moji črni dolgi lasje?

V smeteh. Zdaj ste videti veliko lepši.

Svetlejši, mlajši, celo vitkejši. –Gospodična,

prosila sem, da mi pristrižete konice in osvežite barvo.

Ja, in osvežila sem črno barvo. Zdaj je sveža, sodobna bronasta.

Nisem hotela sveže, sodobne bronaste. –Rekla sem vam,

da nihče več ne nosi take frizure. To je pasé. –Prosim?

Pasé? –Hotela je reči, da imate zdaj frizuro prihodnosti.

Nisem hotela tega. –Mislila sem, da imate radi znanstveno fantastiko!

Vaša prejšnja frizura je bila kot iz Planeta opic!

Amaterji! Ne zaslužite si me.

Po treh dneh so me odpustili.

Najboljša frizerka sem, kar so jih kdaj imeli. –Amaterji.

Pomagaj, Zosia. Kaj pa, zdaj? Bogdan me bo ubil, če izve.

Držim pesti. –Jaz mu ne bom povedala.

Kaj pa bom jutri? –Svoje ključe ti bom pustila pod predpražnikom.

Res? Hvala, rešila si mi življenje.

Svet Volka

Medi vsemi orgazmi zadnje čaše sem največjega doživel danes

ob pogledu na koledar. Veliki mednarodni dan žena!

Največji dosežek sodobnega sveta.

Čestitke. –Debil.

Ženske imajo vse. So močne, a osamljene …

Ant Man: Zelo mi je žal. Lahko pojasnim.

Prepozno.

Nezadovoljne ženske odganjajo moške.

Nedavno sem spoznal zanimiv primer sodobne ženske

na prvem spletnem zmenku v njenem naravnem okolju,

v baru za samske. Naj vam predstavim Hanio.

Podrla si rekord, čakala si dve uri. Izvoli diplomo.

Ne, hvala. Še vedno nekoga čakam.

Pa on to ve?

Naj ti pomagam. Kaj želiš?

Viteza, ki za ženske osvaja svet.

Gledaš? –Ne more tega početi!

Kako si dovoli? –Ne more tako zlorabljati ljudi.

In ima belega konja.

Jezus. Belega konja? –No, ja.

To je sramota.

Oprostite, tega nimamo. Lahko predlagam poslovneža,

ki nima časa za družino, umetnika brez ficka in konja

ali vročega bodibilderja, ki je neumen kot konj? Katerega bi?

Nobenega. Nismo se borile za enake pravice …

Sploh nisem taka. –No, na nek način si.

Kaj naj naredim? Vsi se mi bodo smejali.

Nihče te ne bo prepoznal.

Ne vem, kaj hočem.

Sem ti rekla, da izgledaš super v tem belem puliju.

Oprostite mi za trenutek.

Živjo, Anja. –Živjo. –Glede telovadnice …

O čem ste se pogovarjali? –O Volku.

Res? Tudi ti to gledaš? –Včasih.

Včeraj je imel smešno lutko, nemočno, z očali,

tako patetično … –Zakaj patetično?

Morda je le imela svoja načela. –Si tudi ti gledala? –Malo.

Ne moreš kriviti lutke, ker ima merila.

A govorila je kot moja babica.

Morda ima tvoja babica prav. Škoda, da danes moški niso kot naši dedi.

Saj sploh nisem gledal, povedali so mi.

Marcel, sprosti se. –Ukinili nas bodo.

Spoznam se na ženske, ti pa ne. –Ona ti tega ne bo oprostila. –Kdo?

Samostojna, zavestno otročja, poklicno izpopolnjena,

59–letna ikona feminizma, ki vodi našo televizijo. –Je ikona tu?

Ja, je … A je z nekom, počakati morate. –Prav.

Rekel sem ti, da se umiri. –Nisem plačan za to.

Sploh pa je bilo smešno. Še doma sem se smejal.

Ti in tvoji neandertalci. Odpustila naju bo.

Najlepša hvala. Fantastična novica! Uživaj v svoji usrani televiziji!

Usrane lutke!

Adijo!

Anita, naj vstopita, prosim. –Seveda.

Direktorica vaju bo zdaj sprejela.,

Ne bi raje še malo počakala? –Pridi.

Nekaj ti bom prebrala.

Tako nizko še niste padli. Zadeli ste dno.

Wilczyński je seksist in šovinistična svinja.

Upam, da boste ukinili njegovo pomilovanja vredno oddajo.

Dovolite, da najprej povem … –Prejeli smo dva tisoč e–mailov

in pet tisoč komentarjev na našem profilu.

Prosim, ne ukinite oddaje.

Oddajo bom prestavila na glavni program na osmo uro zvečer.

Seveda bodo potrebne spremembe. Večji proračun, večja odgovornost.

Anita, pokliči Jacka.

Potrebovali boste producenta s pravimi izkušnjami.

Saj jaz sem producent …

Živjo, Tomek. Me veseli. Živjo, Marcin. –Marcel.

Ljudem moramo dati, kar hočejo in kar imajo radi.

Jasno, odlične ideje imamo.

Hania in vse tisto o ljubezni in romantiki je bilo pravi hit.

Na to stavimo. –Ja, a to je bilo mišljeno kot enkraten prizor,

preveč je dolgočasna … –Tomek, se boš že česa spomnil.

Ustvarjalen si. –Seveda.

Pospešite. Bravo!

Kaj delajo tukaj?

Poglej tisto špeglarko.

Dovolj! Kaj je to? –Si dobro?

Konec treninga. V garderobo.

Ti ostani. Pet sklec.

Ne obremenjujmo se.

Vstanite.

Super.

Ja, mama. Čez eno uro bom tam.

Vem. V službi sem bila. Adijo.

Živjo, Anja. Res učiš glasbo v šoli. Očarljivo.

Poberi se. –Počakaj, govoriti moram s tabo.

Nimam časa. Sploh pa ne zate!

Osmešil si me. Res? Daj no.

Veš, za kakšno me imajo? Za patetično.

Morda sem radoživa, nisem pa patetična.

Saj nisem rekel tega. Seveda nisi. Bi lahko …

Lahko odpreš okno? Vem, da me slišiš.

Vzelo ti bo največ 20 …

Veš, kaj je patetično? Da poslušaš tole.

Otroci se zgledujejo po tebi. –To je radio. Sam se je prižgal.

Nočeš govoriti z mano? Ni panike, počakal bom.

Sranje!

Si dobro? Pokličem zdravnika? –Natakarja.

Utihni.

Lahko bi me ubila.

Poslušaj.

Hotel sem se opravičiti.

Ne vem, zakaj si tako jezna, oddaja je bila prava uspešnica.

V vsakem primeru sem mislil, da bi morda lahko …

Še vedno čakam na opravičilo. –Se nisem opravičil? –Ne.

Rekel si, da si se hotel, a se nisi. –Oprosti.

Mislim, da bi morala nadaljevati sodelovanjem.

Načrt je tak. Hodiš na zmenke,

potem mi poveš, kako je šlo,

in to uporabimo za moje skeče.

Preprosto, ne?

Naj preverim, ali sem prav razumela.

Hodim na zmenke, ti povem,

s kom sem se dobila, kam sva šla, kaj sva delala,

nato pa se iz mene norčuješ na televiziji? –Kaj?

Lepo te prosim. Moja oddaja ni taka.

Visok proračun imamo, ne bi delala zastonj. –Kupil bi me?

Kot kakšno kurbo …

Sem rekel kaj takšnega?

Govoriti s tabo je kot brati Tolstoja.

Stari … –Tomek.

Tomek.

Čisto ničesar mi ne moreš ponuditi, da bi me prepričal.

Resno? –Resno.

Škoda.

Marcel, nič ne bo s klavirjem, pošlji ga nazaj.

Vem, da je Steinway.

Ja, poskušal sem.

Vem, ubogi otroci …

Kako si vedel? –Naredil sem domačo nalogo.

Pravzaprav jo je Marcel. Dela jo že od srednje šole.

Dobro. Kako naj bi to izgledalo?

Z nami boš vso sezono. Če se umakneš,

ne bo nič s klavirjem.

In če se zaljubim?

Če se zaljubiš, je klavir tvoj in lahko odideš.

Vedno se ti lahko zlažem in rečem, da sem se zaljubila.

Torej ti bom moral zaupati.

Kaj je to? –Aplikacija za zmenke. Rekel je, da bom hitro dojela.

Klikni tole. –Ne morem.

Upokojenki.

To je najboljša aplikacija za zmenke.

Upam, da je ne uporabljaš. –Seveda ne.

Samo risanke gledam in sploh ne vem, kaj je to penis.

Ful smešno. Raje nama pokaži, kako to deluje.

To je za iskanje ljudi. Tu je seznam tistih, ki so te všečkali,

in tistih, ki si jih ti všečkala. To je klepetalnica.

V desno potegneš, če ti je všeč. In v levo, če ti ni. To je to.

To je to? –Ja.

Torej klikneš sem. Glej ga, s psičkom.

Ne. Naprej.

Ta je lušten. –Si nora? Videti je kot posiljevalec.

Pojdi naprej. –Ta je videti prijazen.

Založnik. Kdo pa še kupuje knjige? Naprej.

Mogoče tale. Ali pa tale. –Počakaj. Pojdi nazaj.

O, ne. Zoška?

Seksi Očka_107?

Daj mi to.

To je Bogdan. –Ne …

Mojbog, vedela sem. Vedno prihaja pozno domov.

Mlajšo si išče. –Ne. To je sigurno pomota.

Živjo. A sta na glavo padli?

Pomagaj mi izbrati. Tale? –Ja, super je. Iti morava.

Ola, počakaj.

Obljubi mi nekaj. Poglej me.

Obljubi, da ne boš naredila kakšne neumnosti.

Obljubim.

Zosia, Anji moram pomagati najti pravega tipa.

Mi lahko ustvariš profil?

S tvojim imenom? –Ne, izmisli si ga.

Kristina, Halina, kaj takega. –Kristina, Halina? V 21. stoletju?

Potrebuješ nekaj sodobnega, kot je …

FlirtBejba. –FlirtBejba. Super.

FlirtBejba_22. –Lahko pa tudi 46.

22 sem rekla. –Dobro.

Mikolaj te vabi na svoj planet Sprejmeš?

Skupaj na planetu

Kaj lahko prinesem?

Nekoga čakam. –Anja?

Mikolaj? –Ja. Me veseli.

Presenečena sem. –Nad čim?

Tu si. Točen. In čeden.

Sem to rekla na glas? –Kaj naj bi rekla na glas?

Smešen si.

Pogovarjala sva se, lepo sva se imela.

Spila sva pijačo in bilo je zelo prijetno.

Pa potem?

Nič. Šla sva domov.

Super. Gledalci bodo padli na rit. Odlična zamisel Marcel. Hvala.

Anja, s Tomkom imata dogovor. –Ne, obesit se grem.

Počakaj, počakaj. –Greš z mano?

No, prav.

Dve vodki. –Ne, hvala.

Potem pa samo dve vodki. Res nič ne boš?

Lahko kozarec vode.

Prijazen je bil. In simpatičen.

A malo živčen.

Zdaj je veliko bolje. –Na tvojem profilu piše,

da si založnik. Super. Rada berem. –Dolgčas.

Rad imam nogomet. Še dve vodki. Dvojni.

Imaš rada nogomet? –No, ja … –Super!

Naročal je vodko, dokler, ni imel celega moštva,

da bi mi lahko pokazal, kaj je ofsajd.

Tu so napadalci, tu je žoga …

In ko napadejo …

To je zaradi lososa!

To je najin prvi zmenek.

Aj aj aj, ta naša uboga Hania.

Tako lepa in mlada, toliko ljubezni ti da,

da te pripravi do bruhanja.

To je vse za danes, dame in gospodje.

To je bil zame čisti užitek.

Se vidimo naslednji teden. –To je bila čista …

Bi še kaj? –Dve dvojni. Ona časti.

Torej si založnik. Poznaš Prešerna?

Ne samo, da ga poznam, skupaj pijeva ob nedeljah.

Natakar, dvojno vodko! Da poplaknem enojno.

Seksi Očka_107. Hej, mala.

FlirtBejba_22. Hej, lepotec.

Bi se dobila?

Najprej pošlji kakšne seksi fotke.

Prasec.

Anja: No, okej, to je bilo smešno.

Živjo.

Dominik? –Kasia.

Anja. –Pardon, Anja.

Takole bova naredila. Pokličiva taksi.

Kupila bova vino, grozdje, kar hočeš …

In šla k meni ali pa k tebi. –Bi se lahko prej pogovarjala?

Ali kaj takega.

Problem je v tem, da imam strašno natrpan urnik.

Ampak hvala.

Kasia? –Dominik.

Načrt je tak.

Pokličeva taksi, greva po vino, grozdje … –Okej.

Dober večer.

Ko mu povem, da nima šans, mi reče, da ima natrpan urnik.

Ona pa je vstala in odšla z njim, Neverjetno.

Sploh se nista poznala.

Natrpan urnik, dobra. –Je to smešno?

Je. In ne samo meni. Pridi zvečer na snemanje, pa boš videla.

Plačam za oba.

Boš vzela? Ali bi tudi njega raje prej spoznala?

Razmišljam, ali je to pametno. –Ne bodi zategnjena.

Pridi, to je tudi tvoja oddaja.

Lahko pripeljem prijateljico? –Jasno.

Anja: Greš z mano na Volkov šov ob 20.00?

Definitivno!

Lahko?

Kaj pa je z njo? –Ne vem. Tvoja žena je, sam si jo izbral.

Prijavi se na PlanetSamskih in najdi dušo dvojčico.

Ja, seveda. Bedarija.

Podrsaj desno in odkrij, kako blizu je sreča.

PlanetSamskih, konec samotnih dni in noči.

Hej, mala. Kdaj mi boš poslala fotke?

Seksi Očka?

Kaj …

Kaj delaš? –Nič. Sporočilo sem dobil.

Kaj zanimivega? –Ja, zelo.

Torej greš zvečer ven? –Ja, z Anjo.

Odlično. Pozdravi jo. –Ne čakaj me.

Zoška, stvar je taka …

Zoška! –Kaj je?

V šoli moram z otroki opraviti pogovor

o pasteh internetnih zmenkov.

Mogoče veš, kaj je ta PlanetSamskih?

Seveda. To je diagnosticirano bolezensko stanje, nimfomanija,

ki jo je treba zdraviti. –Zdravite tudi ženske? –Seveda.

Vaš naslov?

Dominik … Kje je?

Zakaj bi se zdravili? Samo sledite občutkom.

Si ti Kasia? Morda ti? –Ne, ti ne.

Pusti jih pri miru. –Pa ti? Kasia?

Ne obračaj se stran. Daj ljubčka.

Pusti jih, prosim. Andžela je na voljo.

Andžela, prihajam. Obožujem jo. Ste videli njene joške?

Andžela, že grem.

DJ je naša najbolj zahtevna lutka. Marcela že poznaš.

To je Tomek, kličemo ga Zaspane, ker je zaspal med snemanjem.

Tega ne more pozabiti. Živjo.

Živjo.

Podoben mu je. –Komu?

Nekemu mojemu znancu. –Ti si pa malo podobna …

Pojdi se naspat. Hvala.

Ali ve? –Kje pa. Njegove sinapse so se nazadnje povezale oktobra.

Anja pravi, da si lasna psihologinja.

Pogovarjat se greva o laseh in ličenju. Ne čakajta naju.

Bi rada videla nekaj zanimivega? –Ja.

Čevlji poleg glavnikov? –Zanimivo, do zdaj ni nikogar motilo.

Strašno nehigienično.

Kaj je to? –Nacionalka je to naročila za neki šov,

a je bilo preveč izzivalno, pa so dali nam.

Marcel, Jacek te kliče. Težave imajo z gosti.

Jaz imam pa težave z grlom.

Poredna.

Uživaj. Če se začneš dolgočasiti, veš, kje nas najdeš.

Neverjetno.

Si jih sam izdelal? –Prvih nekaj deset.

Zdaj imam pa celo ekipo pomočnikov.

Pristaja ti.

To je bila moja prva lutka.

Kdaj si jo izdelal? –Ne spomnim se. Simon, kdaj?

Se opravičujem. O, Tomek!

Ko sem te zadnjič videl, so še gradili Cankarjev dom.

Oh, princeska. Vam na uslugo.

Temu lenuhu sem pomagal začeti v poslu.

In kaj sem imel od tega? Poslal me je v skladišče.

Oprosti, rad igra na čustva.

Kako si se naučil govoriti iz trebuha?

Nisem imel prijateljev, pa sem se moral pogovarjati sam s sabo.

Pa zares? –Staršev ni bilo nikoli doma,

moj dedek pa je bil voditelj oddaje Radovedni Taček.

Od takrat naprej se ukvarjam z lutkami.

Smo sentimentalni? Pa princeska? Kako si se zaljubila v glasbo?

Stara zgodba. Oče je bil skladatelj.

Ko sem bila majhna, me je posedel za klavir in tolkla sem po tipkah.

Ostalo je preteklost. Sprejeli so me celo na konservatorij v Parizu.

Res? Lepo. –Oče mi je celo kupil obleko za prvi, koncert.

In kaj se je zgodilo? –Umrl je, ko sem nameravala oditi.

Mama se je sesula. Morala sem ostati.

In začela sem učiti. V šoli.

Včasih je pač tako.

Oprosti, moram iti.

Pogovorila se bom z njim.

Kje je Marcel? –V trojki.

Res misliš, da sem zategnjena? –Kaj? –Tako si mi rekel.

Iz tvojih ust se sliši kot žaljivka.

Mislil sem le, da bi bila lahko bolj spontana.

Brezsrčni perverznež. Misli, da lahko najde mlajšo in lepšo?

Pa tak zaklad ima doma, kosmati prasec.

Lahko bi imela kateregakoli. –Živjo.

Vidiš? Spontana.

Ant_Man: Res mi je žal. Mi oprostiš?

Sladko–Grenki te vabi na klepet. Sprejmeš?

Anja in Sladko–Grenki sta povezana.

Sladko–Grenki: Kaj delaš?

Anja: Nič. Gledam televizijo.

Večina ljudi bi si izmislila kaj posebnega.

Okej, kaj pa ti delaš?

Pogovarjam se z zanimivo punco.

Pa ve, da si dopisuješ z mano?

Zdaj pa ti. Bi raje vedel datum ali vzrok svoje smrti?

Vzrok. Bi raje imela gumb PAVZA ali RAZVELJAVI?

Pri meni je že nekdo pritisnil na pavzo.

V kakšnem smislu?

Ne vem, občutek imam, kot da sem obtičala. Imaš kdaj tak občutek?

Imam. Včasih se mi zdi, da bi moral početi kaj drugega.

Kot da sem nekje narobe zavil.

Bi se dobila?

Morda nekoč. Zaenkrat se je zabavno pogovarjati.

Ah, oprosti. Bi kavo?

Ja. –Kakšno? Espresso, črno, z mlekom?

Ja, super.

Kakšno pa ti piješ? –Črno. Sladko. A ne preveč.

Torej malo grenko.

Ja, to je kava. –In življenje, kaj?

Ne razumem. –Kava je kot življenje.

Razumel sem, a ne vem, kaj si mislila s tem.

Da je lahko kava, tako kot življenje, sladka in grenka.

Seveda.

Dobro je, ko je sladko, a včasih je tudi grenko.

Sladko–grenko. –To sem rekel.

Zmenek imam. Iti moram.

Olek_36 te vabi na svoj planet. Sprejmeš?

Skupaj na planetu

Olek? –Ne.

Anja?

Dober večer.

Dobro izgledaš.

Začneva z alkoholom?

Oprostite.

Mi pokažete osebno? –Seveda.

Žal mi je, tu ne toleriramo prostitucije.

Tako majhen je bil kot tisti otrok.

Mater, vleče!

Ravnatelj_110 te vabi na svoj planet. Sprejmeš?

Umetnica: Hej, lepotec. Bi kakšne seksi slike?

Tak pritisk čutim z njune strani.

Lahko bi se priznal staršem, da si gej.

Od kod pa zdaj to?

Ta igra je neumna.

Našo junakinjo je zavrnil lep moški,

s svetlečimi mišicami, čvrsto izklesan …

Vse najboljše zate …

Nimam rojstnega dne. –Tukaj za rojstni dan dajo torto zastonj.

Kot sem obljubila …

Prasica.

Kako ste rekli moji hčerki? –Nisem … –Prav ste slišali.

Reci ženi, naj utihne. –In če ne?

Morda je bolje, da kar takoj nehata.

Anja: Groza. Nisem vedela, da so spletni zmenki tako minsko polje.

Sladko–Grenki: Poljubiti moraš veliko žab, preden najdeš princa.

Morda pa bo to kmalu?

Ravnatelj_110: Pojutrišnjem ob 19.00.

Seksi Očka_107: Pojutrišnjem ob 19.00.

FlirtBejba_22: Ja. Segrej Mašino, žrebec.

Umetnica: Ja. Segrej Mašino, žrebec.

Kako se znebiti mačehe v nekaj preprostih korakih

Rezervacijo imam na ime Malinowski. –Piotr? Živjo.

Živjo, Anja. –Lepo te je videti.

To je Oskar. –Piotr.

Kakšen Piotr? –Kolega iz službe.

Kolega? –Ja.

Ti je všeč moja punca? Bi jo rad nategnil? –Ne.

Ne? Ti smrdi? Je grda? –Ne, luštna.

Torej bi jo nategnil!

Anja & Sladko–Grenki: Zakaj ne odgovarjaš? Je vse v redu?

Pomembni so le dnevi, ki šele pridejo.

Pomembni so le trenutki …

Hania bi lahko podlegla histeriji in vaginalni redistinkciji.

Kako bi ji lahko pomagali?

Ko je v naših časih kdo zblaznel, smo ga obglavili.

Ali pa smo mu dali opij. –Ja, narkotiki so ena možnost.

Kaj bi lahko ponudili Hani? Tako je izbirčna,

da bi bila najboljša izbira najbrž droga za posilstvo.

Ant_Man: Še vedno imam upanje.

To je najboljše upanje, da ne umre kot devica.

Lahko pojasnite, kako to učinkuje?

Anja: Pustil si me na cedilu. Čakala sem celo večnost.

Tale najprej otopi čutila. –Tale? Poskusimo.

To je skrajno neodgovorno. –Kdaj začne delovati?

Ant_Man: Jaz pa se celo večnost opravičujem. Sva si bot?

Daj mi priložnost.

Kaj je? –Le kaj? Se ne vidiš?

Ves čas sediš pred temi napravami. –Z nekom se pogovarjam.

Ta je pa dobra. To že ni pogovor. To je pogovor.

Dandanes je tudi to pogovor. Kdo pa je to? –Ne vem.

Ne veš, s kom se pogovarjaš? –Točno to poskušam izvedeti.

Anja, to bi on moral ugotoviti, ne pa obratno.

Tako ne boš našla dostojnega moškega.

Tvoj oče mi ni nehal dvoriti, pa je bil ljubezen mojega življenja.

Pravi je tisti, ki nikoli ne obupa nad tabo.

S takim boš našla srečo, ne pa …

Kakšna bedarija je to?

Anja: Dopamina. Jutri ob 20.00. Točno!

Ojej, pozna sem.

Dobro, to sem si zaslužil. –Anja. –Antoni. Ali Ant Man.

To sva zdaj razjasnila. Vendar nisi superjunak.

Tudi če bi bil, ti ne bi mogel priznati.

Morda bi ti moral pojasniti, kaj se je zgodilo tisti večer.

Tako je bilo. Ves dan sem imel načrtovan,

nato pa sem prejel klic iz šole, da je moja hči …

Ja, hčerko imam, Matildo. Šest let ima.

To postaja zanimivo. –Poklicali so me in rekli,

da je odšla iz šole in je ne morejo najti. –Dober pripovedovalec si.

Ne verjameš mi. –Ne … Verjamem.

Zadnje čase sem videla marsikaj. Nadaljuj.

Iskal sem jo, klical naokrog, a na koncu se je izkazalo,

da je odšla v filharmonijo. –Šestletnica.

Moja žena je pela v zboru, preden je umrla.

Matilda se ne spopada najbolje z mamino smrtjo.

Šla je vprašat, kdaj bo imela naslednji nastop. Ne razume,

da se njena mama ne bo vrnila.

Se ne šališ?

Oprosti. –Ne, jaz se opravičujem.

Vdovec z otrokom. Nisem te hotel takoj zasuti s tem.

Hotel sem ti le razložiti, zakaj me ni bilo na prvi zmenek.

Nisem imel tvoje številke, da bi te poklical. Oprosti.

Daj no, to je …

Kako je zdaj tvoja hči? –Včasih bolje, včasih slabše.

Nihče pravzaprav ne ve, koliko zares razume.

Njena mama je pela v zboru? –Ja. –Neverjetno. Jaz učim glasbo.

Vodim krožek … –Vem. Videl sem na tvojem profilu.

Glasba lahko zelo pomaga. Lahko bi jo vpisal. –Prav.

Zdaj, ko sva opravila s površnim pogovorom na prvem zmenku …

Lahko bi … –Tvoja najljubša jed.

Lazanja. Ne reci, da je tudi tvoja.

Nisem rekel tega,

ker je moja najljubša jed kebab.

Dvakrat kebab, prosim. –Pri nas ne strežemo kebaba.

V tem primeru potrebujeva še trenutek. –In odnesite to.

Tomek: Kako gre?

Lačna sem. Spet sem jedla samo solato.

Ravno kuham. Pridi.

Ni pozno?

22.30? Koliko si stara?

37!:)

Resno? –Živjo.

Tole bom vzel.

Vstopi. –Naj me bo strah?

Bi kaj spila?

Hvala.

Vino. –Belo? Rdeče?

Belo … Rdeče … Belo.

Fina garsonjerica. –Če najdeš kopalnico, mi povej.

Tega že leta nisem poslušala.

Jo zavrtiva?

Toliko bilo je dni, ki so nam črpali moči,

toliko trenutkov je bilo, ki so nam jemali sapo …

To sem igrala staršem na klavir.

V otroštvu. Vsako nedeljo.

Gledala sem ju, kako plešeta, in umirala od dolgčasa.

Sita sem bila te pesmi.

Odkar je oče umrl, je mama ni več poslušala.

Jaz pa bi dala vse, da bi jima jo lahko spet zaigrala.

Povej mi, kako je bilo danes. –Kje?

Na zmenku s tipom, ki ne prihaja.

Nočem govoriti o tem. –Tako slabo?

Tako dobro.

Res?

No povej. Nočem.

Zakaj ne? –Ker boš to uporabil v šovu.

Tak dogovor imava, ne?

Tega nočem uničiti.

In zakaj bi jaz to uničil? Iščeva ti fanta, ne?

Dobro. A obljubi, da bo to ostalo med nama.

Prav. A samo če spiješ še malo vina.

Bil je …

Očarljiv, čeden, zabaven …

Oprosti. –Vesel.

Ne govoriva o človeku, ki te je pustil dve uri čakati?

Izkazalo se je, da imava veliko skupnega.

Tudi on ima rad glasbo in je izgubil bližnjo osebo.

Koga? –Ženo.

Pred devetimi meseci je umrla za rakom. Žalostna zgodba.

Zato takrat ni mogel, priti.

Njegova hči je pobegnila, iskal jo je.

Zakaj tak obraz? –Ne slišiš, kako to zvem?

Kako? –Njegova žena je umrla za rakom.

In potem je hči izginila. –Pokazal mi je slike.

Ženinega trupla in pobeglega otroka?

Če bi koga izgubil, se ne bi norčeval. –Škoda, da nisem.

Nisem tako mislil, samo …

Ni lagal.

Strašno lepo sva se imela. –Strašno ali lepo?

Kdaj naj pripeljem klavir? –Kakšen klavir?

Zaljubila si se, tak je dogovor. –Zaljubila?

Samo lepo sem se imela.

Dobro, pozno je. Jutri imam veliko dela.

Hvala, hrana je bila odlična.

Sama bom šla ven.

Kot rit je grda tvoja faca, še tvoji mami se obrača.

Ne poslušaj ga. Lep obraz imaš.

Štej na glas. –Pet, šest, sedem …

Si v redu? –Zacelilo se bo.

Pojdi.

Oprosti. Nisem vedela, da je kreten.

Je že v redu. Lepo, da ti je mar.

Ne morem si predstavljati, kako si se ti počutila.

Tam sediš, se pogovarjaš, nato pa pridem jaz …

To je moral biti šok zate.

Takoj se vrnem, pa mi boš vse povedal.

Živjo. –Odločila sva se upoštevati tvoj nasvet.

Me veseli. Ti si pa gotovo Matilda.

Živjo. –Živjo.

Očarljiva je. –To ima po mami.

Otroci, to je naša nova prijateljica. Pozdravite jo.

Živjo!

Odlično ji bo šlo.

Hvala, da si jo pripeljal. –Hvala tebi.

Zabavno se je bilo pogovarjati s tabo, zato sem upal …

Da bi se lahko še naprej pogovarjala.

Danes zvečer. –Z veseljem.

Se vidiva. –Velja. –Na svidenje.

Kaj delaš? Uči se, beri kaj.

Idiot, mu bom že pokazala. Spoznala bom koga, mlada sem še.

Še prosil me bo, da mu oprostim.

In jaz bom rekla: "Žal mi je, Bogdan. Jebi se. "

Za najboljšega moškega na svetu. Tvoja Ola

Lepa obleka. –Lepa, ja.

Tudi ti ne izgledaš slabo.

Lepo se zabavaj z Anjo.

Ti pa z računovodjo. –Prav gotovo se bom zelo zabaval.

Za tabo.

Starejši imajo prednost.

Dame imajo prednost. –Tebi se bolj mudi. –Počakal bom.

Nisem vedela, da lahko moški pojejo opero.

Noro, kaj? –Šokantno.

To moram objaviti na Twitterju.

Nekaj močnejšega, prosim. Dvojno.

O čem sva govorila?

Ne spomnim se. Ne morem razmišljati, pišem.

Kam greš? –Naredi kakšen selfi, takoj pridem.

Anja? –Tomek?

Kaj delaš tukaj?

Super si videti. Krasna si. –Ti … tudi.

Bi mogoče … –Anja!

Nisem vedel, da je tako težko priti v klub.

Antoni, to je Tomek, moj … –Kolega.

Tudi ti učiš? –Prosim? –Vprašal sem, ali tudi ti učiš.

Ne, na televiziji delam. –Kot producent?

Na neki način. Pogovorni šov z lutkami vodim.

Zveni zanimivo. Žal ne gledam veliko televizije.

Kaj pa delaš? –Dolgočasne stvari.

Zdravnik je. –Zdravnik …

Gastroenterolog, nič posebnega. –Nič posebnega,

samo ljudem rešuje življenja. –Torej imava nekaj skupnega.

Oba se preživljava s porivanjem rok v riti.

Dejansko.

Morda lahko prideta pojutrišnjem gledat šov. –Kaj?

Ne moreva. –Zakaj ne? Matilda obožuje lutke.

Hči? –Ja. –Potem pa morate priti.

Vsekakor. –Si prost? –Ja.

Jutri, ne? –Pojutrišnjem. –Takrat pa ne morem.

Dežuren sem. –Škoda.

Oprostita.

Oglasiti se moram. Vrnil se bom, preden rečeta gastroenterologija.

Fejst poba. –Kaj je bilo to? –Kaj?

Povabil sem ga gledat najino oddajo.

Saj si mu povedala, kaj? –Seveda … nisem.

Mu lažeš? –Ne lažem, samo …

Odrasti.

Anja, počakaj.

Oprosti. –V redu je.

Glasneje govori. Vem, ljubica, oprosti.

V klubu sem s prijatelji.

Vem, glasno je.

Ne, pozen bom. Ne čakaj me.

Boš zaželela mami lahko noč?

Dobro. Poljubček obema. Lepo spi.

Papa.

Zasedeno.

Lahko pa mi podaš papir.

Presenečena, kaj?

Kako si mi lahko to naredila, kot kakšna …

Lajdra.

Ne morem verjeti.

Si presenečena, kaj?

Ne, ne … Kako si mi lahko to naredila?

Ti, prasica. Presenečena, kaj?

Kako si mi lahko to naredila? Kot kakšna kurba.

Izvolite.

Bi morda kaj za spiti? –Za ubiti! –Seveda.

Dober večer. –Hvala.

Presenečena, kaj? Kako si mogla …

Presenečena? Si pričakoval koga drugega?

Kako si mi lahko to naredil? Zakaj ne gledaš pornografije na spletu?

Hočeš, da ti kurbe pošiljajo perverzne fotke? –Fotke?

Ja, to ti govorim. Morala sem izgubiti službo,

da sem ugotovila, kakšen lažnivi prevarant si!

Počakaj malo. So te spet odpustili?

Ja. Že pred meseci!

Vedel sem. Vedno te odpustijo! Čisto neodgovorna si!

Ti pa še opazil nisi. Nikoli me nisi spoštoval!

Spoštoval?

Ne morem verjeti, da sem mislil, da bi mi lahko bila dobra žena.

Kaj šele dobra mati moji hčerki.

Niti službe ne moreš obdržati, kaj šele družino!

Super! –Super.

Oprostite, a moral bom …

Morda je čas, da se razideva. –Prav. Pot je prosta.

Dobrodošel v mojem skromnem domu.

Skromnem? Prijetno je.

Oprosti, malo je razmetano.

Ko bi videla, kako je pri nas.

Tu so kopalnica, hodnik in dnevna soba.

Ola? –Nisem imela kam iti.

Ojej. –Seveda, draga. Ni problem.

Bogdan je svinja. Svinja, navadna svinja.

Oprosti. –Vsi moški so svinje, Anja!

Umakni se od te svinje! Vrni se v svinjak, pujs!

Lahko noč. –Najbrž ga doma čaka žena!

A ne seksata. Svinja!

Oprosti. Morda je bil prijazen pujsek.

Kaj se je zgodilo? –Bogdan …

Človek, ki mi je bil tako blizu …

Konec je. Konec.

Tomek.

Oktavia. –Sprehodiva se.

Je kaj narobe? –Gledanost je padla.

Vem. Lahko razložim … –Ne, samo popravi. –Ja.

Morda bi morali pokazati pravo Hanio, dokler koga še zanima.

Obljubil sem ji anonimnost.

Kako ganljivo.

In? –Zvišati moramo gledanost.

Še? Kako? –Zamisel imam.

Je to res prava hiša? –Ne, že osem ur sva pred napačno hišo!

Glej ga.

Imam te. –Kot Miami Vice. –Tiho.

Kateri hočeš biti? Jaz bom črnec.

Kako si nadležen.

Reci fantom, naj mu sledijo in poročajo. Pazi.

Res hočeš to narediti? –Si videl to? Prevarant je.

Vmešavamo se v življenja ljudi. –Gledanost ne bo sama zrasla.

Prav. Tvoj avto, tvoja pravila.

Gospa, bojim se, da vas vaš mož vara.

Ne verjamem.

Dokaze imamo.

Ne morem verjeti. Že spet. –Torej ni prvič?

Kako vse ženske padejo na te njegove žalostne finte?

Kdo je ta lajdra? –To ni pomembno.

Vem. Poklicala ga bom. Ne, šla bom k njemu in ga ubila.

Počasi. –Kaj počasi? Jajca mu bom odrezala!

Ljubica … Pojdi v sobo, takoj pridem.

Morda bi … –Ti si gej, ne?

Ga lahko posiliš?

Prosim? –Tako bomo naredili. Jaz mu bom odrezala jajca,

ti ga boš posilil, potem pa ga bomo ubili.

Nikogar ne bom posilil. –Jaz imam veliko boljšo idejo.

Dame imajo prednost. –Hecaš se.

Obljubiš, da me ne boš ubil? –In se sam vračal v temi?

Prekleto … –Kaj je?

Spiva. –Oprosti. –Pustita naju spati.

Gospodična se je opravičila. –A jaz hodim po vašem domu?

Se opravičujeva.

Antoni.

Antoni?

Tu sem.

Si me pogrešala? –Zelo.

Lepo je.

Lepe ženske je treba peljati na lepe kraje.

To je amfiteater, kjer … –Kjer je pela Joanna.

Stala je skoraj na istem mestu kot ti zdaj.

Antoni, morda bi morala oditi … –Ti ni všeč?

Seveda mi je.

Čudovito je, a mislim …

Ne že spet. –Kaj, za vraga …

Bravo, Antoni!

Nastop za oskarja. –Tomek?

V amfiteatru smo, kjer bomo razkrili ne le eno,

ampak dve osebi. Pravo Hanio in pravega Antonija.

Kaj? –Spoznajte Anjo, ki je bila navdih za, Hanio,

in je moja dobra prijateljica. –Kdo je Hania? –Lutka.

Kaj je to? Kakšna oddaja?

Ja. Ne! Ne vem, kaj je to.

Anjo je sem pripeljal ta človek, Antoni Bienczycki,

ki živi dvojno življenje. Kajne? –Kaj?

Antoni preži na nemočne ženske,

pri čemer se zanaša na sočutje in prevare. –Kaj, za vraga …

Moj neustrašni pomočnik bo pripeljal tvojo ženo,

da bo na lastne oči videla, kakšen lažnivi prevarant si.

Marcel! –Pusti me.

Kurba!

Pusti me!

Marija? –Pusti me!

Antoni? Kaj delaš tukaj? –Kaj jaz delam tukaj?

Kdo je to? –Moja sestra.

Si se poročil s svojo sestro? –Ne, idiot. Moja žena je mrtva.

Spiš z mojim možem in bratom? Lažniva …

Z nikomer ne spim!

Če bi živel drugače, ne bi doživel tega.

Pomiri jo. Naredi kaj! –Kaj naj naredim?

Stop! Tišina!

Najlepša hvala.

Očitno je prišlo do velikega nesporazuma.

Marija ni Antonijeva žena, ampak njegova sestra.

Njegova žena je mrtva. Žal mi je, a tako je.

Vse to je bila napaka.

Nismo vas hoteli vznemiriti. Opravičujemo se in odhajamo.

Gremo.

Tudi jaz sem presenečen.

Antoni …

Odvratni ste.

A imamo dober šov!

Antoni, oprosti …

Kako si mogel? Dober človek je.

Hotel sem ti pomagati. –Pomagati?

Od samega začetka me izkoriščaš.

Bila sem neumna, ker sem mislila, da se razumeva. –Anja …

Nočem te več videti. Nikoli.

Ne moreš kar tako oditi. Kaj pa klavir?

V rit si ga vtakni.

Zanimiv večer.

Ampak material je pa bomba.

Dobro. Kar je, je. Greva na pijačo?

Precej sranja sva preživela skupaj, kaj?

Kulturni dom v Nidzici. Se spomniš?

A poglej, do kam sva prišla.

Ja. Do kam sva prišla?

Vse to danes …

To ni bil tip, s katerim sem preživel 20 let.

Ravnokar sem dojel, da tega tipa ni več.

Marcel … –Niti besede nisi rekel, ko me je odstavila.

Marcel!

Vse je zajebal.

Doktor Bienczycki, po pisku pustite sporočilo.

Bi se rad pogovarjal z mami?

Ljubica,

ko govoriva z mamico, to ne pomeni … –Vem, oči.

Kaj veš? –Da mami ne bo nazaj.

Ela, poj naprej, ne zmeni se zanj.

Ena, dve, tri …

Ne morem. –Ela, ne beži …

Zveni kot mačka zastrupljena, hvala bogu, končno … –Pazi! –Kaj?

Se ti zdi to smešno? Ponižuješ punce, da bi zabaval druge?

Misliš, da če imaš šov in publiko, lahko počneš, kar hočeš?

Vedeš se kot mali gnoj. Kdo ima rad take? Nihče!

Če se boš še kdaj delal norca iz moje skupine,

ti bom to žogo nabila tako globoko v rit, da boš umrl od zaprtja.

Razumeš?

Kaj se dogaja? Je vse v redu?

Ja. Kajne, Igor?

Vse je v redu. –Tu imaš vabila.

Lepo.

Kaj si spet naredil?

Začneva brez njega?

Predvajaj. –Dobro jutro.

Skoraj točen. –Kje pa je Marcel?

Ti ni povedal? Odpoved je dal. Še dobro, da imamo Jacka.

To je šele prva verzija.

Kurba!

Antoni preži na nemočne ženske,

pri čemer se zanaša na sočutje in prevare. –Z mojim možem spiš?

Spoznajte Anjo, ki je bila navdih za Hanio,

in je moja dobra prijateljica.

Nastop za Oskarja.

Ampak to je njegova sestra,

Odlično, a dodaj še malo springerjevskega materiala.

In naj glasba povečuje napetost, dokler se ne pojavi žena.

To ni njegova žena. –Res?

Dobro, dodelali bomo glasbo.

Spodaj dodaj napis: Antoni, nezvesti mož.

In pošlji mi kopijo.

TV spored.

Volk bo razkril, kdo je Hania

Ostanek …

Živjo, mami. –Živjo.

Kaj je to? –Vabilo. –Kam?

Na prireditev, ki jo pripravljam ob koncu šolskega leta.

Kaj pa TV spored?

Kaj? –Spored.

Kako naj vem, kaj bo na televiziji?

Če hočeš spored, bi lahko šla ven in si ga kupila.

Pazi, kako govoriš. –Namesto da ves dan sediš na riti

in gledaš bedarije. –Se tako govori z mamo?

Ti, mama. Od kdaj? Jaz skrbim zate.

Nosim ti pošto, hodim po nakupih, ob opoldnevih in zvečer.

Kot tvoja služkinja sem. –Meni je pa lahko, ne?

Meni je super …

Anja? Anja!

Novi všečki: 0 Novi komentarji: 0

Nehaj snemati, mula!

Kako si rekla moji hčerki, ti, rdečelasa kmetica?

Ven, ne delaš več tukaj. –Sama dajem odpoved, fašisti!

Gremo, Zoška.

Oči? Si tu?

Se zabavaš?

Ti si najbolj trmasta ženska, kar sem jih spoznal.

Krasno.

Že dolgo te ni bilo. –Dobro jutro. –Dobro jutro.

Mislila sem, da se ne bosta vrnila. –Nisem imel izbire.

Ves čas je pela.

Tokrat me je ona zvlekla sem. –Žal mi je zaradi tistega,

kar se je zgodilo … –Nikar.

To me je zbudilo. Tvoj prijatelj … –Ni moj prijatelj.

Prav. A glede nečesa je imeli prav.

Res sem lagal. Samemu sebi.

Zaključiti moram eno poglavje, da bom lahko začel z novim.

Razumem.

Ali kdo dela tukaj? –Bi kaj naročili?

Ja, rad bi … –Tomek Wilczyński?

Ja. Ampak brez avtogramov.

Ti bom že pokazal Prešerna … –Hej! Žigolo.

Marcel …

Marcel!

Zakaj se dereš? Kaj delaš? –Pojma nimam, kaj delam.

Ne vem, kaj se dogaja. Od srednje šole,

ko sem prepisoval od tebe, ne vem …

Ne vem, kako naj nadaljujem … Marcel! Ne zapiraj!

Ne zapusti me, samemu mi ne bo uspelo.

Utihni, debil.

Marcel!

Zakaj te ni v mojem življenju, ko te najbolj potrebujem?

Nehaj kričati.

Hvala, da si prišel dol. –Dobro, no. Vstani, bumbar.

Tako strašno žalosten sem.

Tako zelo te imam rad.

Tudi jaz tebe. –Oprosti. Vse sem naredil narobe.

Ničesar nisi naredil narobe. –Oprosti mi, prosim.

Oprostim ti. Pridi.

Je to Tomek Wilczyński? –Nisem vedel, da je gej.

Pridi, vse bo v redu.

Anja … Anja!

Nekdo zvoni. Reci mu naj odide.

Je požar?

Živjo. –Zdravo.

Je Ola tukaj?

Počakaj. Še vedno mi ni jasno.

Ustvarila si dva lažna profila in prepričala Olo in Bogdana,

da govorita drug z drugim, v resnici pa sta govorila s tabo? Izjemno.

Toliko načrtovanja, spletkarjenja in tajnosti. Neverjetno.

Kako ti je to uspelo? To je … –Anja.

V šolo grem.

Srečno.

Šale je konec. Lahko se vrneš domov.

Niti ne.

Ampak zakaj? Žal mi je. Nisem hotela, da bi … –Nehaj.

To ni tvoja krivda. Pomagala si nama spoznati,

da med nama že nekaj časa ni, kot bi bilo treba.

Nisva drug za, drugega. –Seveda sta.

Vse je super. –Sploh pa nisem ravno dobra mama.

Torej boš kar obupala?

Otroci, majhna sprememba. Razdelite to.

Piotr, tvojo pomoč potrebujem. –Mirno, mirno.

Kaj je? –Še vedno igraš v bendu?

Včasih igramo. –Potrebujem njih pa tebe in vse vas.

Predvsem pa tebe, Igor. Gremo.

Pridite. –Pojdimo.

Ne boj se. Bodi moški.

Živjo. –Marcel, mislil sem, da si dal odpoved.

Ne bi zamudil zaključka sezone. –Ja, to bo uspešnica.

Oktavia te je iskala. –Spet?

Rekla je, naj pokličem plešastega idiota. Najbrž je mislila nate.

To so najine interne šale.

A zdaj bomo začeli.

Jaz lahko poskrbim za uvod. Prišel boš pred koncem monologa.

Prav, takoj bom nazaj.

Papa.

Koliko časa imamo? –30 sekund.

Odlično. Izvoli. –Kaj je to?

Majhna sprememba načrta.

Pogrešal sem tole.

Mešalka je pripravljena. Kamera teče.

Začenjamo čez 3, 2, 1 … Aplavz.

Tomek! Tomek!

Hania! Hania!

Zaključek sezone. Neverjetno.

Nisem si mislil, da bom prišel tako daleč.

Spomnim se, ko sva s prijateljem začela

z lutkovnimi predstavami v majhnem kulturnem domu.

Kdo se spomni, kaj je bil kulturni dom?

V najinem primeru je šlo za kraj, kjer so pijani vodovodarji vpili:

Pokaži joške!

Tukaj sem.

Vidim.

Klicali ste me. –Ne.

Prekleto.

Naenkrat pa me pokliče Rafal Wolski.

Tisti Rafal Wolski. Videl me je nastopati

in povabil me je v oddajo. To je bil moj prvi TV nastop.

Hvala za takrat, Rafal, in oprosti za zdaj.

Neverjetno. To je bilo pred petimi leti.

Zdaj stojim v istem studiu in lahko bi rekli,

da imam končno to, kar sem hotel.

A ne to, kar potrebujem.

Anja, pridi pogledat. –Ja, najlepša hvala.

Sinoči sem dobil po gobcu. In veste, kaj?

Točno to sem potreboval.

Norčeval sem se iz resničnih ljudi, oni pa …

Bili so pogumnejši od mene, ker jih ni bilo strah poraza …

Iskali so ljubezen. In kar je najbolj smešno,

nekateri od njih so jo našli. Poglejte si.

Ime mi je Mikotaj. –Edyta.

Tu sem bil enkrat s Hanio na spletnem zmenku.

In tisti zmenek je bil porazen.

S Hanio se nisva ujela. Bila je pasé.

A imela je prav. Šel sem domov in povedal družini, da sem …

Gej.

A trenutek pozneje sem spoznal …

Svoj zaklad.

Na začetku jo je bilo strah, da bi se zbližala …

Pusti. –Karolina me je očarala s svojim temperamentom,

osebnostjo, lepoto … –Kaj gledaš? To je moj fant.

Pravi, da ga sproščam. Rad me obišče v službi.

Ker pripravlja odlično kavo. –Potem sem spoznal Gertrudo.

Ko je stopila skozi vrata, so ji lasje zaplapolali v vetru.

Tako trendovska … –Anja, to žensko sem postrigla.

Takrat sem vpila na frizerko, a zaradi nje sem spoznala

ljubezen svojega življenja. Rada bi se ji zahvalila.

Poglej, mamina stranka. –Ola, prava umetnica si. Hvala.

Iskala sem te, a najbrž friziraš le še zvezde.

Lepo te pozdravljam. –Si ji pravkar rekla mama?

Ne, nisem.

Lepo je. Skrbiva drug za drugega, si zaupava …

Nehaj.

Mama!

In vi? Ste samski? –Ne zdaj, mama.

Prosi ga za številko …

Nisem verjel, da lahko kdo najde ljubezen na spletu.

Nisem mogel verjeti, kaj so povedali.

A spoznal sem svojo napako.

Vedno sem se osredotočal na to, kar ne deluje.

A spoznal sem, da bi namesto iskanja nekoga idealnega,

moral iskati nekoga, ki bi dopolnjeval moje pomanjkljivosti.

Vam povem nekaj o resnični Hanii? Tudi ona ni popolna.

Je nadležna, nevrotična, preveč govori

in vedno ko jé, se umaže.

A se ne pretvarja. In veliko bolje od mene ve,

da se moraš v življenju boriti ne za to, kar hočeš,

pač pa za to, kar potrebuješ.

Če bi mi to povedali pred pol leta, bi se vam smejal.

A zdaj bom rekel: Za iskrenost je potreben pogum.

In tega ni zmožen vsak.

Ljudje kot Hania pa.

Laže je početi, kar počnem jaz. Zasmehovati druge.

A nikoli nisem imel poguma, da bi se nehal pretvarjati.

In zato sem sam.

Vas zanima, kdo je resnična Hania?

Zraven vas je.

Morda jo srečate na hodniku,

morda je vaša sodelavka ali soseda.

To je nekdo, ki ga ignorirate, ali se mu posmehujete.

Opazili jo boste, ko boste nehali misliti samo nase.

Zato bi vas prosil, moje občinstvo,

da se ozrete okrog sebe.

Ne ponovite moje napake. Ne zamočite.

Ker bi se lahko znašli v prazni hiši, sami.

To je bilo to. Srečno.

Vabilo

Ravnatelj_110 te vabi na svoj planet.

Lepo, kajne?

Zjutraj so ga dostavili. Ni pošiljatelja.

Najbrž kakšna fundacija, kaj?

Srečno na koncertu

Pozdravljeni, ravnatelj. –Izvolite … Hvala.

Me veseli, da si prišla. –Dober večer. Ravnatelj, domnevam?

110?

Aha. Ja, to sem jaz.

Vi pa ste najbrž FlirtBejba. –Me veseli.

Nekaj vam bom povedal. Vaša profilna slika vam dela krivico.

Oh, imate hčerko? –Ja. To je moja hči.

Zoška.

Naj vama pokažem sedeže. –Od telefona se letos kar poslovi.

Toliko bilo je dni, ki so nam črpali moči,

toliko trenutkov je bilo, ki so nam jemali sapo.

Ko obžaluješ dni, ki jih več ni,

vedi le to,

spomni se tega

da pomembni so le dnevi, ki šele pridejo.

Pomembni so le trenutki, na katere čakamo.

Pomembni so le dnevi, ki šele pridejo.

Pomembni so le trenutki …

Svet je lahko lepši. Opogumi se in za napake se odkupi.

Še je čas. V ogledalo se poglej in spremeni sebe najprej.

Ne jamraj in ne jokaj, razmisli in ne, zanikaj.

Ne živi v preteklosti, pomembni so le dnevi pred nami.

Živel nekoč je mož. ki imel je vse,

a je izgubil smisel in povsem zašel.

Čeprav bogastvo je izgubil, srcu je prisluhnil,

ni se obupu prepustil, ker …

Pomembni so dnevi, ki šele pridejo.

Pomembni so le trenutki, na katere čakamo.

Pomembni so dnevi, ki šele pridejo.

Pomembni so le trenutki, na katere čakamo.

Kako spoznati ljudi, ki jih še ne poznamo?

Kako zbereš raztresene misli?

Kako v sebi odkriješ veselje in upanje?

Odgovore poišči,

časa je dovolj …

Pomembni so le dnevi, ki šele pridejo.

Pomembni so le trenutki, na katere čakamo …

Živjo. Lepo si pela.

Oprosti mi.

Hvala. Adijo. –Adijo.

Tvoj prijatelj? –Mama …

Sladko–Grenki: Morda je čas, da se dobiva?

Sem te prestrašil? Prav, pisal bom za oba.

Sladko–Grenki: Anja tu. Pogrešam te.

Ko bom pripravljena na zmenek s tabo,

ti bom takoj sporočila.

Trije tedni od zadnjega sporočila

Anja: Jutri ob 20.00 v kavarni Rynek.

Upam, da te bom prepoznala.

Naj uganem. Voda in palčke?

Nekoga še čakam. –Seveda. V tem primeru bova počakala skupaj.

Piotrek?

Kakšen jebeni Piotrek?

Kreten! Ves čas si se pretvarjal, da si Sladko–Grenki.

Nisem se pretvarjal. –Pa basovski ključ?

Mislil sem, da ti bo všeč. Zdelo se mi je romantič …

Marcel!

Marcel!

Marcel! Prihajam, vaša nizkost.

Kaj delaš? Daj mi roko.

Na konja!

Pomagaj, mi. –Seveda, vaša odločnost.

Hija!

Minstreli! Romantično, gremo!

Kako si lahko tako trmasta, zoprna in zategnjena? –Jaz?

Če se osramotim pred toliko ljudmi,

ker se poskušam opravičiti, tega ne počnem zato,

da bi se delal norca iz tebe, ampak bi ti s tem rad povedal,

da te ljubim.

Kaj?

Je rekel, da me ljubi?

Tomek!

Ustavite konja!

Tomek! O bog!

Anja?

Je to tista tvoja zmešana sodelavka?

Zdaj razumem.

Tomek, si živ? –Konj …

Nisem slišala, kaj si rekel. –Da si najbolj trmasta ženska …

Ne to.

Ljubim te.

Wilczyński zaljubljen? Njegovi prijatelji to potrjujejo.

Z Volkom odšli tudi gledalci? Vodja televizije zamenjana.

Človek, ki stoji za Volkom

Producent Mareel o najnovejših projektih

Stilistka zvezd o ljubezni, družini in psihologiji las

Kako je en nastop spremenil šolo v valilnico glasbenih talentov

Od družinskega spora do prodajne uspešnice!

Najstnica ustvarila komunikator za starše in otroke

Režija

Prevod: RETAiL

VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production

Kakšno sranje.

www.OpenSubtitles.org