Original subtitles

www.titlovi.com

Naslednja pesem je druga�na od ve�ine mojih. Ne posmehujte se mi.

Ta pesem mi veliko pomeni in rad bi jo delil z vami.

Raper Chance. Mlad je, priljubljen, ima uspe�nice ... Zanima me.

"Rolling Stone" je pognal odziv na kulturo estebli�menta.

�lo je za eksplozijo barv,

za mulce, ki imajo dolge lase, za seks, droge ...

Kako napreduje zgodba o Lennonu?

Super zgodba bo, a ne pa�e na naslovnico.

Ne morete ve�no ostati v protikulturi.

Niti sama protikultura ne obstaja ve�no.

Ali boste odrastli ali pa umrli.

Poglej to.

Hunter!

Pogovarjali smo se o la�nih novicah. Kako napreduje?

Revija je kritizirala prevladujo�i trend,

ga postavila v neprijeten polo�aj, in to desetletja.

Vpra�anje je: Kaj pa ko ti ljudje odrastejo?

Naprej. To bo dobra serija za spletno izdajo.

�e naprej delamo tisto o teksa�ki meji? �Ja. �McKibbinov na�rt.

Dobre ideje.

Dobro!

Stvari so se spremenile, generacija je postala zrela, stara,

a nikoli nismo zavrgli zgodovine in korenin revije "Rolling Stone".

Bi hoteli kaj sporo�iti mladim Ameri�anom?

Ja, pravzaprav bi.

Vem, kje se dogaja. Sledite mi.

Revija "Rolling Stone" je nastala v San Franciscu.

Razvila se je v mladinski kulturi na zahodu celine.

Toda deset let pozneje so se pisarne v New Yorku ve�ale

in jasno je bilo, da je zalo�ni�ko sredi��e.

Odlo�itev smo morali sprejeti.

Tisti, ki se ne rojeva, umira.

Jasna izbira je bila New York.

Po selitvi smo na�rtovali posebno izdajo o New Yorku,

imeli smo tudi naslovnico, ki jo je ustvaril Andy Warhol.

Vendar je v tem �asu umrl Elvis.

Tako smo morali v manj kot petih dneh pripraviti izdajo o Elvisu.

Elvis je bil kralj rokenrola,

saj je bil utele�enje njegovih grehov in vrlin.

Velik in vulgaren, grob in zgovoren, absurdno preprost in zapleten.

Bil je kralj na�ih src, kjer se glasba tudi rodi.

Za "Rolling Stone" je bil Elvis osrednja osvobodilna osebnost

v srcu rokenrola.

�lovek bi mislil, da revije ne bi bilo brez Beatlesov ali Stonesov.

Toda "Rolling Stonea" ne bi bilo brez Elvisa Presleya in Chucka Berryja.

To sta bila revolucionarja, ki sta vse to pognala

in spremenila tisto, kar se je dalo spremeniti.

Elvis je imel predrzen odnos,

bil je utelesitev nevarnega nepridiprava.

Beatlesi in Rolling Stonesi so bili posebni,

tako kot tudi Sex Pistolsi in The Clash.

Reviji "Rolling Stone" sem se pridru�il leta 1977.

Punk je v glasbo pripeljal ta radikalen element,

ki je na za�etku navdu�il tudi "Rolling Stone".

Hotel sem oditi v Anglijo in napisati zgodbo o The Clash.

Dolgo sem jih moral prepri�evati.

Skupina The Clash je bila v ZDA �e povsem neznana.

Niso si zaslu�ili naslovne zgodbe, niti dalj�e priloge.

Zaslu�ili so si �ele manj�i �lanek.

"Pozabite na bedarije," je rekel Joe Strummer, frontman The Clasha,

vzhi�enim mulcem, ki kri�ijo "Sre�no novo leto!"

V natrpanem "Lyceumu". "Za va�o prihodnost gre. Prilastite si jo!"

The Clash so s Pistolsi pognali punk gibanje v Britaniji in si prislu�ili

naziv najbolj intelektualnega in politi�no osve��enega benda.

Po lanskem razpadu Pistolsov, so novinarji in punkerji videli

The Clash kot osrednji simbol in upanje gibanja.

Ko je punk postal senzacija,

je bilo jasno, da je kulturni izraz upora in zavra�anja.

Toda The Clah je punku dal potrebno moralno in politi�no sredi��e.

Politi�no osve��eni so bili, �e posebej v Angliji,

med dobo Margaret Thatcher,

in zaradi tega, kar so videli v Ameriki, ko jo je vodil Reagan.

Bili so tudi glas ljudi, ki so bili takrat tar�e,

ljudje, ki so ostali brez mo�nosti.

Strummer zveni to�no tako nevarno, kot je videti.

Usta ukrivlja v �udne grimase in izmali�uje besede.

Po koncertu sem se pogovarjal s Strummerjem.

"Na�a glasba je nasilna," pravi Strummer, "toda mi nismo.

Na�e pesmi bi morale obsojati nasilje.

Pojemo o svetu, ki vpliva na nas. Nismo bebci kot recimo Boston

ali Aerosmith. Kaj, za vraga, je to?"

The Clash pogosto vidim kot nadaljevanje dela Beatlesov.

Lennon in McCartney sta imela svoj slog,

a odzivala sta se na spremembe v glasbi in dru�bi, ki ju obkro�a.

The Clash je tudi to po�el. Dozorevali so.

Kot pri Lennonu in McCartneyju,

je vsem, ki so jih poslu�ali ali gledali, bilo jasno,

da vedo, za kaj se zavzemajo.

Kar imamo nocoj za vas, ni ne bejzbol ne ameri�ki nogomet,

kajti stavkajo!

Prina�amo vam ko��ek tega, kar se pravkar dogaja v Londonu.

Punk glasba je bila klju�na.

Revija je ni nameravala zanemariti,

a ji ni hotela pripisala take pomembnosti kot Tomu Pettyju

ali Fleetwood Macu. V 80-ih je bilo vsekakor razhajanje mnenj

o tem, kar bi moralo biti na naslovnici.

Pisci in uredniki so se prepirali o izgubi vrednosti

in o tem, kam gre presoja.

Te�ava je v tem, da tak �lovek ne bi smel obogateti.

Bili ste juna�ka osebnost z novo revijo,

zdaj pa ste v elegantnih pisarnah v New Yorku, v dragih obla�ilih ...

�udovito je, da je nekaj, kar je bilo del generacije 60-ih, uspe�no,

a kljub temu ni zanemarilo svojih vrednot.

"Rolling Stone" je imel veliko kampanjo,

s katero so hoteli sporo�iti, da niso taki neodgovorni hipiji,

kot so v�asih bili.

Grozno.

"Rolling Stone" ni revija povzpetni�ke generacije,

nikoli ni bila. Niso uporabljali te besede,

niso imeli reklame, v kateri bi rekli: "Mi smo povzpetniki."

Vse to so traparije in nakladanje.

�e bi rad vozil BMW, pil belo vino in jedel pesto,

bo� dobil, kar si zaslu�i�.

Vstopil bo� v politi�no sfero in obogatel.

In tako postane� del generacije svinj.

�emu ta kampanja? �Da privla�imo ve� ogla�evalcev.

Stranke trdijo, da "Rolling Stone" zavra�a stare vrednote in to ...

Toda ni tako, v bistvu slavimo te stvari.

To je bil bralec "Rolling Stona". Toda danes smo druga�ni.

Za�eli smo z glasbo in politiko, nato so se vrinili tra�i.

In to je bilo pogubno.

Bon Jovijev lak je postal pomembnej�i od tega, da je Reagan predsednik.

Ne vem zate, a zame je to sramota.

Janna bi moralo biti sram in mislim, da se sramuje tega,

da "Rolling Stone" ni ve� oro�je in orodje.

Hunter se je lotil dela.

Ne morem ustvariti novega Hunterja niti tega, kar po�ne.

�e misli, da njegovih stvari ni, je to zato, ker jih on ne po�ne.

Ne obstaja �e en Hunter Thompson, jaz ga ne morem ustvariti.

To je bolj odvisno od njega kot od mene.

Ko sem prispel, je bila situacija taka,

da sta se Hunter in Jann prepirala glede starih zamer.

Bila sta kot psa, ki ve� let ren�ita drug na drugega.

Nato je pricurljala zgodba o Roxanne in Pulitzerju,

o nasledniku Pulitzerjevega bogastva ter mladi in lepi Roxanne.

To se mi je zdelo popolno za Hunterja.

Zlobno? Javno? To�no tako.

Lo�itev v slogu Palm Beacha. Kaj je v igri?

Pulitzerjevo bogastvo, ocenjeno na 25 milijona dolarjev.

Obto�evali so se jemanja drog in spolnih razmerij z istimi ljudmi,

z dru�beno smetano Palm Beacha.

�lo naj bi za belgijskega teka�a Jackieja Ickesa,

francoskega peka Huberta Foureta, nepremi�ninskega posrednika Murdocha

in trobento, ki jo je Roxanne bojda prinesla v posteljo,

da bi komunicirala z mrtvimi.

Hunterju sem rekel: "To je zgodba o izumu tabloidnega novinarstva

in to je tvoja prilo�nost, da se poigra� s tem."

Rekel je: "Jann mi tega ne bi nikoli dodelil."

Jaz sem odgovoril: "Jann pravi, da no�e� te zgodbe.

Pravi, da no�e� ve� delati." Hunter pa je rekel: "Ah!"

Primer �tevilka 81�5263 na oddelku za mladoletnike in dru�ino

okro�nega sodi��a 15. sodni�kega okro�ja, dru�inski oddelek ...

Roxanne Pulitzer je pri�la v mesto pred 10 leti.

Zrela mlada navija�ica, ki je pravkar maturirala na srednji �oli Cassadaga.

Herbert Pulitzer ml., 52-letni milijonar

in vnuk slavnega zalo�nika.

Rad je imel dekleta, �e posebej mlada.

Zgodba o Pulitzerju je ustvarila tabloidno novinarstvo,

saj jo je Hunter ponesel do skrajnih mej.

"Prostituirala se je za kokain," je rekel.

"Poleg tega pa je bila lezbijka ali nekak�na panseksualka.

V 6-ih letih in pol zakona je seksala z vsem, kar ji je pri�lo pod roke."

�e se malce zamislite, boste ugotovili,

da so vsi vpleteni v to lo�itev glasovali za Nixona.

To je bil druga�en na�in razdelitve kulture.

Samo ime Palm Beach, sinonim za bogastvo in aristokracijo,

se zdaj povezuje s hinavskim razvratom.

Tam cene ne pomenijo ni�. V cerkvi �astijo razvajene �ivali,

goli milijonarji pa z zobmi odstranjujejo modrce lastnim h�eram.

Vsa ta zahrbtnost in vsakodnevno ceneno �arovni�tvo ob �ampanjcu

pred slu�abniki, medtem pa ljudje garajo za normalne pla�e,

to je slika �ivljenjskega sloga, ki si ga niti v najbolj norih sanjah

ne bi predstavljal nih�e v "Dallasu" ali "Flamingo Roadu".

V sodnih zapisih ni nikjer omenjen nih�e,

ki bi moral zjutraj v slu�bo.

Povej mi, kaj se dogaja v Palm Beachu.

�e dva tedna hodim ob sedmih na sodi��e. �Ja?

Meni je te�ko kamorkoli iti ob 7-ih, zato ostajam buden vso no�. �Ja ...

Dva tedna �e nisem spal. �Sploh ne spi�?

Zdaj je �e 188 ur. �Ja. �Nekaj ho�em dokazati.

Nisem �e prepri�an, kaj.

Torej ...

To je Palm Beach. Sku�al sem se u�iti o �ivljenju v Palm Beachu.

Naletel sem na presenetljive poglede na �ivljenje.

Zdaj �ivim kot oni. Ob zori se po pla�i vozim z rde�im kabrioletom.

Na radiu vrtim Georgea Shearinga, v glavi pa imam la�ni kokain.

Dve �udoviti lezbijki poleg mene zbijata �ale v franco��ini.

Na orgijo gremo. Punci pijeta �ampanjec.

Pod vetrobranskim steklom frfota mokra parkirna kazen, kar me �ivcira.

Punci sta zdaj goli. Veter v dolgih laseh in odi�avljene bradavice

poskakujejo pod modrim sijajem armaturne plo��e.

Ena od punc mi ponuja �ampanjec, ko upo�asnjujemo na enem zavoju.

Zdravo. To se ne po�ne, bedakinja.

Danes se �ivi hitro, kar mnoge dodobra zlomi.

Ljudje i��ejo razloge.

Pametni ne razumejo, neumni pa jemljejo kokain in ple�ejo v disku.

Ritma bogatih v te�kih �asih ni pametno ignorirati.

Obi�ajno to nakazuje na �iv�nost in zmedenost,

in ko so bogati �iv�ni in zmedeni, se vedejo kot zveri.

Mrhovinarji! Mrhovinarji! Grozno!

Debeli vratovi, kljuni. Kro�ijo po zraku in i��ejo trupla.

Jaz sem preverjal podatke za Hunterjevo zgodbo,

to pa je eno najte�jih del v novinarstvu.

Hunter ga jemlje zelo resno.

Stvari, ki niso v domeni prvoosebnega poro�anja, je hotel, da dr�ijo.

Hunterju je to�nost podatkov veliko pomenila.

�e re�e�, da nekdo poriva pra�i�e, potem je bolje zate, da jih najde�.

Proti tabujem se bori� s kombinacijo humora in resnosti,

s �imer si odprete ve� vrat, �e imate kladivo.

V�asih naredim napako. No�em u�aliti ljudi,

a �e ho�e� biti na tem svetu, kar zna biti te�ko,

bo� nekoga u�alil. V�asih u�alil prave ljudi.

Gre za vrednostno oceno. �Odli�no.

�e se motim, bom trpel.

Roxanne mu je bila v�e�.

Mislim, da je bil tudi on v�e� njej. Zelo podobna sta si bila.

Na koncu je ostala brez vsega. Brez hi�e, brez otrok ...

Pulitzer za to ni potro�il ve� denarja kot za vzdr�evanje jahte.

Mnogi so trdili, da je bila Roxanne zlatokopka,

da je hotela le mo�ev denar. �Ja.

Leta 1982 so mi razdelili karte in mnogo sem jih izgubila.

Zdaj pa bom igrala s temi kartami, kakor dobro znam.

Mislim, da nisem storila ni� narobe.

Roxanne je zvezda. Na naslovnici revije "People" je

in gostja v oddaji "Dobro jutro, Amerika".

Najbolj�a zadnjica Palm Beacha je danes zanimiv primer.

Iz pepela �kandala in poraza se je povzdignila v kultno osebnost,

recimo, nacionalno cipo osemdesetih.

Tudi po koncu sojenja me je primer Pulitzerjeve lo�itve zelo zanimal.

Zakaj najlep�e ameri�ke ro�e kon�ajo v umobolnicah,

sodnih dvoranah ter drugih prekletih in sivih hodnikih?

Zakaj svobodno rojstvo in nesramno bogastvo ljudi spravi s tira?

Ameri�ki duh je delno tema�en.

Iz�rpno se je ukvarjal z Ameriko, pa �e je �lo za ameri�ke sanje,

ameri�ko politiko ali karkoli, o �emer je pisal.

Vedno je opazoval tema�no plat ameri�kih sanj, duha in tudi upanja.

Vsak bedak s sto dolarji lahko posnifa gram kokaina

in vsemu pripi�e smisel.

Ja, zdaj mi je vse jasno. Pesjani mi ves �as la�ejo.

Umaknite se, naj se velik pes naj�.

V tem obdobju smo na veliko pisali o kulturi.

Ljudje so se prito�evali, da smo pozabili na glasbo,

a to ni res. Poro�ali smo o kulturi.

V 80-ih ni bilo nekega glasbenega sredi��a,

kot recimo v 50-ih ali 60-ih.

Glasba se je raz�irila na razli�na podro�ja, na razli�ne trende.

Revijo smo sku�ali prepri�ati, da bi pisala o Talking Heads

ali da dodeli glavno recenzijo Joy Divisionu.

Pri "Rolling Stonu" so sku�ali ostati opa�eni,

zato so pisali o razli�nih glasbenih �anrih tega obdobja.

Ta glasba je dala mo�nost do takrat neopa�enim ljudem.

Ta mo� tveganja, gro�nje in sprememb je seveda obstajala tudi v 80-ih.

Dobrodo�li, tu so uporabne novice. Po rok revije ne hodite v "Walmart".

Veriga trgovin iz Arkansasa je s polic umaknila vse rok revije,

od "Rolling Stona" do "Super Teena".

To so storili po tem, ko je evangelist Swaggart obsodil rokerske

revije na dr�avni televiziji. Z nami je Jimmy Swaggart.

Imam eno izdajo "Rolling Stona". V njem so �lanki o komiku

in o nekem rok bendu. Res mislite, da to slabo vpliva na mladostnike?

Kar se mene ti�e, so te revije �ista pornografija.

In to pornografija, ki se tiska za otroke in prodaja

v dru�inskih trgovinah, kar je zelo resno.

Bog se je Jimmyju pojavil v snu.

Pokazal mu je polje bomba�a pod �alostnim nebom.

Rekel mu je, da je potrebno bomba� pobrati pred nevihto.

�e ti to ne bo uspelo, potem nikomur ne bo.

To je zapoved, katere se je Jimmy dr�al. Nov mesija je postal.

Globoko verne osebe na nek na�in �ivijo simboli�na �ivljenja.

To je mene, kot pisca, pritegnilo pri Jimmyju Swaggartu.

Aleluja! Slava Bogu!

V�e� mi je bila glasba v njegovi cerkvi.

Ma�a se je za�ela z bobni in vau. Za�eli smo.

Po�nimo to kot pri staromodnih taborih.

Iz ve� razlogov sem to dojel kot zgodbo za "Rolling Stone".

Obstaja povezava z rokom,

saj je Jerry Lee Lewis Swaggartov bratranec.

Mickey Gilley, kantri pevec, je bil prav tako njegov bratranec.

Vsi so �iveli v mestecu Faraday v Louisiani.

Prav, spomnimo se starih �asov v Faradayu.

Ti trije mulci so se nau�ili igrati klavir v mestni cerkvi.

Zelo malo na�inov je bilo, kako pobegniti od vsega.

Eden na�in je bila glasba, drugi pa vera.

Jerry Lee in Mickey Gilley sta izbrala glasbo.

Jimmy je izbral vero, a je obdr�al glasbeni element.

Njegov nastop me je malce spominjal na njegova bratranca.

Toda njegove ma�e so bile nekako ekstati�ne.

Prihajam brez greha, prina�am odre�itev in svobodo tej dr�avi,

z voljo vsemogo�nega Boga.

Re�ete: "Jimmy Swaggart, pridiga� milijonom ljudi,

ne bi smel biti tako �ustven.

Izgubil si dostojanstvo in vljudnost."

Priznam, da sem.

A ko govorim o Jezusu Kristusu ...

On je �loveka dvignil iz sence,

uni�il vse verige in okove,

saj ko je zapustil grob, sem ga jaz pospremil.

Ko je zapustil grob, sem ga jaz pospremil.

Ko je zapustil grob, ga je Jimmy Swaggart pospremil!

�e nikoli ni nih�e zbral tako �tevil�nega televizijskega ob�instva

in te�ko je bilo predvideti posledice tega fenomena.

�eprav je hotel evangelizirati svet pred sodnim dnem, se je

povezal tudi s kr��ansko desnico, ki je vsiljevala svoj dru�beni na�rt.

Homoseksualnost, ne�isto�a, ki se je bom lotil in ki ne zahteva opisa.

Nekaj bom izjavil. Homoseksualci niso geji,

temve� perverzne�i.

Danes obstaja skoraj 300 ogla�evanih zbirali��

za homoseksualce, imenovanih "glory hole",

kjer skupine homoseksualcev pod nehigienskimi pogoji

izvajajo oralni in analni seks z ve� mo�kimi,

v�asih tudi po 16 hkrati, zvijajo�ih se kot ka�e,

pod za��ito dr�ave in politikov.

Meni je bilo to duhovito, saj sem predstavljal "Rolling Stone", ki je

podpiral vsa ta kulturna vpra�anja, ki jim Swaggart nasprotuje.

V novinarskih krogih so menili, da ne verjame v te stvari,

da to po�ne le zaradi denarja in slave.

Jaz sem mislil, da morda verjame.

Morda do�ivlja neko dramo.

Zanimalo me je, �kandal pa mi je dal prilo�nost, da napi�em zgodbo.

Skrivnost, ki je razjedala Swaggarta,

je bila ta, da je bil od desetega leta su�enj spolnih perverzij.

Bog ga je izbral, da evangelizira svet pred poslednjimi dnevi,

medtem pa je njegova du�a izgubljala boj s satanom.

Mickey Gilley je pozneje rekel:

"Jimmy bil za naju kot Jezus, ki je ponovno hodil po Zemlji,

a Jimmy ni bil pripravljen na vlogo Jezusa."

Veste, kdaj sem prvi� videla Swaggarta?

V motelu v Teksasu sem bila.

Prijateljici sem rekla: "Poglej tega tipa, ki ves �as kro�i z avtom."

Pogledala sem in rekla: "Pa to je Jimmy Swaggart."

Vstopila sem v avto, nakar me je vpra�al, ali bi za deset dolarjev

slekla hla�e in mu pustila, da se igra z mojo luliko in masturbira.

O�itno ga je pri seksu najbolj zanimala izprijenost

in poni�evanje samega sebe.

Lahko bi imel ljubimko. Lahko bi si privo��il elitno prostitutko,

saj je dnevno prejemal po pol milijona dolarjev daritev.

Ljudje so mu po�iljali poro�ne prstane, lastno po�tno �t. Je imel.

Bil je eden najvplivnej�ih ljudi v dr�avi.

Toda obiskoval je depresivne in uboge motele ob avtocesti

in iskal �enske, ki so se ponujale na plasti�nih stolih.

�e razmislite o simboliki Swaggartova �ivljenja,

vidite na enem ramenu hudi�a, na drugem pa angela.

Delovalo je, kot da si je �elel, da bi ga zalotili.

Moj Gospod in odre�itelj ...

Gre�il sem proti tebi, moj Gospod.

Rotim te, da s svojo milostjo

o�isti� in odstrani� vsak made�,

da izgine v pozabo.

9. aprila ga je njegova cerkvena skupnost razre�ila.

Prepovedali so mu nastop na dveh velikih kr��anskih TV-mre�ah.

�tudenti so zapustili njegov kolid�,

dav�na uprava pa je preverjala njegove ra�une.

"V zgodovini zagotovo ni bolj poni�ane osebe," je rekel

s svojim obi�ajnim pridihom lastne pomembnosti.

S cerkvijo se je dogovoril, da se bo malce pritajil,

a se ni mogel prisiliti v to.

�el sem na eno ma�o. Dvorane so bile vedno do konca zapolnjene,

a po �kandalu je pri�lo le malo ljudi.

Nek drug duhovnik je bil, a ga je Swaggart ves �as prekinjal,

mu jemal mikrofon in govoril v nejasnem jeziku.

Spominjalo me je na nek kult.

Ni ga bilo mo�no uti�ati.

Ljudje so stali v vrstah, da bi mu darovali denar.

Stal sem v vrsti, nakar me je objel, jaz pa sem rekel:

"Sem iz 'Rolling Stona'." Rekel je: "'Rolling Stone'? Mojbog!"

Tip za mano je bil zasebni preiskovalec,

ki mu je v roko porinil nalog. Slabo jutro za Jimmyja Swaggarta.

Swaggartova sramota je malce ustavila televizijske evangeliste.

�e vedno obstajajo, a niso ve� niti pribli�no tako vplivni

in ne predstavljajo ve� take nevarnosti kot ob koncu 80-ih,

ko je bil Jimmy Swaggart na vrhuncu svoje mo�i.

Super mi je bilo v "Rolling Stonu". Pisal sem o U2, Neilu Youngu ...

A takrat je bil hip hop najbolj va�na in najvznemirljivej�a stvar.

Veliko ljudi je leta 1992 hip hop smatralo za avtsajderski �anr.

In to je bilo noro, bilo je, kot bi pisal o jazzu v �tiridesetih,

o bebopu v njegovem obdobju, o rekonrolu v 60-ih.

Vedeli ste, da je to trenutno najbolj �iva in ustvarjalna sila,

in videli ste, kako se svet okoli vas spreminja.

Leto se je za�elo z napihnjeno spornostjo

glede videospota Public Enemyja za "By the Time I Get to Arizona".

V videospotu bend ubija politike,

ker niso hoteli razglasiti rojstnega dne Martina L. Kinga za praznik.

Da sem jaz rasist, da podpiram K. K. K ...

Nad vsem tem je tudi lebdel duh izgredov v Los Angelesu.

Kandidat Bill Clinton je junija napadel Sister Souljah

s citiranjem vpra�ljive pobude k izgredom.

"Washington Postu" je rekla, citiram:

"�e �rnci vsak dan ubijajo �rnce,

zakaj ne bi �e malo ubijali tudi belcev?"

Clintonov citat je bil uporabljen zunaj konteksta.

Souljah je obto�il rasizma.

�e bi zmenjali besedi "�rnec" in "belec",

bi izpadlo kot govor Davida Duka.

Demokratski kandidat Clinton se ni odlo�il spopasti s te�avo,

temve� z mlado Afroameri�anko, ki je visoko izobra�ena in slu�i skupnosti.

Ko so se za�eli izgredi v L. A.-ju,

so vsi pristopili k hip hop skupnosti

in nas vpra�ali, ali smo presene�eni.

Rekla sem: "Ne, niti malo nisem presene�ena."

�lani tolp so razmi�ljali "Zakaj ne bi ubijali belcev?"

Kar je bilo pri hip hopu revolucionarno, je to,

da so le mulci, ki so ga poslu�ali, vedeli za napetost

med policijo in �rnsko skupnostjo v L. A.-ju pred izgredi,

in nih�e drug.

Ko sem delal za revijo, me je razjezil uspeh skupine Nirvana.

Rekel sem: "Hudi�a, tako mo�no si �elite rok bend,

da jih vklju�ite na naslovnico �e po eni sami uspe�nici,

jaz pa Public Enemy ne smem dati na naslovnico niti

po treh ali �tirih plo��ah, ki so spremenile svet."

V 80-ih je bil hip hop vezan na vzhodno obalo, New York.

Nih�e ni pisal o urbani kulturi tolp v L. A.-ju,

nih�e ni pisal o nasilju v Los Angelesu. Tega ni bilo.

Nato je za�el Ice�T snemati prve plo��e, kot je "6 in the Mornin"'.

Bil sem na ulici. Preprodajal sem.

Z ekipo smo pisali rime. Gangsterske, o zlo�inu ...

Ko je pri�el hip hop, sem sku�al rimati o zabavah in teh stvareh.

Prijatelji so mi govorili: "Rimaj raje o nas."

Jaz sem odgovoril: "Toda to so pesmi o zlo�inu, tega no�ete."

Vztrajali so, zato sem posnel pesem "6 in the Mornin"'.

Ob 6h zjutraj policija mi trka, z novimi supergami je �e dirka.

Pobegnil sem skozi okno kopalnice, ni mi uspelo vzeti kaset iz spalnice.

Nor brez glasbe, a prost in vesel, da bom na ulici svoje mesto imel.

Velik sve�enj denarja v �epu, zlato okoli vrata in pi�tola ob pasu.

Iz sebe pravo po�ast sem naredil, prisebnega me je le hip ohranil.

�ivljenje v mestu je te�ka naloga, za policista vem le, da je nadloga.

S tem sem izumil to, kar se imenuje "gangsta rap".

Plo��a "6 in the Mornin"' je bila uspe�nica.

Presene�en sem bil. Ljudem je bilo v�e�.

Z Ice�T-jem sva si bila blizu. Prva velika zgodba, ki sem jo napisal,

je bila predstavitev filma "New Jack City".

Medtem pa sva po�ela druge stvari.

Spomnim se, da sem ga klical sredi izgredov v L. A.-ju.

Ne le, da si je do takrat zgradil rapersko kariero,

�e je uresni�eval svoje druge interese.

Nikoli ni tajil, da je tudi obo�eval metalsko glasbo.

Rapal sem na odru in opazil,

da so ljudje pri hitrej�i glasbi spro�ili "mosh pit".

"Mosh pit" je fascinanten. Je to ples?

To je ogromna sprostitev energije, norenje mo�kega testosterona.

Domislil sem se ustanoviti rok bend.

Vklju�il sem prijatelja iz benda, Ernieja C. -ja, kitarista.

Poklical sem Moosemana, ki je dilal, a je tudi igral bas kitaro,

in Beatmaster V. -ja, ki je dilal travo, a je tudi igral bobne.

Ustanovili bomo bend Body Count.

Me�ali bomo glasbo skupin Suicidal Tendencies, Slayer in Black Sabbath.

�lo bo za hitro in zlo glasbo.

Body Count je bil takrat le koncept.

Nismo �e posneli plo��e, igrali smo po picerijah.

Najbolj nor �lan je bil Beatmaster V.

Govorili smo, da je z eno nogo v zaporu, z drugo na olupku banane.

Enkrat sem vstopil v gara�o in si pel "Psycho Killer".

Rekel je: "Rabimo morilca policajev." Nato je govoril o ravnanju policajev,

o tem, kako pretepajo ljudi, kako so ustrelili otroka

Policijska brutalnost. Za�el sem premlevati idejo.

Kaj �e po�i? Kaj �e policijsko nasilje nekoga porine �ez rob?

Zatorej sem pesem "Psycho Killer" spremenil v "Cop Killer".

Ta plo��a je posve�ena mojim prijateljem policistom.

Vsem policistom, ki so koga kadarkoli izkoristili,

pretepli ali u�alili, vsakemu od teh policijskih govna�ev

Te pesjane bi najraje zvlekel v parkiri��e in jih ustrelil v obraz.

Plo��a je bila na tr�i��u eno leto,

preden je pritegnila pozornost Policijske bratov��ine iz Austina.

Teksa�ka policija zahteva, da "Time Warner" ne prodaja Ice�T-jeve plo��e.

Poziva k hladnokrvnemu ubijanju.

Pozivam vse Ameri�ane, da to obsodijo.

Protestu proti plo��i se je pridru�il tudi Charlton Heston.

"Umrite, umrite, umrite, svinje.

Morilec policistov, vem, da dru�ina trpi."

Gre v uho, kajne?

Za policijo je bila to odli�na politi�na poteza,

saj je bila policija takrat oblegana, kot danes.

Vsi so se zbrali okoli mene.

Pozornost so preusmerili pro� od sebe in izkoristili mene.

Ko je ta zgodba iz�la, sem Jannu rekel:

"Poslu�aj, en klic in lahko se grem pogovorit s tem tipom."

"The Source" je bila takrat hip hop biblija.

Rekli so mi, da moram dati ekskluziven intervju.

Rekel sem: "Niste vi vir, jaz sem vir.

Vi le poro�ate o viru." Pri "Rolling Stonu" so bili prijazni.

Alan je bil moj prijatelj. Dobro ponudbo mi je dal.

Mislil sem si, da lahko grem k "The Sourceu" kadarkoli ho�em,

zato sem pristal na intervju z revijo "Rolling Stone".

�e pustiva ob strani pravosodje, misli�, da ta plo��a obsoja, slavi

ali predstavlja pravo gro�njo?

Ne. Jaz sem napisal plo��o o enem tipu, ki ga poznam.

Zbudil sem se s podobnim ob�utkom, a se nisem zlomil.

Ko sem to videl na TV-ju, sem hotel oditi tja, kakor mnogo drugih.

Rekli so mi, da ne morem pisati o tem, saj bom nekoga u�alil.

Nisem vedel, da bo to naslovnica. Fotografiral me je Mark Seliger.

Domislil se je tega, da bi bil oble�en v policijsko uniformo.

Rekel sem: "Kaj?"

"Ne, to je najhuj�a no�na mora rasisti�nega policista.

Da bi ga ti ustavil in bi ti imel pendrek."

In tako je bilo. Veliko ljudi je razjezilo.

Veste, ko ste �rni umetnik ...

Veliko ljudi meni, da raperji niso umetniki.

Vse jemljejo dobesedno. Mislijo, da nimamo trohice inteligence.

Vse to je del tega rasizma.

Plo��o so ozna�ili za rap plo��o.

Toda ni, rok album je.

�e bi rekli, da je rok, bi nekateri rekli:

"No, jaz maram Fleetwood Mac. Morda je to kot rok iz 60-ih."

Ker pa so rekli, da je rap, to pomeni, da �rnci spet nakladajo.

To je postala te�ava.

Jaz sem se bolj poglobil.

�rnski bes sem predstavil belski mladini.

In ko vam uspe dose�i, da dvignejo svoje bele pesti

in pojejo o isti nepravi�nosti, no, to je strah.

Strah se prenese na na�e otroke.

Ko o�e re�e, da se �rnuhi spet nekaj repen�ijo,

mu h�i odgovori: "To niso �rnuhi, o�ka. In repen�ijo se z razlogom."

Nau�il sem se, da imate pravico re�i, kar ho�ete,

drugi pa se imajo pravico jeziti.

�e se spravljamo nad geje, se moramo pripraviti na gnev gejev,

�e napadem �enske ... Imajo to pravico.

Ne more� punci re�i: "Seksal sem s tvojo sestro. Svoboda govora!"

Ja, svoboda govora, toda ....

Zmotno sem mislil, da smem peti o �emerkoli brez posledic.

Ice�T-jeva velika kriti�arka je Tipper Gore,

osnovalka PMRC-ja, ki se �e leta bori proti,

po njihovem mnenju, slabega vpliva dana�nje glasbe na otroke.

Svoboda govora omogo�a petje o posilstvu in rasizmu,

a mi se imamo pravico upreti temu in opozoriti star�e, da se

to prodaja otrokom pri starosti, ko si oblikujejo svoja mnenja.

Mislim, da v tej situaciji ni nih�e pri�akoval,

da bo Ice�T tako enakovreden nasprotnik.

Povem vam, za kaj gre. Sovra�niki glasbe dolivajo olje na ogenj.

Ko mama vpra�a otroka: "Si poslu�al Ice�T-ja?," to je to.

Rokenrol mora vedno imeti sovra�nike, sicer ne obstaja.

Zapletli so se z nekom, ki je vedno pripravljen na debate,

ki je vedno za izzive.

Tipper je bila zelo glasna,

toda, �e ste opazili, med Clintonovo in Gorovo kampanjo

se ni ve� oglasila.

Nekdo ji je ukazal, naj mol�i. "Potrebujemo glasove mladih,

zato mol�i."

Tipper najbr� zdaj kupuje �evlje. Ne vem, kje je,

a vsekakor ni� ne sporo�a.

Ona ni bila kul, onadva pa sta se predstavljala kot kul fanta.

Clinton je bil prvi predstavnik "baby boom" generacije, ki je kandidiral

za predsednika, in prvi demokrat po dolgem �asu.

Seveda me je to zelo zanimalo.

Mislil sem, da je to popolna tema za "Rolling Stone",

ki je tej generaciji veliko pomenil

zaradi glasbe, o kateri smo pisali, zaradi stvari, o katerih so brali,

in zaradi moralnih kampanj, pri katerih smo sodelovali.

Prvi� smo ga intervjuvali v Little Rocku, med kampanjo.

Intervjuvali smo ga jaz, Hunter,

P. J. O'Rourke in Bill Greider. Vrhunski politi�ni tim.

Bil sem urednik v "Washington Postu".

Hunter mi je rekel, da se je neke no�i spomnil name, ko je lulal,

in to me je navdihnilo k temu, da sem spremenil kariero.

V "Rolling Stonu" se ne pogovarjate s svojim profesorjem angle��ine,

temve� z ljudmi, ki so brali to revijo. To je bilo osvobajajo�e.

Jann Wenner je bil mulec, ki je bil nor na rok, zato je ustanovil revijo.

Intervjuval je bodo�ega predsednika ZDA

v dokaj �udni skupini ljudi.

Prej�nji ve�er smo preve� spili, zjutraj pa zgodaj vstali.

Vse se je odvijalo v "Dough's Cafeju",

kjer so jedli ter pili vsi novinarji in ljudje iz kampanje.

Jann je obo�eval Clintonove,

a tudi Hunter je bil navdu�en.

Clintonu je dal nekaj vrhunskih francoskih ustnikov za saksofon.

Mislim, da smo na pravi strani zgodovine.

Mislim, da je �as, da Amerika temeljno spremeni svojo politiko.

Hunter je imel svoja vpra�anja o zakonih glede oro�ja in droge.

Clinton je hotel jasno sporo�iti,

da ni klasi�ni liberalec, ki se zavzema za kajenje trave.

Hunter je bil u�aljen.

Vstal je in se 15 minut pozneje vrnil s pija�o.

Po tem ni ve� postavljal vpra�anj.

Kot bi bil intervju zanj zaklju�en. Videl je, kak�en je.

Nato pa je P. J. O'Rourke, ostroumni desni�ar,

sedel za mizo z ogromno ideolo�kimi vpra�anji.

Sprememba je v�asih zelo konservativna stvar.

Tako ohrani� vredne stvari, upam, da tako mislijo tudi Ameri�ani.

Clinton ga je vrtel okoli prsta.

Vse je bilo odvisno od mene in Janna Wennerja.

Jaz pa sem se zapletel v trapasto razpravo s Clintonom.

Vedel je, kaj godi mojemu egu.

Spra�eval je o stvareh, za katere mnogi �e niso sli�ali.

To je bilo �udovito. �Zelo ste pametni. Hvala, Hunter.

Jann, P. J. In Hunter so malce mlaj�i.

Mislili so, da bodo spremenili dr�avo, morda tudi svet,

jaz pa nisem delil njihovega pogleda, ker sem malo starej�i.

Zdaj vemo, da je njegov najljub�i �lan Beatlov Paul McCartney,

da je volil za suhljatega Elvisa in da si grize nohte.

Ti si manj navdu�en kot si bil pred intervjujem?

Ne bom sodeloval v njegovi kampanji. Naj to po�no drugi.

Je to dobro ali slabo za Billa?

Med Vietnamsko vojno in Nixonovim obdobjem

so mladinsko kulturo dodobra poteptali, a rok je prevladal.

Prvi� po letu 1982

Lindsey Buckingham, Mick Fleetwood, Christine McVie,

John McVie in Stevie Nicks! Fleetwood Mac!

Na�a generacija je prevzemala oblast.

Vsi smo bili oblikovani na enak na�in: Pravi�nost, enakost

in globoka vera v Ameriko.

To so ideali moje generacije.

Mo�no sem ju podpiral kot vodji,

ki sku�ata podpreti principe in vrednote te generacije

v te�kem polo�aju prepletanja svetovnih sil in interesov.

Tudi jaz sem delil ta optimizem glede Clintonovega potenciala.

Ob�alujem le to, da sem se prepo�asi odzval,

in s tem mislim mesece in ne leta,

da bi napisal, kar sem videl v Washingtonu.

Clinton je zapostavljal organizirano delo in delavski razred.

To se je zgodilo dobesedno v prvem letu mandata.

To je bila izdaja vrednot, ki jih je prikazoval kot mladi kandidat.

Vsak dan se moram opomniti, da to po�nem zanje.

Clinton je hitro naredil nekaj potez ...

�ivjo, dru��ina.

Ki so njegove ljudi poslale v nebesa,

a so bile nepomembne, v�asih tudi zavajajo�e.

Mislim, da smo veliko dosegli zaradi novega pristopa,

morda tudi zaradi na�e vzvi�enosti.

Lahko bi rekli nadutosti. �Seveda. �Ja.

Na za�etku mandata je dosegel nekaj velikih zmag.

Bill Greider je �el intervjuvat Clintona v Okrogli pisarni.

Razumeti morate, da je bil Clinton zapeljivec.

Znal je ugoditi ljudem, znal jim je laskati.

Kje je Hunter Thompson, ko ga potrebuje�? Morda prav zdaj kadi.

Med drugimi stvarmi ... �Morda pa j� pomfrit.

Odli�en je v tem. Toda jaz sem novinar.

Kljub vsemu sem novinar.

Optimisti�en sem. Mislim, da se bodo rezultati vrstili,

stvari se bodo spreminjale in za ljudi bo bolje.

Spomnil sem se, da ga moram �e nekaj vpra�ati.

Zjutraj me je poklical nek zelo nejevoljen mo�akar

in mi rekel: "Vpra�aj ga, za kaj je pripravljen umreti."

Na samem koncu, ko sva se �e vstajala s stolov,

sem ga vpra�al, kaj mu je pri srcu in za kaj bi umrl.

Preprosto ponorel je.

Boril sem se za ve� stvari in bolj od kateregakoli predsednika v 20 letih,

a liberalnih medijev to ne zanima. Dovolj mi je. Vstavi to v �lanek.

Mislil je, da je preslepil mene in �e posebej Janna.

Toda to je bil znak, da me ni uspel zavesti.

Nikomur ni mar, da se borim in krvavim.

Zato ni�vredne�i, lenuhi, negativni ljudje in desni�arji vsaki� zmagajo.

Zaradi na�ina, na katerega ljudje kot si ti, zasli�ujejo take, kot sem jaz.

Prepiral sem se �e z veliko besnimi politiki.

Njegov ton in nastop sta bila bolj osebna.

�al mi je, da tega ne znam izraziti, a nisem imel veliko pomo�i.

Hvala vam.

Mislim, da je bil Bill dobronameren �lovek.

Kot predsednik je imel svoje slabosti

in kot oseba je bil malce nediscipliniran.

Toda v politiki in v �ivljenju morate sprejeti,

da ne bo vse lepo in tako, kot ste si zamislili.

Zavedel sem ljudi, med njimi tudi lastno �eno.

Zato mi je zelo �al.

Re�em lahko, da je to splet ve� dejstev.

Prvi�, za��ititi sem se hotel pred sramoto zaradi svojega dejanja.

Prav tako sem hotel za��ititi svojo dru�ino.

Res sem imel nespodoben odnos z gd�. Lewinsky

in to ni bilo prav.

Mar moramo nadaljevati z nadaljnjimi obto�bami?

Ustavimo to inkvizicijo.

Spomnim se, da z Jannom nisva enako gledala na to zgodbo.

V tej posebni izdaji smo zbrali veliko glasov iz na�e kulture,

ki se obra�ajo na kongres in medije.

Menil sem, da demokrati prehitro odpu��ajo,

vklju�no z �enskami, ki so se ozna�ile za feministke.

Napisal sem oster �lanek, v katerem sem izjavil,

da ljudje z levice prena�ajo stvari, ki jih ne bi smeli.

To je bil del tiste eksplozije v Beli hi�i,

saj sem na to meril s tistim svojim vpra�anjem.

On pa je vedel, da se prodaja.

"Obto�nica za Clintona"

Izkrivljanja, ki se jih obe stranki vedno in namerno

otreseta, so razjezile volilno telo.

Tega niso ve� prenesli.

V oddaljenem demografskem odmevu "baby boom" generacije

so ameri�ki najstniki dosegli tako kriti�no maso,

da so prisilili kulturno industrijo, da jim ustre�e.

Dobrodo�li v novo obdobje nastnikov.

Dobro pojejo in �edni so. Obo�ujem jih.

Najstni�ki pop je postal fenomen ob koncu devetdesetih.

Bomo pisali o Britney, NS YNC-u in Backstreet Boysih?

Vsaka generacija misli, da se je revija prodala,

ker so na naslovnicah trenutno priljubljeni ljudje,

ne pa tisti, ki so bili priljubljeni med njihovim obdobjem.

V 90-ih ne bomo promovirali G. Slick, ker je bila priljubljena leta 1974.

Glede izbora naslovnice je veliko mnenj.

Zanima nas to, kar se bo najbolje prodajalo.

Spet do�ivljam svojo mladost in delim to z njo.

Pri�el sem navkljub zlomljeni nogi,

saj to dober star� naredi za svojega otroka.

Niti malo me ni sram tega, koliko smo pisali o teh pop zvezdah.

Pomisliti morate na to, kako najstniki razmi�ljajo,

in dojeti, kaj spreminja njihove vrednote in prepri�anja.

To je pomembno vedeti, saj bo ta mlada Amerika hitro odrastla.

Ko so me pri "Rolling Stonu" vpra�ali, ali bi pisal o Britney,

sem takoj privolil, nato pa sem punco vpra�al, kdo je B. Spears.

Plesati sam za�ela pri treh letih.

Te�ko je.

Imela je trdno postavljeno jedro za industrijo zabave.

To je punca, ki se je v �oli udele�ila tekmovanja talentov

in vse navdu�ila s svojo razli�ico jutri�njega dne.

Obo�ujem Louisiano.

Britney Jean Spears je bila zlati otrok.

Zvezda generacije, ki je vdahnila �ivljenje ogro�eni industriji.

Najprej spletna stran, nato e-po�ta, nato pa

tel. Linija, ki so jo ogla�evali na sto tiso�ih razglednicah.

Leta 1998 je Spears nastopila v 26 trgovskih sredi��ih po dr�avi.

To me je spomnilo na petdeseta,

ko so Frankie Avalon, Annette Funicello in druge zvezde

pele pesmi o ljubezni med fantom in dekletom.

Britney, ki sem jo jaz spoznal, je imela zelo nedol�no osebnost.

Ko je govorila o fotografiranju, je mislila, da bi se bila dobra ideja

oble�i v staromodna obla�ila v nekem predvojnem okolju.

Ko pa jo je David LaChapelle fotografiral v pode�elski Louisiani,

je bila njegova vizija ameri�ke sr�ice bli�e J. Foster v "Taksistu".

Podobna je bila pop zvezdam iz petdesetih,

vendar je bil 1999 temu dodan slog zvezde mehke pornografije.

To je bilo nazadujo�e, a v skladu s slogom tega obdobja,

kar dokazuje, da ta generacija deluje na oba na�ina.

�udilo me je to ... Najslavnej�e naslovnice so bile tista z Dylanom,

pa tista z Bushem, Jimijem Hendrixom ...

Toda ljudje so razmi�ljali in govorili o tem.

Veliko se je govorilo, da je Britney igra�a mo�ke ma�inerije

in da ona ni genij, zaslu�en za ta fenomen.

Toda dejstvo je, da je za "Toxic" dobila grammyja.

Na odru je bila kot vodja napada.

Nikoli ni padla iz ritma.

Toda vidim jo kot tragedijo zvezdni�ke kulture

in tragedijo slave.

Iz pepela Britney Spears

so se kot feniksi povzdignile Rihanna, Katy Perry in Beyonce.

Razprava je tekla med mened�erji,

producenti in pop zvezdami, kako bi se izognili temu

No�e� iti tako dale�, da kon�a� na naslovnici iz napa�nih razlogov.

Vanessa Grigoriar ... Grigoriadis.

Oprosti, vedel sem, da se bom zmotil.

Napisala je naslovno zgodbo o Britney za "Rolling Stone".

Pisala si, da se je enkrat znesla nad obo�evalko in blagajni�arko.

Povej mi to zgodbo v nekaj stavkih.

21. februar 2008.

Pop zvezda v nakupovalnem sredi��u vas bo vedno osre�ila.

Ljudje v nak. Sredi��u "Westfield Topanga" �ivijo v stvarnem svetu,

toda po prihodu Britney Spears se �e hihitajo in smejijo,

raz�irjajo svojo skrivnost prek mobilnikov,

medtem ko se Britney mudi proti butiku "etsy Johnson.

Britney spremljajo ritmi "Pictues of You" skupine The Cure

v ro�natem butiku brez zraka.

Vodje sku�ajo ohraniti red, a Britney spremlja vse ve�ja skupina.

Dohitijo jo punce. Ena spektakularno pade s svojimi visokimi petkami.

Zbrala je pogum, da je vstala in potrepljala Britney po rami.

"Tudi jaz sem z Juga," je zamomljala.

"Bi se lahko slikala s tabo za svojo sestrico?"

Britney jo je pogledala globoko v o�i,

ustnice so ji trzale od jeze.

"Ne vem, kdo misli�, da sem, mrha, a nisem taka oseba."

Na �alost se je zlomila sredi vrhunca kulture paparacev.

Napadli so me, �e� da sem bila preve� groba do nje.

�e pomislim, najbr� sem bila.

�e je kaj postalo jasno po Britneyjevem zlomu,

najve�jemu javnemu zlomu katerekoli zvezde,

je to, da no�e biti povezana s podobo, kot jo ima o njej svet.

Ona ni pridna punca, ni ameri�ko ljubko dekle.

Je mo�virnata po�ast, ki kadi, si ne lakira nohtov

in se no�e fotografirati za sestro neke obo�evalke.

Popolna ameri�ka zvezda, ki propada.

Kot predsedniku Bushu je tudi njej vseeno za vse.

Toda za njo nam vsaj ne bo treba vse �ivljenje popravljati �kode.

Ko sem se pridru�il reviji, me je �okiralo, kako jo ljudje dojemajo.

Gost sem bil na CNN-u in mi je voditelj rekel:

"'Rolling Stone'? Mislil sem, da pi�ejo le o glasbi."

Tak�en ugled je imela revija.

Ljudje niso vedeli za O'Rourka in Thompsona,

pozabili so na tradicijo revije na politi�ni sceni,

tudi novinarji.

Jann se je takrat odlo�il povrniti ugled

primarnega vira kakovostnega politi�nega novinarstva.

Revija je intervjuvala vsakega predsednika, ki ga je lahko.

Tudi Busha bi, �e bi privolil.

Obama je pri�el na zgodovinski na�in.

To je bil prvi primer, da se je revija odlo�ila

podpreti kandidata za predsednika �e pred prvotnimi volitvami.

To je bilo obdobje vojne v Iraku, gospodarske krize 2007 in 2008 ...

Vro�ih politi�nih tem ni manjkalo.

Poleg tega je bilo veliko zgodb, o katerih niso pisali, kot bi morali.

Ve� mesecev sem lobiral, da bi mi pustili pisati o Afganistanu.

Afganistan je bil takrat neopa�en.

Prepri�an sem bil, da se lahko nekako vrnemo v Afganistan.

Nato smo spoznali Michaela Hastingsa.

No�em pametovati, �eprav je to v�asih kar te�ko. Oprostite.

"Newsweek" je iz mojih zgodb izlo�il najbolj zanimive stvari.

Predstavili so novice, ne pa tudi komentarje,

tisto, kar ljudje govorijo, po�no, kako je biti tam,

vse te fascinantne podrobnosti.

Ko sem od�el od tam, sem hotel zajeti vse te podrobnosti.

Michael se je navdu�eval nad Hunterjem S. Thompsonom

in �okantnim novinarstvom. �e psu je dal ime po njegovem slogu pisanja.

�e od nekdaj je hotel pisati za "Rolling Stone".

"Rolling Stone" je rokenrol slog novinarstva.

Ni nobenih omejitev. Podri vrata, vrzi noter ro�no bombo

in prika�i silovito novinarstvo.

Predati je hotel pet �lankov.

Eden od njih je bil profil generala McChrystala,

poveljnika sil v Afganistanu.

Takrat ni imel pojma, kako bo sploh imel dostop.

Michael je mislil, da ne bo nikoli sre�al generala, da ga bo zavrnil.

Rekel sem mu: "Pokli�i ga, morda te �aka presene�enje."

"Rolling Stone" je takrat imel dostop do vojske

iz preprostega razloga. Vojska je hotela nova�iti na�e bralce.

Poklical je McChrystalove ljudi, in glej ga zlomka, rekli so mu,

naj pride in da bo dobil dostop.

Generali obi�ajno mol�ijo,

njihovi pomo�niki pa vam nikoli ne dajo ni� koristnega.

Zelo �udno je bilo, saj sicer ni tako.

V karieri ni �e nikoli do�ivel �esa podobnega.

Bilo je kot v "Skoraj popularni", a z generalom, ki je rok zvezda.

McChrystal je divji upornik, poveljnik jedijev.

S seboj je vedno imel svoje oro�je "nunchaku"

z vgraviranim imenom in �tirimi zvezdicami.

Pogosto je citiral Brucea Leeja.

"Fantje obo�ujejo McChrystala," je napisal nek britanski novinar.

Ve�krat je �el na no�ne misije brez spremstva.

Znajdete se sredi ni�esar in nekdo poklekne poleg vas.

Vpra�ate se: "Kdo je to, hudi�a?" A to je bil sam Stan McChrystal.

Pariz je McChrystalu najbr� �e najmanj ljubo mesto na svetu.

�etrtek zve�er, sredi aprila ... Poveljnik vseh Natovih sil

je bival v apartmaju hotela "Westminster".

Pri�el je prepri�ati zaveznike v svojo novo strategijo

in ohraniti iluzijo, da sploh imamo zaveznike.

Zavra�al je protiteroristi�no strategijo,

ki jo je zagovarjal podpredsednik Joe Biden, kot kratkovidno

in rekel, da bo dr�avo privedla do Kaosistana.

Bral je s svojih listi�ev, medtem pa je

njegovo osebje razmi�ljalo, kako osme�iti podpredsednika.

"Biden," je predlagal svetovalec, "Ste rekli pa-pa?"

McChrystal je v zasebnosti rad �alil Obamine diplomate.

Eden od pomo�nikov generala Jima Jonesa, veterana hladne vojne,

ga je ozna�il za klovna, ki je ostal ujet v letu 1985.

�e v uvodu je bilo jasno, da zmerjajo Joeja Bidena

in da odkrito izra�ajo prezir do predsednika in vrhovnega poveljstva.

Michael pravi, da je bil prepri�an, da je McChrystal nedotakljiv

in da se mu ne more ni� zgoditi.

Svetovna policija! Na tla!

Poveljstvo je sestavljeno iz morilcev, vohunov,

genijev, domoljubov in popolnih norcev.

Izgubil si!

V �ali so se klicali "Ameri�ki tim".

Ponosni so bili na svoj zanos in nespo�tovanje avtoritete.

Ameri�ki tim je prispel v Kabul in se odlo�il spremeniti kulturo.

General je prepovedal alkohol v taboru,

zavrgel je tudi "Burger King" in druge simbole ameri�kega obilja.

Sam McChrystal ima nor tempo. To je zanj sprostitev ob 4.30.

V enem mesecu sem ga le enkrat videl, da bi jedel,

kar je pogosto za skoraj vsak medijski profil.

Na dan poje le en obrok, saj se po�uti len, ko poje preve�.

Ima� tisto, kar je potrebno, in razume�, da ne potrebuje� ve�.

Seveda pogre�a� dru�ino, a vse drugo je popolno.

Okoli njega se je ustvarila nad�love�ka zgodba.

Kot da bi to, da mu ni treba jesti ali spati,

nakazovalo na to, da lahko lastnoro�no dobi celotno vojno.

McChrystal je podiral "status quo".

Ni dovolil gledanja "Foxovih" novic.

Ni bil tipi�ni republikanski general

in Michaela je to fasciniralo.

Mike Flynn, �ef generalove obve��evalne slu�be,

mu je bil prav tako zanimiv.

Veliko ljudi je tem vojnam posvetilo �ivljenja in s tem veliko izgubilo.

Mislim, da so imeli na nekem nivoju podobno miselnost,

a v kon�nici je vsekakor sku�al biti iskren.

�util je odgovornost, da mora bralcem predstaviti resnico.

Po devetih letih so bili talibani preprosto preve� dobro vkopani

za odprt napad ameri�ke vojske.

Predsednik Obama se je z razlogom izogibal besedi "zmaga",

ko je govoril o Afganistanu.

Zdelo se je, da ni mo�no zmagati,

niti pod poveljstvom Stanleyja McChrystala.

Spomnim se, da sem pri�el v uredni�tvo in rekel:

"Mislim, da bo ta zgodba pritegnila pozornost."

Niso me resno jemali. Odzivi so bili: "Res? No, super."

Toda pomembnost te zgodbe so prepoznali �ele, ko je iz�la.

"Rolling Stone" povzro�a te�ave. Vodilni general blati predsednika,

blati veleposlanika, vodjo ...

Zgodba bi morala iziti v sredo zjutraj. V torek ob 4h je zazvonilo.

Poklical me je urednik "Morning Joeja" in rekel:

"Zgodba je pricurljala do poveljstva. Predsednik je zamenjal McChrystala."

Zgodba ga je stala polo�aja, �e preden je bila objavljena.

Vedenje, ki je bilo opisano v nedavno objavljenem �lanku,

ni v skladu s standardi, ki jih mora glavni poveljnik spo�tovati.

To spodkopava civilni nadzor vojske, bistvo demokratskega sistema.

Borila se je Bela hi�a, boril se je "State Department",

Mo�je so odprto govorili o tem v Afganistanu,

a nih�e ni povedal ni�esar konkretnega.

Ogromno odzivov ni pri�lo iz Pentagona,

temve� od drugih novinarjev, ki so napadli zgodbo in govorili:

"To ni resnica, Michael je to sli�al neuradno

in z objavo prekr�il dogovor."

Bil je izdajalec v orlovem gnezdu.

Zaradi njega so zamenjali vojaka, ki je velikokrat tvegal �ivljenje ...

"Rolling Stone" trdi, da je pokazal zapise generalu. Verjame�?

Poznam Wennerja. �e to trdi, potem je najbr� resnica.

Verjamem mu.

Prekr�il je nenapisano pravilo, da se mora poveljnike poveli�evati,

a ker je o vsem poro�al iskreno, so se vsi spravili nadenj.

Hastingsu je rekel, da pravila niso bila dolo�ena.

Zame to ni preve� smiselno.

Poznam te ljudi. Nikoli niso namerno ranljivi.

Meni zadeva smrdi. Ne verjamem temu.

Ni �lo zato, da so oni igrali po pravilih, mi pa ne

Stvar je v tem, da so oni o tem poro�ali vsak dan,

vsak dan so morali sprejemati odlo�itve o stvareh,

ki so jih videli in sli�ali.

Jih bo odlo�itev, da jih objavijo, stala dostopa do informacij?

Razo�aralo me je to, da so napadli Michaela,

ker je Michael poro�al na druga�en na�in.

To je razkrilo te izjemno prijateljske zveze,

ki so jih mnogi moji sodelavci vzpostavili z vplivnimi osebami,

in to, koliko cenijo te zveze.

Kritika je bila, "Ta tip je pisal o tistem, kar je sli�al in videl.

Po�akaj malo, to se ne sme."

Ta zgodba je bila najve�ja zgodba, kadarkoli objavljena na spletu,

saj je bila zgodovinsko delo.

To predano novinarstvo, to poglobljeno novinarstvo ...

Ljudje �e vedno hrepenijo po tem.

Zgodaj zjutraj 18. junija 2013

je Michael Hastings umrl v prometni nesre�i v L. A.-ju.

Prijatelj se spominja: "�eljo je imel vsakega prisiliti, da se zbudi

in ugotovi vrednost svojega �ivljenja.

Vedno je iskal te�ke teme, vedno je iskal resnico

in vse to je zlil na stran."

Prvi sestanek, ki sem se ga udele�ila,

je bil sestanek o zamislih za zgodbe, vodil pa ga je Jann.

Bila sem edina �enska za mizo

in razmi�ljala o temah, ki bi lahko bile pomembne.

Stopnja nasilja nad �enskami je bila takrat povsem neznana

in ljudem sem nameravala prikazati, kaj je to posilstvo,

kaj se dogaja pri samem dejanju posilstva,

da ta najbolj cenjen odnos med dvema osebama

spremeni v najhuj�o stvar.

Mislila sem, da bi vzeli primer posilstva

in s podrobnim opisom ljudi prebudili.

Pripovedovala sem jim zgodbo �iv�na sem bila. Nato je nekdo rekel:

"Kaj pa, �e se sprosti� in u�iva�? Potem to ne bi bilo posilstvo."

Nadaljevala sem z razlago, kako bi osnovala zgodbo,

kako bi zlila misli na papir, a �e vedno sem bila dele�na posmeha.

Obrnila sem se k Jannu, ki pa me je pozorno spremljal.

Ni se smejal. Resno me je jemal.

Jackie je nagnila plasti�ni kozarec, naredila grimaso

in diskretno polila pun� po tleh.

Brucka z univerze v Virginiji ni pila alkohola,

a ni hotela izpasti kot zadrte� na prvem �uru.

Nasmehnila se je svojemu spremljevalcu, recimo mu Drew,

in tudi on jo je zapeljivo pogledal. Za roko ga je prijela, on pa ju je

odvedel iz sobe in po stopnicah. Drew je Jackie odpeljal v spalnico.

V sobi je bila �ista tema. Jackie je za�ela kri�ati.

"Mol�i!" se je oglasil mo�ki glas. Nekdo se je s telesom pognal vanjo

in oba podrl na stekleno mizo.

Na njej je bila neka te�ka oseba, nekdo pa ji je kle�al na laseh.

Dr�ali so jo za roke, okoli sebe pa je sli�ala vznemirjene mo�ke glasove.

Nekdo je rekel: "Zgrabi jo za nogo."

Jackie je takrat dojela, da jo bodo posilili.

Pritegnejo me zgodbe o ljudeh, ki po�no slabe stvari,

ali ljudeh, ki so do�iveli slabe stvari.

�e posebej me fascinirajo ljudje, ki zavedejo druge.

Po drugi strani me zanimajo posledice teh slabih stvari,

to, kar se dogaja ljudem, ki to do�ivijo.

Sabrina je bila za "Rolling Stone" zelo pomembna.

Zanesljiva je bila. Sprejela je veliko te�kih zgodb in blestela.

Grozljiva zgodba o skupinskem posilstvu na univerzi v Virginiji

je spet spro�ila napetost pri vpra�anju posilstev na kampusih.

Ta primer je spro�il nove preiskave

in vpra�anja, kako se univerze odzovejo pri takih primerih

in ali jih zatajijo.

Zgodba je bila objavljena v "Rolling Stonu".

�lo je za izpoved brucke s psevdonimom Jackie.

�lanek je iz�el in vse dvignil na noge.

Pritegnil je veliko pozornosti.

Mislili smo, "super, spro�ili smo nove preiskave glede tega."

Res pomembna objava.

Sabrina, hvala za obisk. Najprej, kako je ta oseba?

Je v teku preiskava? Kak�na je situacija?

Jackie je zaradi zlorabe �e vedno globoko travmatizirana.

Veseli jo, da je spregovorila o tem.

Te�ko ji je bilo spregovoriti,

saj je naletela na kritike, prav tako pa so jo sku�ali odvrniti od tega.

�ez nekaj dni me je avtorica poklicala v solzah

in rekla, da ne verjame ve� svojemu viru. To je bil hud udarec.

Vse se je za�elo podirati.

"Rolling Stone" je pred dvema tednoma objavil ta naslov.

Danes so zgodbo zavrgli.

Odgovorni urednik je bralcem sporo�il:

"V Jackiejini izjavi so nepravilnosti

in sklenili smo, da ji ne bi smeli zaupati."

Velik del mojega posla je bilo oceniti osebnosti

in ugotoviti, kako iz nekoga izvle�i �e najve�.

To so bili na�i najbolj�i pisci, nisem imel razloga za dvom.

Morda bi moral, a nisem.

Sabrina R. Erdely ni govorila z domnevnim napadalcem.

Jackie jo je to prosila iz strahu pred ma��evanjem.

Imate punco, ki vam re�e, da se boji ma��evanja bratov��ine,

vi pa ste prepri�ani, da so jo skupinsko posilili.

Prav tako pa so v desetih letih, ki sem jih pre�ivela pri reviji,

bili glavni le mo�ki.

Kot sodobni mo�ki, ki vodijo protiavtoritativno revijo,

niso hoteli dvomiti o izjavah �ensk glede primerov posilstev.

Predstavniki bratov��ine so izjavili,

da na sporni vikend niso priredili zabave

in da posilstva niso del obreda iniciacije, kot trdi Jackie.

"Washington Post" je napisal, da prijatelji dvomijo v njeno izjavo.

V zadnjih 50-ih letih se �e ni zgodilo ni� podobnega.

Uredniki so priznali enega najhuj�ih novinarskih grehov.

Kako lahko preveri� podatke, ne da bi vpra�al druge ljudi,

ali je bilo tako?

To je velika klofuta vsem �rtvam posilstev

in nam, ki damo vse od sebe,

da ustvarimo kulturo, v kateri cenimo �rtve posilstev in jim verjamemo.

To je bila zelo more�a in �alostna izku�nja.

Moral sem spro�iti preiskavo.

Poklical sem novinarsko fakulteto na Columbii,

pregledal vse podatke, ki smo jih imeli o tem,

in prosil, da pripravijo poro�ilo, ki ga bom objavil.

"Rolling Stonovo" zavra�anje zgodbe v "Posilstvu na kampusu"

je primer napake, ki bi se ji lahko izognili.

Te�ava je bila metodologija.

Novinarji z desetletji izku�enj niso govorili o te�avah

pri svojem poro�anju.

V ve�ini primerov je do novinarskih napak prihajalo zaradi prevar.

Janet Cooke je lagala svojim urednikom,

kot tudi Jason Blair in Steven Glass.

Zanimivo je, da tu ne gre za to.

Sabrina Erdely je delala po�teno, ni� si ni izmislila.

Vse je natan�no zapisovala.

Prav tako to ni bila napaka pri preverbi podatkov,

�lo je za napako v sistemu.

Preverba podatkov temelji na ideji,

da vam oseba govori resnico.

Redki so primeri, da si nekdo izmisli zgodbo,

ki je tako izpiljena na toliko razli�nih nivojih.

Zgodba o posilstvu ni bila spodrsljaj zaradi primanjkljaja sredstev.

�tevilo urednikov "Rolling Stona" se je zmanj�alo,

a �e naprej so vlagali v profesionalne preiskovalce

in financirali druge preiskave.

Erdely in uredniki so hoteli opozoriti na posilstva na kampusih,

a morda so pomagali raz�iriti misel, da si �enske izmi�ljujejo.

�kodljivo je bilo. To nam ni pomagalo na sodi��u.

Dolgo smo objavljali take zgodbe.

Morda smo bili preve� bahavi ali neprevidni

ali pa preprosto nismo imeli presnete sre�e.

Odprti smo bili do transparentne preiskave,

a ni �lo za to, da bi nas videli kot zanesljiv vir, ki je naredil napako,

videli so nas kot priljubljen medij, ki je pokazal svoj pravi obraz.

Ljudje so "Rolling Stone" do�ivljavali kot svojega,

a se je v zadnjih letih nekaj spremenilo.

Postal je del trendovskih medijev, ki jim ne gre zaupati.

Leto 2015 je bilo zelo te�ko za revijo.

Zgodila se je ta zgodba, kadrovski urednik pa je dal odpoved.

To je bil velik udarec za ugled.

Desni�arji so nas la�je obsojali la�nih novic.

"Rolling Stone" pi�e la�ne novice. Tista la�na zgodba o bratov��ini ...

To je bilo slabo. �udim se, da so �e vedno v obtoku po to�bi.

Tisto leto je Trump najavil svojo kandidaturo

in poro�anje o njej je bila za revijo prilo�nost,

da se vrne k tistemu, k �emur je vedno stremela.

Osredoto�iti se na tisto, kar preberete v �asopisih,

to preiskati in izvedeti, za kaj v resnici gre.

Matt je leta 2016 prepotoval vso dr�avo in se pogovarjal z ljudmi

o tem, kako je dr�ava pri�la do te to�ke.

Kot v 70-ih, ko je Thompson poro�al o Nixonu

na svoj druga�en, bizaren in prvooseben na�in.

Radi vas imamo. Zabavajte se in naredite Ameriko spet pomembno.

Ko sem za�el poro�ati o kampanji,

sem spoznal, da so si volitve 1972 in 2016 precej podobne,

tudi po pristopu poro�anja.

S Thompsonom sva delila mnenje, da objektivnost ne obstaja.

Objektivnost je nakladanje. Vse je izbira urednika,

pa naj gre za naslov, velikost slike, �tevilo strani ...

Vedno imate mnenje in bolje je, da to priznate.

Iz�rpljujo�e je slediti Trumpovim razkritjem.

�e malo pa ga bodo ujeli pri masturbiranju pred samostanom.

Kmalu bodo vpleteni otroci ali kanibalizem.

Obupano pri�akujemo zaklju�ek.

Rekel je, da imam male roke in da imam �e nekaj malega.

Jam�im vam, da tu ni te�av.

Obstajajo dokazi, da ima Trump ve� glasov, kot prikazujejo ankete.

Ve� ljudi ga podpira, ko jim ni treba tega nikomur priznati.

Kot pri eroti�nem davljenju

je podpora Trumpa nekaj, kar ve�in po�ne v zasebnosti doma,

recimo, pod prho ali v volilni kabini.

Kot sta Thompson in Steadman imela podoben smisel za humor,

ker sta bila nora na enak na�in,

tako imava z ilustratorjem Victorjem Juhaszem enak smisel za humor.

Na za�etku me je vpra�al, kaj bo velika metafora.

Domisliti se moram zgovorne slike �e preden pri�nem pisati,

on pa jo ustvari.

Mislil sem, da bi bila najbolj�a slika taka,

ki bi namigovala na zgodbo o smrti in devici.

Trump v vlogi hudi�a pose�e pod krilo Kipa svobode.

To je res �udovita in nepozabna slika.

Fascinirajo me Mattova besedila.

Vedno jih sku�am za�initi z neko neprimerno sliko.

Mislil sem, da bo Trumpova kampanja kaos,

da bo uni�il vse.

Toda obstaja dolo�eno �tevilo ljudi, ki ho�e uni�iti Washington.

To so bili njegovi volivci.

Tornado.

Na vsakem dogodku je predvajal "Revolution" od Beatlesov,

s tistim odli�nim rifom na za�etku.

Toda pesem v bistvu sporo�a, naj ne poslu�amo la�nih prerokov,

ki spro�ajo la�ne revolucije, on pa je po�el ravno to.

Toda razumel je, da je Amerika besna.

Na vsakem dogodku je dal vse od sebe,

da bi ob�instvo ponorelo.

Zgradi zid! Zgradi zid!

Predsedni�ke volitve so bile draga serija s slabimi igralci,

ki je v svoje produkcijske stro�ke zajela tudi izgubo politi�ne mo�i.

Dve leti nas je razdeljevala zaradi besnih sporov,

zaradi katerih se ne moremo posvetiti �ir�im sistemati�nim te�avam.

Lahko bi ubil nekoga sredi pete avenije in ne bi izgubil volivcev.

Trump je prepoznal, koliko je kampanja v bistvu slaba TV-serija.

Vsak program, ki je hotel povzdigniti �love�ka pomirjevala,

kot sta S. Walker in L. Graham, rabi nove producente in scenarij.

Nato se je pojavil Trump s hvalami in prdci.

En trenutek je nastopal kot Hitler, v drugem pa kot Dice Clay.

Televizija ni odvrnila pogleda z njega.

Nikomur ni ni� pla�al, a je spet po vseh medijih.

Vam je to privla�no? Da manipulira z nami?

Tu je ve� novinarjev kot ljudi.

To ga ne stane niti centa.

Na�el je pomanjkljivost v ameri�ki "Zvezdi smrti":

Ne znamo izklopiti kamer niti ko snemamo lasten propad.

Me izziva� na dvoboj?

Seveda! Stoodstotno! Premagal te bom!

Bolje od svojih nasprotnikov je vedel, da NASCAR�Amerika

in WWE�Amerika rada spremljata, kako samooklicane protagoniste

nekdo udari s stolom. Mojster je za take stvari.

Predsedni�ko delo je te�ko. �Ti si te�ak, Jeb. Vemo.

Potrebujemo mo�nega vodjo. Nikoli ne boste predsednik ...

Jaz imam 42 odstotkov, ti pa le tri, trenutno mi gre bolje.

"Ne vem, kaj sem rekel ... "

Posmehoval se je bolezni Sergeja Kovaleskega.

V kampanji se ni dotaknil le �e mladi�ev in otrok z rakom.

Vrzite ga ven. Ven z njim!

Ni �udovito biti na Trumpovem sre�anju?

Zaradi Trumpa je bilo izra�anje jeze prava katarzi�na izku�nja,

kar so ljudje povedali svojim prijateljem, ti svojim in tako dalje.

In tako je nastalo to gibanje.

Videl sem, da je tudi Bernie po�el isto,

a je imel druga�en pogled, povsem sta si razli�na.

V reviji sem napisal, da bi Trump pojedel otroka na re�ilnem �olnu,

Bernieju pa je mar do revnih.

�e dolgo spremljam Berniejevo delo v kongresu.

Rad ga imam, cenim ga in navdu�uje me.

Pri "Rolling Stonu" so menili, da bo zmagala Hillary,

a zaljubljeni smo bili v Bernieja.

Zaljubljeni smo bili vanj.

V uredni�tvu "Rolling Stona"

so bili mlaj�i od 40 let za Bernieja,

starej�i pa za Hillary.

Jann se je spomnil na kampanjo leta 1972

in ob�aloval, da je podprl Georgea McGoverna.

Skrbelo ga je, da so takrat volili Nixona,

na kar je opozarjal, ko je objavil, da bo podpiral Hillary.

Revija je leta 1972 spodbujala volilno izbiro mladih,

ko so 18-letniki dobili volilno pravico.

Trudili smo se za McGoverna, a nam ni uspelo.

Nixon je zmagal z veliko razliko.

Podprl sem Hillary. Rekel sem:

"To sem �e dal skozi, ni� ni bilo od revolucije."

Bernie ima veliko manj mo�nosti za zmago.

Tudi meni je Bern ljub.

Leta 1972 sem bil strasten mladeni�, zdaj pa sem starej�i,

zato sem vedel, da moramo za dose�ke

izbrati nekoga, ki ima osnovne elemente velikega vodje.

Ko je Jann napisal uvodnik, sem menil, da bi bilo dobro povedati,

da takratna izguba mladih ne pomeni, da bo tako zdaj.

Kul je to, saj ni veliko urednikov,

ki bi dovolili podpiranje kogarkoli v svoji reviji.

Milijoni mladih, ki zavra�ajo Hillaryjino kampanjo,

zelo smiselno in z zadr�kom upo�teva

meje notranje politike nje in njenega mo�a.

Mladi te dirke ne vidijo kot izbiro med idealizmom in napredkom.

Oni vidijo razliko med po�tenim politikom

in nekom, ki je tak�en del te�ave, da je niti ve� ne vidi.

Neizpodbiten dokaz predanosti pravi�nosti in enakosti dajemo

z nominacijo Hillary Rodham Clinton ...

Na konvenciji sem dojela, da so demokrati v te�avah.

Berniejevi simpatizerji so jo iz�vi�gali in to je jasno sporo�ilo.

Vsa moja zgodba je temeljila na sovra�tvu proti Hillary.

To sem videla pri obeh straneh, �e posebej pri desnici.

Pri Hillary je vedno opazno, kako sporna je,

ne pa to, kaj bi njena izvolitev pomenila za ljudi.

�lanek je najprej povzel republikansko sre�anje

in spodbujanje sovra�tva do Hillary.

Kako si Hillary sploh drzne kandidirati?

Kaj si domi�lja?

V Belo hi�o je pri�la na ra�un mo�a. �enska pa tudi sicer ne spada tja.

Kampanja 2016 je bila pravzaprav referendum o odnosu do �ensk

in o tem, kako je le�erna sovra�nost do �ensk sprejeta �e toliko let.

Pokvarjena Hillary. Kon�ali bomo pokvarjenost Clintonovih ...

Lahko je razviti prezir do Hillary.

Trump je ljudem govoril, kar ho�ejo sli�ati, in delovalo je.

Prista�em je deloval kot navaden �lovek, saj deli njihove strasti.

Vemo, da ima g. Trump odli�en okus.

Tudi oni bi bili tak�ni, �e bi imeli miljardo dolarjev.

Potuje po svetu, poriva modele in se baha, kako je super biti bogat.

To so sodobne ameri�ke sanje, on je njihova utelesitev.

Medtem ko Hillary predstavlja nekaj povsem druga�nega.

�e bi radi primer, kako nevedni so lahko ljudje med kampanjo,

si oglejte Hillaryjin zloglasni "lutkarski izziv".

Super metafora za nesposobno vladajo�o kasto na 10 km vi�ine,

ko bi v bistvu morali poslu�ati gnev svojih dr�avljanov.

Izziv je najbr� neprekosljiv.

Letalo polno dekadentnih politikov v suknjah in dizajnerskih o�alih,

navdu�enih nad tem, da so v letalu z dvema Clintonoma in Bon Jovijem.

�e bi vedeli, da bodo volitve tako tesne,

bi prepovedali smehljanje, kaj �ele snemanje norih posnetkov za spomin.

Napa�na oseba za kampanjo je bila.

Ne bi mogla pritegniti izobra�enega liberalnega razreda,

ko gre za zamere, ki so se nabirale ve� desetletij.

Med enim Trumpovim govorom sem bil med drugimi novinarji.

Pokazal je na nas in rekel: "Poglejte jih. Sovra�ijo me,

ne verjamejo vame." Ob�instvo se je obrnilo proti nam.

�e bi imela pokvarjena Hillary tako ob�instvo,

bi jo ves dan prikazovali.

Demoniziral nas je. Iz nas je naredil lik v zgodbi.

To me je pripeljalo do spoznanja, da je Trump na vi�jem nivoju.

In to, da je predvajal pesem "You Can't Always Get What You Want",

kar sem vedno smatral za �udno sporo�ilo.

Prebutajte ga, resno.

Trump je izvlekel nekaj tema�nega in nasilnega iz ameri�ke psihe.

"Glasujte zame in vse boste prestra�ili."

In to so storili. 60 milijonov ljudi je to storilo.

Hoteli so, da se tako po�utimo.

Hoteli so nas gledati v obraz, ko so sanje izpuhtele.

Prav, 45 minut imate. Kar.

Prav, za�eti moram z v�eraj�njim ve�erom

in vpra�ati, kako se po�utite? Lahko verjamete, da se to dogaja?

Ste tako presene�eni kot mi?

No, veste, razo�aran sem,

saj je �e veliko dela, ki smo ga opravili, le delno zaklju�enega.

To je bil �alosten dan, de�even in siv.

Velikokrat sem bil v Beli hi�i. Vedno je bilo �ivo, polno ljudi.

Tokrat je bila pusta in tiha Bela hi�a.

�eprav je Obama gojil enak prezir do Trumpa kot veliko drugih,

prezir do tega, da bo tak �lovek postal predsednik,

se je dobro pretvarjal.

Ni� ne bomo dosegli, �e se zvijemo v klop�i�.

Lotiti se moramo dela ter izzivov in s�asoma se bodo stvari izbolj�ale.

Zgodovina ne te�e linearno, v�asih je krivulja,

v�asih naredite po dveh korakih naprej dva koraka nazaj.

Poglejte podatke z volitev. �e bi glasovali le mladi,

bi Hillary dobila 500 predstavni�kih glasov.

Mislim, da smo pomagali oblikovati generacijo,

ki je strpna, pravi�na in jih skrbi za okolje.

Menite, da smo �e vedno napredna dr�ava?

Skupina belcev iz delavskega razreda

je v veliki meri podprla Trumpa.

Nezaupljivi so do Wall Streeta, do establi�menta.

Na�e predlagane politi�ne re�itve

ne dose�ejo ljudi v teh skupnostih.

Ne gre za ekonomsko, temve� za kulturno vpra�anje.

Glede na te �udne in pesimisti�ne �ase mislim,

da boste, �e upo�tevate Boba Dylana,

na�li um, ki se ozira k ve�ji Ameriki

Ameriki, ki ni razdeljena na konservativce in liberalce.

Pisal je o zgodovini, ki jo pre�emajo ameri�ke obljube in grehi.

G. Dylan je pesnik. Komentira vse, od jedrske fizike do rime.

Katere pesnike marate? �W. C. Fieldsa, S. Robinsona., A. Ginsberga.

Dylan je �e letel skozi nebo kot meteor,

�e preden je "Rolling Stone" nastal.

Toda revija je za�ela dokumentirati vse, kar Dylan po�ne,

in ta format intervjuja je za Dylana postala skoraj eksisten�na igra.

Dialog med "Rolling Stonom" in Bobom traja �e 50 let.

Tako mo�no je izrazil vse, kar je moja generacija prestala,

ko se je spopadla z vsemi temi polemikami v Ameriki.

Bob Dylan pi�e o tema�nih dr�avah, o tema�nih �asih.

To je okolje, v katerem morate biti pripravljeni na resnico.

"Rolling Stone" se nikoli ni bal resnice.

To, kar "Rolling Stonu" gre, kar mu je

in kar mu bo, upam, �lo vedno dobro od rok,

je poro�anje o zgodbah, ki jih drugi sploh ne opazijo,

in iskanju njihovega univerzalnega pomena.

"Rolling Stone" nikoli ni izgubil svojega idealizma,

a veliko se je ukvarjal s cinizmom ter stvarnostjo

in �e naprej se bo boril za to, v kar na�a generacija verjame.

Ta bitka �e ni dobljena niti izgubljena.

Mislim, da na�i nasledniki, na�i otroci in naslednja generacija

verjamejo v vse te stvari in se bodo borili naprej ter postali pametnej�i.

V tem smislu je �as na na�i strani.

MEDIATRANSLATIONS

Preuzeto sa www.titlovi.com