Original subtitles

www.titlovi.com

To pesem posve�am vsem vam, s srci in z u�esi.

Gre pa tako ...

Prvo leto, prva �tevilka, beseda urednika:

"Verjetno se spra�ujete, kaj posku�amo.

Te�ko re�em.

Upam, da imamo nekaj.

Nekak�no revijo, nekak�en �asopis.

Ime prihaja iz starega pregovora.

Muddy Waters ga je uporabil v pesmi.

Stonesi so ime prevzeli iz te pesmi.

To je bil naslov prve rokenrol plo��e Boba Dylana.

Ne gre samo za glasbo, temve� tudi stvari in stali��a ob njej.

Res se trudimo glede tega. Upam, da vam bo v�e�.

To bi te�ko bolj podrobno opisal, ne da bi zvenelo kot nakladanje."

Jann, zadnja leta �asopisi, kot je va�,

ter radio in rokenrol dosegajo razli�ne starostne skupine.

Kak�na je razlika med rokenrolom danes in tistim iz �asa Elvisa?

Rokenrol se je izjemno spremenil in se nenehno spreminja,

gre skozi velike spremembe,

ni pa bilo nobenega �asopisa, ki bi to ustrezno zajel,

ki bi imel do njega pravi odnos, ki bi ga razumel.

Obstaja nekak�en zvok San Francisca

ali je to preprosto kraj, kjer je nastal "acid rock" ali karkoli �e je?

San Francisco je scena, to je pomembno.

To je toplo, prijetno mesto, ki je imelo boeme, bitnike,

ki je spodbujalo umetnost, poezijo, d�ez, danes pa tudi rokenrol.

San Francisco je mesto umetnosti in jaz obo�ujem to razburjenje.

Posku�al sem igrati, ko sem bil na fakulteti, a nisem bil dober.

Nisem bil ravno dober kitarist.

Razumel sem se v glasbo, obo�eval sem jo,

toda to �ivljenje ni bilo zame.

Bil pa sem rojen novinar.

V 60-ih je rokenrol bolj kot prej postal medij komunikacije mladih.

Osvobajal nas je sivine ameri�kega �ivljenja,

ki so ga dru�insko in dru�beno oblikovala Eisenhowerjeva leta.

Glasba in z njo povezana kulturna revolucija sta bili veliki zgodbi.

Takrat sem �ivel z �ensko, s katero sem se hotel poro�iti, Jane.

Tudi ona je bila tako navdu�ena nad glasbo.

Za naju je bila glasba pomembna duhovno in kulturno.

Razumela sva, da glasba spro�a spremembe v Ameriki.

To smo lahko videli in sli�ali.

Jann je �el leta 1967 na "Monterey Pop", da bi pisal o njem.

To je bilo �e preden smo za�eli z revijo "Rolling Stone".

Poklical me je in rekel:

"Jane, mora� priti, ne bo� verjela, kaj se dogaja."

Sre�o smo imeli, da smo takrat imeli to glasbo.

Mislim, Monterey je bil neverjeten.

Pisal sem kolumno za �tudentski �asopis "The Daily Californian".

Moj psevdonim je bil g. Jones, kolumna pa "Nekaj se dogaja",

po Dylanovi pesmi.

Bila je v slogu Gleasonove kolumne v "San Francisco Chroniclu".

To je "Jazz Casual", jaz sem Ralph Gleason.

John Coltrane, kot mnogi sodobni d�ezisti, misli, da glasba

govori precej bolj teko�e kot kdorkoli.

Popolnoma se strinjam s tem in podpiram stali��e Milesa Davisa,

da albumi ne bi smeli imeti komentarjev, niti mojih.

Bil je d�ez kritik, a je pisal tudi za Beatlese, Dylana, Baez ...

V kolumni ste lahko prebrali o stvareh iz osebnega �ivljenja,

�esar v lokalnih �asopisih ni bilo.

Ralph ni vedel, ali je �tirje 12-letniki ali trije 16-letniki.

Rad je imel mlade, njihov elan.

Ljudje, ki so se sku�ali uveljaviti v rokenrolu, so ga prosili za nasvete.

Predstavil sem mu se in rekel je:

"Vem, kdo si, berem tvojo kolumno."

In to je bil za�etek vsega.

Med vsemi kritiki je samo on sprejel rokenrol,

edini je razumel, kako dobra glasba je to, kako dobri so avtorji.

Vedeli smo, da je Ralph najbolj�i za ustanovitev novega �asopisa.

Jann me je vpra�al: "Bi ustanovili novo revijo?

Kot sta 'Melody Maker' in 'New Musical Express', toda ameri�ko,

druga�no, bolj�o, v kateri ne bi pisali samo o plo��ah in glasbi,

ampak celotni kulturi."

�al mi je in �alosti me,

ker nekateri prijatelji ne delijo ljubezni do sodobnih glasbenikov

ali jih spo�tujejo, kot jih jaz, in ne razumejo, kako pomembni so.

�ivi boste ostali samo, �e ostanete odprti.

Takoj ko se zaprete, boste za�eli gniti in boste umrli.

"Rolling Stone" izhaja iz teze, da je glasba neskon�no pomembnej�a

za novo generacijo Ameri�anov, kot je kdorkoli mislil.

In imeli smo prav.

Bili smo v tiskarni v San Franciscu, ju�no od Marketa,

kjer je bila ve�ina takih skladi��.

Uspeli smo dobiti brezpla�en prostor.

Najeli smo nekaj pisalnih strojev in miz.

Potrebovali smo 7500 $,

zato sem mamo prosila za 2000.

Nekaj je zbral Jann in tako smo ustanovili "Rolling Stone".

Pravim "mi", ker smo to storili mi.

Kako je bilo ... Ste sprva imeli nekak�ne fantazije

ali ste po�eli to, kar ste mislili, da morate?

�utili smo veliko zgodovinsko odgovornost do Ameri�anov.

Ne, ni res.

Z Ralphom in Jane smo se sre�ali in se pogovorili o na�rtih.

V prvi �tevilki smo imeli Johna Lennona,

intervju z Donovanom in zgodbo o prijetju Grateful Deada,

o �emer sem pisal jaz.

Slikali smo Deadovce na verandi njihove hi�e v Haight Ashburyju.

Bili so na stopnicah, z dvignjenimi pestmi,

mislim da je Pig Pen imel pi�tolo, Phil Lesh pa pu�ko.

Kljubovalno so sporo�ali: "Nikamor ne gremo!"

Po prvi �tevilki bi skoraj bankrotirali.

Pri�li so ra�uni in ugotovili smo, da nimamo dovolj denarja.

Po prvi �tevilki ne bi nikoli rekel, da revijo pi�ejo trije ljudje.

Izgledala je zelo profesionalno.

Javil sem se za lektorja, �eprav �e v �ivljenju nisem lektoriral.

Bil sem prvi prostovoljec.

Diplomiral sem iz bli�njevzhodnih jezikov,

tri leta sem skrbel za �ivali in hotel sem biti prostovoljec.

Charlie je bil prostovoljec,

ob tem pa je delal tudi kot paznik v �ivalskem vrtu.

Rekel je, da ne more po�eti obojega.

Dogovorili smo se za 25 $ na teden.

On je bil na� prvi pravi zaposleni.

Takrat sem bil znan po pretiranem kajenju marihuane.

Tam se nisem mogel drogirati.

Hotel sem pisati, a �e sem bil zadet, sem pisal neumnosti.

Izven San Francisca nismo bili ravno znani.

"Rolling Stone" so do�ivljali kot revijo za glasbenike.

Namu�ili smo se, da so nas dali na kioske blizu glasbenih studiev.

Leta smo imeli koti�ek za glasbenike,

za bende, ki so iskali bobnarja.

Toda Jann je imel vizijo revije, ki ne pi�e samo o glasbi,

temve� o celotni rokerski kulturi in zanimivih generacijskih stvareh.

Zakaj ljudi zanima kultura, o kateri pi�ete?

Zaradi raznih stvari. Mislim, da ljudi vedno navdu�i mladost,

mladi ljudje, njihove nove ideje

in to obdobje �ivljenja, ki je najbolj �ivahno,

z veliko eksperimentiranja, nekako brez skrbi.

"Rolling Stone" je imel ob�utek za slog in seksapil mladinske kulture.

Spoznal sem Barona Wolmana, fotografa portretov.

Imel je idejo o �tevilki, ki bi bila namenjena groupiejkam.

V zaodrju sem bil z bendi in videl vse te �enske.

Imele so svoj slog, samozavest.

Nikogar niso poslu�ale.

Rok je osnovna umetni�ka oblika te subkulture v San Franciscu.

Glasbeniki so veliki duhovniki te skupnosti in vse se vrti okoli njih.

Seks v skupnosti ni ni� posebnega,

to je postopek delitve. Delijo si hrano, hi�e, droge, denar in seks.

Seksa� z najlep�imi fanti, kadi� najbolj�o travo

in spozna� najbolj kul ljudi.

Imajo najbolj�i slog obla�enja, dolge lase in britanski naglas.

"Obstajata dve vrsti groupiejk", je rekel Jimmy Page.

"Prijateljice, kot tiste v San Franciscu,

in tiste v L. A.-ju in New Yorku, ki ho�ejo fukati s �im ve� zvezdniki.

Groupiejke so super, izku�ene in pripravljene poskusiti marsikaj."

Jimmy Page in Pepelka v akciji, jaz li�em Pepelko.

Jimmy Page ima bi�, Lord Sutch pa igra ...

Jimmy me je vsake toliko udaril z bi�em po riti.

Super je bilo. To so super ljudje, zelo zabavni.

Sally Mann �ivi s skupino Jefferson Airplane v vili v San Franciscu.

Njihova gospodinja je. Kuha, pere posodo, odganja ne�elene goste

in �e marsikaj, v zameno pa dobi njihovo hvale�nost.

Jack, poka�i mi �e enkrat ti�a, prosim.

Prosim, samo �e enkrat. Daj no ...

Morali ste biti tam. Ne zato, ker tega sicer ne bi razumeli,

ampak morali ste biti tam, �e ste to �utili.

O, poglejte ga, v akciji.

Tako izgleda, ko igra. Kako kul.

Niti pod razno ne bi ostala v Houstonu v Teksasu,

�e glasba nastaja v Kaliforniji. Morala sem biti tam.

Lahko ste obo�evali Elvisa, a niste hodili po Memphisu

kot del gibanja z ljudmi z enakimi stali��i.

Groupiejke niso ni� novega na rok sceni,

vendar se spreminjajo skupaj s sceno.

21-letna Cynthia in 17-letna Diane prideta pred operno dvorano,

kjer �akata prihod velikega rokenrol zvezdnika.

�e bi se strinjal, bi �li v njegovo sobo in kitarist

bi postal �tevilka 00004 v Dnevniku mav�nih odlitkov.

Pri likovnem sem sli�ala, da lahko odlitek naredi� iz vsega �vrstega.

Katerega koli predmeta v hi�i. Zato sem pomislila ...

V Dnevniku mav�nih odlitkov se penisu re�e "oprema",

felaciji "lo��enje", izvaja pa jo "lo��ilec".

Masturbacija je "ban�ni�tvo",

kdor masturbira pa "Barclayjev bankir".

Cynthia me je vpra�ala, ali bi delala mav�ne odlitke.

Postala sem njena lo��ilka, bila sem glavna za fafanje,

ona pa je bila glavna za odlitke, ker je bila vse skupaj njena ideja.

Lezi in zapri o�i.

Naj bo to spolna izku�nja.

Sprosti se in sanjaj, ne razmi�ljal o realnosti,

razmi�ljaj o tem, kar si �eli�. Super bo.

V �tevilki o groupiejkah je bila reklama:

"Bi razumeli groupiejke?"

Sporo�ilo je bilo: "Hej, vas zanima, kaj se res dogaja? Poslu�ajte nas."

To je bil velik �ok za vse.

Dejstvo, da pod rokenrol kulturo obstaja celoten svet.

To je bila vedno ve�ja generacijska razlika.

Jann je imel svojo vizijo "Rolling Stona".

Vedno je razmi�ljal vnaprej,

morda je bil pred svojo generacij.

Cele dneve smo �iveli, dihali rokenrol in pisali o njem.

Vam je bilo to v�e�? �Ne, bilo je grozno.

Mislim, da me je Jann videl kot precej urejeno osebo.

Ravno sem diplomiral, imel sem nekaj novinarskih izku�enj,

kar dobro sem poznal pop sceno

in to sem hotel uporabiti v novinarstvu.

Ni me videl kot ljubitelja rokenrola z ulice in dolgolasega hipija,

temve� kot osebo, ki bo prinesla malce profesionalnega novinarstva

v to, kar po�ne on.

Sedeli smo okoli pisalnih strojev in se zakadili.

Ne, sedeli smo in pomislili:

"To bi lahko bilo zabavno in potem smo kar za�eli.

To bi lahko bil opis tipa, ki snifa kokain,

odhod na intervju z Jackson Five

ali opis dnevne sobe Ika in Tine Turner.

To je postala glavna stvar.

Vstopite v na videz ohranjeno hi�o v Inglewoodu v Kaliforniji,

a ste �okirani. Ogromna oljna slika, portret Ika in Tine Turner,

oble�ena za zasebno poroko okoli leta 1960.

Pod sliko je majhen bel doprsni kip Johna F. Kennedyja,

ob njem pa Sveto pismo.

V dnevni sobi je programiran slap.

Dizajnerska rde�a �ametna zofa okoli mizice v obliki bas kitare.

Tina se �e ni vrnila. Zamuja pol ure.

To, da je Tina zamujala, ni bilo ni� groznega.

Pogosto smo morali �akati,

samo da ni bilo zalo�nikov, mened�erjev, agentov,

ampak samo nekaj oskrbnikov, in njena dru�ina.

Pogosto sem samo sedel in se spopadal s temi izzivi.

Znajde� se s tem, kar ima� na voljo.

Najve�ja lomilka src pride v svojem "mercedesu", vstopi,

vedra, v rde�ih kratkih hla�kah.

Tretji gumb je odpet, �e vedno je postavna, �eprav jih ima 32,

skoraj 33.

Sredi 60-ih, okoli leta 1966,

sem gledal Tino in Ika v North Beachu. Bil sem navdu�en.

Bilo je precej ve� kot RnB, to je bil spektakel, rokenrol.

Ponudil sem se. "Gledal sem ju, obo�ujem ju, gremo."

"River Deep, Mountain High".

Ko prvi� sli�ite to pesem leta 1967,

prvo leto acid roka in soula iz Memphisa,

sli�ati ta Tinin zid, kako pada proti vam ...

Takrat spoznate svojo mo� rokenrola.

Ike je producentu rekel, da "River Deep" ne vrtijo dovolj,

ker ni bila ne za soul postaje ne za belske postaje.

Te�ava Amerike je to, da ne ceni vrednosti,

ampak v vse vpleta raso.

Ike in Tina sta se prebila na turneji Rolling Stonesov leta 1969.

Nekdo je Tini rekel �enski Mick Jagger.

Bolj natan�no bi bilo, da je Mick mo�ka Tina Turner.

Samo na hitro, kdaj sta pri�la v stik s Stonesi?

Mislim da, ko je Mick sli�al "River Deep, Mountain High".

Pri�el naju je gledat in hotel, da bi nastopala z njimi, ker sva druga�na.

To je �udno vpra�anje, ampak ali vas je navdu�ila celotna kultura,

ki je bila �e pripravljena na vas?

Hipiji so spremenili svet, ker so postavili vpra�anje: "Zakaj?"

Zakaj Tina ni tako dobra kot The Supremes?

In ljudje so rekli: "Ja, zakaj? Njena glasba je enako dobra.

Poleg tega je bolj prefinjena."

Pravi, da je bilo povsem naravno interpretirati beli rokenrol.

"Moja mama je vedno poslu�ala blues, B. B. Kinga in to.

Toda rokenrol sem bila jaz. Ko sem ga sli�ala, nisem mogla mirovati,

vedno sem se hotela premikati."

Na odru je bila primerljiva z Mickom Jaggerjem.

Tina je agresivnej�a, bolj divja.

Toda to je vseeno le nastop.

Rekla je: "Za Ika sem, uporabila bom besedo 'lutka', ki jo oblikuje�."

Tina mi je kazala Ikov novi studio.

Do Ikovih zasebnih prostorov so vodila dvojna vrata.

Tina vpra�a Ika: "Mu lahko povem, kako re�eva tej sobi?

Re�eva ji kurbi��e."

Ikovo biv�o sem vpra�al o seksu z njim.

"Seks? Mojbog, to je povsem druga zgodba," je rekla.

"Najprej moram pri�gati cigareto."

Pozimi je imela Tina plju�nico. V bolni�nici so jo oblo�ili z ledom.

Ike je pri�el in rekel:

"Ali pojdi pet ali pa izgini iz hi�e!"

Z Ikom sva imela te�ave, vedno sva se prepirala.

To je te�ko opisati, a morala sem ga ubogati.

Med intervjuji se Ike in Tina neizogibno spreta.

Iku so rekli, naj objame Tino za fotografijo.

Objel jo je in rekel: "Pohiti, tega ne po�nem pogosto."

To je odli�na zgodba.

Je bil Ike takrat nor? �Ja, ja.

Ti je te�il zaradi te slike?

Ker je na koncu te zgodbe grozil Benu.

Ika ni motilo, da sem bila tam in fotografirala.

Benu sem povedala, kaj sem videla.

O skledah, polnih belega prahu, kamerah v spalnicah ...

Ben pa je pisal o tem. Ike me je nato poklical in rekel:

"Zaupal sem ti. Annie, Ike tu.

Zaupal sem ti, kako si lahko to storila?

Poznam na�ine, da se to uredi."

"Rolling Stone" me je oblikoval kot novinarko in fotografinjo.

Bila sem mlada fotografinja, ki je odrasla tam.

To je moja druga naloga. Precej kul. Grace Slick in Paul Kantner.

Takrat sta bila zelo priljubljena.

Neverjetno, kako globoko v njuno zasebnost si lahko pri�la.

Vsi so bili taki. Nih�e se ni uredil, vsi so bili zelo spro��eni.

Ta raven intime, ki so ti jo dali. �Sedimo na vodni postelji.

Tu je tudi pribor za drogo.

Ko sem �la k Johnu in Yoko, sem pomislila:

"Mojbog, fotografiram tako slavno osebo."

Vendar sta bila zelo prijazna. Neverjetni osebi.

Yoko Ono mi je pozneje rekla, da ju je navdu�ilo,

da si poslal neznano mlado fotografinjo, da ju fotografira.

Mislim, da sta bila zato tako prijazna.

Bilo je o�arljivo, da si poslal mlado fotografinjo.

Zgodbo o tej fotografiji pa pozna�.

Videl si jo na kontaktni sliki. �Rekel sem: "To je naslovnica."

Takoj sem jo izbral. Poglej mo� tega pogleda.

Prvi stik z Johnom in Yoko

je bil deset mesecev po ustanovitvi revije.

Sli�ali smo za njuno prvo skupno plo��o "Two Virgins".

Eksperimentalna glasba.

Na hrbtni strani plo��e je bila njuna slika, bila sta gola.

Marsikje so jo prepovedali, vklju�no z ZDA.

Na "golem" albumu sva kot dve devici.

To je tudi ime albuma. Zaljubljena sva, rada bi nekaj ustvarila.

Hotela sva pokazati vse.

Ljudje nenehno posku�ajo odkriti neko najino skrivnost.

"Kaj po�neta? Hodita na strani��e? Jesta?"

Midva pa sva samo rekla: "Izvolite."

Odlo�ili smo se, da jima pi�emo in re�emo, da bomo to objavili,

kar je dvignilo precej prahu.

To je bilo prvi�, da smo pritegnili veliko pozornosti.

"San Francisco Chronicle" je objavil naslov:

"Goli Beatle gro�nja S. F. -u."

Na podlagi tega sem sklepal, da �e objavite slavno ko�ico,

boste imeli ves svet pred nogami.

Ta naslovnica nas je zbli�ala z Johnom in Yoko.

Govorili smo po telefonu, objavljali intervjuje.

Pisali smo o boju za mir, o njiju v postelji in drugih stvareh,

John pa je rinil v politi�ne boje in se odvajal od Beatlesov.

Postali smo nekak�en njun glasnik.

Ljudje so mislili, da je nor, ker po�ne vse to.

Mediji in svet so hoteli vzornega, po�esanega Beatla.

Kaj pa ti ve� o protestih?

Precej ... �Razen po�iljanja �oferja nazaj v Buckinghamsko pala�o.

Res si snobinja. �Ti pa prevarant.

�e sem �e na naslovnici, sem lahko ob besedi "mir".

Ampak izgleda� sme�en. �Za nekatere. A mi je vseeno.

Predober si za to. ��e bo re�ilo �ivljenja ... �Saj ne misli� ...

Moj dragi fant, �ivi� v domi�ljijskem svetu.

Pa tako sem te ob�udovala. ��al mi je, da ima� rada te pri�eske

in ker si mislila, da sem zabaven, ker ima� rada "Hard Day's Night",

a jaz sem odrasel, ti pa o�itno ne. �Si res?

Sem, dru��ina. �Kako pa? �29 jih imam.

Pravi�, da v Ameriki proteste jemljejo resno. �Ja.

So pa tako prismojeni, da pojejo veselo pesmico, ki sem jo napisal.

In to me veseli. To je moje sporo�ilo Ameriki in svetu.

Hvala, nasvidenje.

Sploh se ni odzvala na zadnje sporo�ilo. �Ni�esar ni sli�ala.

Bi to zdaj umaknil? �Kaj? �To, da si bil Beatle.

�e bi lahko bil ribi�, bi bil. �e bi bil lahko kaj drugega, bi bil.

Ni zabavno biti umetnik. To je mu�enje.

Sovra�im nastopanje za idiote.

Ne �utijo. Jaz �utim, ker izra�am, �esar pa oni ne zmorejo.

�ivijo skozi mene in druge umetnike.

Zanimajo me splo�ne stvari,

nekaj, kar je za vse, ne le za otroke, ki poslu�ajo tapete.

Zanimajo me koncepti, filozofija, na�ini �ivljenja

in zgodovinska gibanja, ne zanimajo me dobri kitaristi.

Saj ne verjame�, da to vodi v revolucijo, kajne?

Slej kot prej mora.

Mora. Kaj pa bi se lahko zgodilo?

Toda revolucija bi pomenila konec sveta.

Ni nujno. Vedno to ponavljajo, a tega ne verjamem.

Pa tudi �e pomeni, prav.

Zdaj je tako, kot pri sedemnajstih, ko sem mislil:

"Kaj lahko izgubim?" Zdaj pa res nimam �esa izgubiti.

Vedel sem, da obo�evalci Beatlesov tega �e niso sli�ali.

Predstavljajte si �loveka, ki si mo�no �eli biti sam svoj,

vse �ivljenje pa je zaprt v �katlici.

No, to je ta intervju. Eksplozija te �katlice.

�katlico je razneslo na ko��ke.

Zdaj poje�: "Ne verjamem v Beatlese."

Ja. Ne verjamem v Beatlese. Ne verjamem v mit o Beatlesih.

Ne verjamem ... Ne verjamem v Beatlese, ja.

Druga�e se ne da povedati. Ne verjamem vanje.

To so bile sanje. Ne verjamem ve� vanje.

V prvi �tevilki, ki sem jo kupil, je bil 1. del intervjuja z Lennonom.

Nisem mogel verjeti, da je Lennon tako iskren.

Nisem mogel verjeti, da ga Jann to spra�uje,

da on tako iskreno odgovarja,

da je tako spro��en na Anniejinih fotografijah.

Nisem mogel verjeti, da tako preklinja.

Bilo je zabavno branje.

Ob avtobusnem postajali��u �olskega avtobusa je bila trgovina

in pisalo je, da "Rolling Stona" ne prodajajo mlaj�im od 18 let.

To je bila ena tistih starinskih trgovin.

Vstopil sem, zagledal �asopis in na koncu so mi ga prodali.

Tako sem za�el brati "Rolling Stone".

Koliko si bil star? ��tirinajst.

Sre�nih �tirinajst.

Moja mama, u�iteljica, ni verjela v rok,

sploh ga ni hotela v hi�i.

Ni razumela �ustvene in intelektualne predanost

teh ljudi do te revije.

"Rolling Stone" je imel sijajne avtorje.

Bili so resni do glasbe, ki bi morala biti potro�ni material.

Sku�al sem se prebiti

s pisanjem za manj�i lokalni �asopis "San Diego Door".

Kopije svojih recenzij sem poslal Benu Fongu�Torresu

iz "Rolling Stona".

Dobil sem karte za humanitarni koncert Stonesov v Forumu leta 1973.

Novinarka me je vpra�ala, ali bi rad spoznal Bena Fonga�Torresa.

Rekel sem: "Seveda." Ona pa: "Greva, na hitro."

Peljala me je do odli�nih sede�ev, kjer je bil Ben, in rekla:

"Ben, to je mladi kolumnist iz San Diega."

On pa: "Ja, bral sem tvoje stvari."

Bilo je temno, ni videl, koliko sem star. Rekel je: "Veselilo me je,

u�ivaj v koncertu, adijo."

Toda spoznal sem Bena Fonga�Torresa in to je bil za�etek.

Ben mi je dal nekaj nalog.

Kris Kristofferson, The Eagles ... Moj prvi �lanek je bil o Pocu.

Cameron je bil srednje�olec iz San Diega.

Da bi lahko opravljal naloge, smo morali �oli po�iljati opravi�ila

za njegove izostanke.

Cameron je bil nov otrok, zainteresiran za glasbo, srame�ljiv.

Mislim, da so ga zato vsi imeli radi.

Bil sem sre�en, da sem bil tam.

Po�util sem se kot obo�evalec v prvi vrsti,

ki ima prilo�nost postavljati vpra�anja, ki ga zanimajo.

Eden prvih �lankov je bila recenzija Joeja Walsha.

Jann mi je poslal sporo�ilo, v katerem je pisalo:

"Dobro opravljeno, vedno bolj�i si. Jann."

Pomislil sem: "Neverjetno, prebral je mojo recenzijo."

Takrat sem bil glavni urednik vseh teh avtorjev,

imeli pa smo jih ogromno.

Moral sem ugotoviti, kdo je v �em dober in mu dati dobro idejo.

Odli�ni avtorji v�asih ne vedo, o �em bi pisali.

"Rolling Stone" je hitro postal ve� kot le glasbeni �asopis.

Prevzeli smo vlogo doma novega novinarstva.

Leta 1973 sem �e najel Toma Wolfa.

"Rolling Stone" je bil zelo fleksibilen,

pripravljen tvegati, neustra�en.

Kr�il je pravila v �asu, ko so se mladi baje te�ko osredoto�ali,

in izdajal neskon�ne �lanke. Nekatere sem napisal sam.

"Rolling Stone" mi je dal prostor, da zares za�gem,

udarim po mizi, kot bi rekel Lord Buckley.

Tega vam ne more ponuditi vsak.

Danes je z mano nomadski dopisnik "Rolling Stona",

najbolj�i novinar v dr�avi, Hunter S. Thompson,

DGN, doktor "gonzo" novinarstva.

Je za nami policija?

Kako je ogromen. Ljudi pa zanima, zakaj no�em ameri�kih avtov.

Kaj je "gonzo" novinarstvo? �Popolna subjektivnost.

Pristranskost, sodelovanje. Vi ste del zgodbe.

�igava ideja je bila, da bo Hunter poro�al o kampanji?

Moja.

Najprej sem hotel, da gre v Vietnam in poro�a o vojni,

toda med pripravami sem podvomil v to odlo�itev.

Ne vem, nekako sem se premislil.

Zanima me, zakaj se drogirate.

Dokazano je, da izbruhi jeze niso dobra podlaga za intervju.

Obema bo la�je, �e pri�gem d�oint.

�e bi bil tukaj, besen, in bi vzel trip,

bi na va�em mestu od�el.

V kampanjo smo �li, ker smo hoteli vplivati na volitve,

da bi videli, kaj lahko dose�emo z glasom mladih.

Skoraj vsi na�i bralci so imeli pravico glasovati.

Kako politiko narediti privla�no ljudem, ki je ne marajo?

Po�lje� pisca o "Hell's Angels", naj poro�a o teh huliganih,

o vseh teh, ki tekajo naokoli in o Nixonu.

Bi lahko svoje �lanke objavljali v kateri drugi reviji?

O, ja, toda ni jih veliko, ki bi pla�ali za to.

Vsaka �tiri leta v dr�avi zavrejo strasti.

Ljudje si �elijo re�itelja, viteza na belem konju,

in kdor zmaga, postane tako mo�an, kot je Nixon zdaj,

tako da �loveku pravzaprav daste diktatorsko mo� za �tiri leta.

Da bi pre�iveli v ameri�ki politiki, morate biti skoraj rok zvezdnik.

Nixon je danes objavil, da bo znova kandidiral.

Demokratskih kandidatov ne manjka. Favorit je E. Muskie iz Maina.

Tu je tudi senator George McGovern iz Ju�ne Dakote.

Ni favorit, a je priljubljen med mladimi.

V Washingtonu mora� prositi za novinarsko prepustnico.

Dvomim, da bi kdo zavrnil "Rolling Stone".

Razen �e kdo goji zamero proti meni osebno.

Ne spomnim se nikogar takega, razen Nixonovih ljudi.

Novinar mora na politike gledati zvi�ka.

Trdno sem se odlo�il, da se izognem dobrim odnosom,

ki nastanejo med politiki in novinarji,

toda tak neizprosen, odlo�en pristop prina�a svoje te�ave.

Najbolj o�itna je moja pristranskost do McGoverna.

Razmi�ljati moramo o mladeni�ih, ki se �e vedno mo�no borijo.

Ho�em, da je vojne v Vietnamu konec, in to takoj.

Verjetno je najiskrenej�i politik v Ameriki,

kar pa ni isto kot najbolj�i kandidat.

Za to bi potreboval vsaj eno mra�no, noro lastnost Micka Jaggerja.

Toliko o objektivnem novinarstvu. Tukaj ga ne i��ite,

ne pri meni ne pri komerkoli, ki mi pade na pamet.

Z izjemo �portnih rezultatov in poro�il z borze

objektivno novinarstvo ne obstaja.

�e sam izraz je pompozno protislovje.

Nixon je v Belo hi�o zdrsnil ravno zaradi dogem in lukenj v predpisih.

Bodimo mo�ni, bodimo za mir,

a za mir z mo�jo, ne �ibkostjo. Za to se zavzemamo.

Nixon predstavlja temno plat ameri�kih sanj,

vse, kar preziram, �esar ne maram in bi bilo potrebno izkoreniniti.

Pohlep, izdajalstvo, neumnost, lakomnost, mo� la�i,

popolno zavra�anje kakr�negakoli konstruktivnega politi�nega nagona.

Predstavlja vse, kar je narobe s to dr�avo.

V politiki lahko uspete samo na dva na�ina.

Ali ste kot dinozaver z ustrojem,

ki bo na smrt prestra�il opozicijo, na primer Nixon,

ali pa energijo usmerite v jezo mladih, razo�aranih volivcev,

ki so �e dolgo opustili idejo o glasovanju kot dol�nosti.

O McGovernovi kampanji je poro�alo �est ljudi,

od tega dva iz "Rolling Stona", Hunter in mladi Tim Crouse.

Hotel je poro�ati o kampanji. Rekel sem: "Pojdi, pomagaj Hunterju."

Celotna zamisel o revoluciji,

ki osvobaja pred zatiranjem, obi�aji, ki zavra�a vojno ...

Hunter je na to gledal z romanti�nega vidika.

Mislil je, da politika lahko svet naredi varen za protikulturo

in njene ideale.

Pravzaprav je iskal iskrenega politika,

George McGovern pa je bil edini, ki se je temu vsaj pribli�al.

Hunter se je spravil na Muskieja,

�loveka, ki se je izjemno mo�no spopadal z McGovernom.

Hunter se ni mogel znebiti Muskieja.

Kaj si storil Edu Muskieju?

Ni�. Sam si je nekaj storil, jaz sem samo pomagal.

Proti koncu bitke v Wisconsinu, teden dni pred volitvami,

se je razvedelo, da je Muskiejev svetovalec klical zdravnika,

ki naj bi kandidata zdravil s �udnim zdravilom,

za katerega nih�e od novinarjev ni �e nikoli sli�al.

Po Muskiejevem zlomu na tovornjaku sem vedel, da gre za ibogain,

kot tudi po blodnjah v kampanji na Floridi

ter totalnemu besu, ki ga je prevzel v Wisconsinu.

Ker sem poznal u�inke ibogaina, je povsem mogo�e,

da so Muskiejeve mo�gane paralizirale halucinacije

in je namesto mno�ice ljudi videl po�asti.

Lahko samo ugibamo, ker tisti, ki vedo,

no�ejo komentirati eksperimentiranja z ibogainom.

Med novinarji so se za�ele �iriti govorice,

da Muskie jemlje to bizarno drogo. Ti pa si rekel, da si si to izmislil.

Moral sem. Nisem mogel verjeti, da so ljudje nasedli,

da so mislili, da Muskie jemlje ibogain.

Sploh nisem rekel, da ga, samo da kro�ijo govorice.

Kar dr�i, ker sem jih jaz raz�iril.

�e natan�no preberete, sem vse natan�no navedel.

Konvencijo demokratov v Miamiju so prikazali

kot eno najbolj brutalnih predstav na�ega �asa.

Jerry Rubin je na televiziji pogosto opozarjal ...

10.000 golih hippiejev bo mar�iralo po tej ulici.

Vsi bodo kadili marihuano, tudi delegati.

Za�enja se 36. konvencija demokratske stranke, mir, prosim.

Po �tirih urah na videz neskon�ne parade bedakov,

je polovica delegatov v dvorani za�ela izgubljati nadzor.

Videl sem, kako se ljudje predajajo alkoholu,

med skupino delegacij Kalifornije in Wisconsina

pa je nasmejani �udak ponujal teko�i THC vsem,

ki so �e lahko stali.

McGovern je sestavil raznoliko koalicijo,

me�anico hipijev in delavcev, kmetov in filmskih zvezdnikov,

urbanih �rncev, Latinoameri�anov in mladih.

Koalicijo, ki lahko izvoli skoraj kogarkoli.

Ste re�iser in igralec. Mislite, da se spremembe dotaknejo mladih,

ki so pravzaprav va�i, ki sledijo vam?

Sodelujejo, zanima jih, razumejo, da lahko oblikujejo svojo dru�bo.

Mislim, da se po�utijo vklju�eni.

V ponedeljek ob polno�i je McGovern dobil nominacijo.

Od tega potratnega zapravljanja za vojsko, ki nas �ibi,

se vrni, Amerika. Vrni se prepri�ana, da lahko poi��emo nov svet.

V primerjavi s konvencijo demokratske stranke

je bila Nixonova proslava slab trip,

ki lebdi v mra�nem limbu med otopelostjo in obscenostjo.

Kot slab porni� v kinu, ko ho�ete oditi, a vseeno ostanete,

potem pa kino zapustite depresivni in malce osramo�eni.

Med demokrati in republikanci ni velike razlike,

to sem �e povedal,

toda samo slepec bi spregledal razliko med Nixonom in McGovernom.

Z mano ni lahko, kar se ti�e rokov.

Ker me ni bilo tri, �tiri dni, so storili edino logi�no stvar.

Potrkali so na moja vrata in raztovorili 20 kg opreme:

Dva zaboja piva, �tiri litre d�ina, deset grenivk

in dovolj speeda, da spremenim izid �estih Super Bowlov.

Poleg tega elektri�ni pisalni stroj, papir in tri magnetofone,

�e bi bila situacija tako kriti�na, da bi moral opraviti verbalno.

�e so ankete zanesljive, bo Nixona volila ve�ina Ameri�anov,

ki mislijo, da je bolj iskren in zanesljiv,

a tudi, da je bolj verjetno, da bo kon�al vojno v Vietnamu.

Letos se bomo morda morali soo�iti z resnico,

da smo samo narod 220 milijonov trgovcev rabljenih avtov,

z dovolj denarja za oro�je, ki brez sramu pobije vse,

ki nas posku�ajo vznemiriti.

Zaenkrat McGovern nima nobene dr�ave.

Nixon je pometel s svojim protikandidatom.

Jezus, kdaj bo tega konec?

Kako nizko mora� potoniti, da postane� predsednik te dr�ave?

Ura je 20. 14, dan po bo�i�u leta 1972.

Totalno sem zadet.

Brezupni pijanec brez upanja, iz�rpan.

Mislim, da je pomanjkanje adrenalina kot droga.

To me mu�i.

Prej�nje leto je bilo kot vrtiljak, potem pa naenkrat ni�.

Pravzaprav je bil konec �e v Miamiju.

Volitve so bile odlo�ene, mi pa tega nismo vedeli ali priznali.

Nixon je temna, neozdravljiva, nasilna plat ameri�kega lika.

Predstavlja volkodlaka v nas, nasilne�a,

plenilca, ki se spremeni v nekaj nepredstavljivega,

s kremplji in krvavimi razjedami, v no�eh, ko je Mesec preblizu.

Hunter Thompson je bil eksploziven, karizmati�en.

Hotel je biti samotar. Tudi mene je odrinil, naj grem po svojo zgodbo.

Na neki ravni se kolumnist in fotograf tudi razideta.

Fotografijam ni bilo treba odra�ati zgodbe.

Vedno pa so jo dopolnjevale in dodajale k vsebini.

San Clemente. Slike iz San Clementa.

Novinarski avtobus Bele hi�e, "Nemirni veter".

To so fotografije odhoda.

Ko je Hunter od�el, ni pustil ni�esar napisanega,

ti pa si imela ta portfelj. Poro�ali smo o njegovem odstopu.

Imel si r�ke, Hunterjeve strani si dopolnil s temi slikami.

Neverjetno je, ker so bile velike, potrebovale so prostor.

Ustvaril si klasi�no galerijo.

Kdo bi lahko pozabil ta prizor? Neverjetno.

To smo lahko storili. Prvi�, nismo imeli naslovnice.

Imeli smo staro sliko heroja, ne vem ... �Slike namesto zgodbe?

Mislim, da je ta ideja za naslovnico,

snemanje pred praznim belim ozadjem, fantasti�na.

Super je, v�e� mi je. �Ni treba, da je vedno bela, �e ...

Vseeno je, ali je ozadje belo, �rno, ali je �e je rob rde�.

Obstaja x �tevilk naslovnic, vedno manj jih je, a ne zaradi nas,

zaradi industrije, in tako bo tudi v prihodnje. �Ja ... Prav, naslednje?

"Rolling Stone" je razvil svojo kulturo, jaz pa nisem bil sanja�.

Imel sem druga�ne na�rte.

Imel sem svojo stran med recenzijami plo��.

Dobra recenzija v "Rolling Stonu" je postala za�elena.

Najraje sem imel �rnsko glasbo.

V prvih �lankih sem pisal o B. B. Kingu, Arethi Franklin,

Samu in Davu, Otisu Reddingu, Wilsonu Pickettu.

Sprva so bili bolj kot seminarske naloge na faksu.

Jann mi je rekel, naj se malce sprostim.

Rok je bolj priljubljen kot kadarkoli,

toda zdi se, da ima manj�i vpliv na dru�bo.

�ir�i je kot pred desetimi leti

in precej ve� uporablja kantri, d�ez in pop.

Meni pa zveni vedno bolj homogeno.

Roku danes najbolj manjka domi�ljija.

Nocoj lahko o nekom pi�em kot neko�, brez zadr�kov.

V Harvard Square Theatru sem videl odsev svoje rokovske preteklosti.

Videl pa sem �e nekaj. Videl sem prihodnost rokenrola,

ki ji je ime Bruce Springsteen.

Springsteen je vse: Rokovska baraba, pesnik, baletnik,

igralec, �aljivec, frontman barskega benda, kitarist, odli�en pevec

in odli�en rokovski skladatelj.

Bend vodi, kot bi ga �e od nekdaj.

Ne spomnim se belega izvajalca, ki je fantasti�en pri toliko stvareh.

"Rolling Stone" spremljam verjetno �e od prve �tevilke,

ker je bila izdana, ko sem jih imel 17.

Pomislil sem: "Mojbog, o�itno nisem edini �udak,

ki resno jemlje te stvari."

Leta 1974 smo imeli dve plo��i. Tri so bile predvidene po pogodbi.

Nista uspeli. Vsi, s katerimi sem delal, so zapustili zalo�bo.

Producentski ekipi ni �lo.

Nismo mogli posneti pesmi, za katere sem vedel, da so dobre.

Imeli smo "Jungleland" in, mislim, razli�ice "Thunder Roada".

Toda nismo jih mogli posneti.

Spomnil sem se no�i v Bostonu, ko sem bral Jonovo recenzijo.

Rekel sem: "Tu so informacije, ki niso od bli�njih.

To se zdi pametno, moram se zbli�ati s tem tipom.

Spoprijateljila sva se.

Z Bruceom imam edinstven odnos.

Nek ve�er sem ga odpeljal v studio, kjer je samo gledal, kaj po�nemo.

Potem smo �li nekaj pojest in rekel je:

"No, �e misli�, da lahko pomagam, samo reci."

Moja prednost je naravna sposobnost pisanja glasbe.

Mislim, da me je delo v "Rolling Stonu" na �uden na�in pripravilo

na delo, ki sem ga na koncu opravljal z Bruceom.

Prve razli�ice stvari s plo��e "Born to Run" ...

Aran�ma je bil dalj�i, z ritmi�nimi in glasbenimi spremembami.

Jon je bil, med drugim, zalo�nik,

mi pa smo iskali dolo�en zvok, ki bolj zadene bistvo,

da bi to, kar po�nem, spravili v mo�an stroj.

Produciral sem album, s katerim se je Bruce prebil, "Born to Run".

Spoznal sem, da ho�em biti glasbeni producent.

Bil je �as, da zapustim �asopis.

Ta generacija, ki je ustanovila �asopis,

se je malce umaknila od tega, kar je postal on

in tega, kar je postal rok.

Novi bendi sredi 70-ih. "Kdo bo pisal o Deep Purplu?"

"Jaz bom pisal o Deep Purplu.

Pravzaprav, tedne in tedne bom pisal o Deep Purplu.

Zadol�en bom za Deep Purple."

Jaz sem odna�al smeti.

Zanje so bile to smeti, zame pa je bil raj.

Vpra�ati Jethra Tulla o flavti ali Blackmora o zvoku kitare ...

Bil sem sre�en, ker sem to po�el.

Ker sem bil freelancer,

nekateri bendi pa so imeli te�ave z "Rolling Stonom",

sem se vedno lahko izgovarjal, da delam za njih, a nisem urednik.

Bend, ki se mu je "Rolling Stone" zelo zameril, je bil Led Zeppelin.

Popljuvali so njihov prvi album.

Ko so se prebili, niso hoteli delati z "Rolling Stonom".

Moral sem jih prepri�ati v "Rolling Stone".

Potreboval sem tri tedne.

�eprav so prodali ve� kot milijon kopij prvih petih albumov

in so trenutno na turneji po ZDA,

za katero se pri�akuje, da bo najbolj donosna v zgodovini roka,

kritiki vseh medijev nenehno blatijo in kritizirajo bend.

V �lanek o skupini Led Zeppelin sem vlo�il popolnoma vse.

Poslal sem ga in �akal pohvale.

Ben je poklical in rekel, da me Jann ho�e videti. "Super," sem pomislil.

Rekel je: "Pridi v San Francisco, da te odpeljem v uredni�tvo."

A ne pozabi, da je danes zelo slab dan.

Umrl je Jannov mentor, Ralph Gleason, zato je zelo razburjen.

Rekli so: "Jann, pri�el je otrok, ki je pisal o Zeppelinih."

Rekel je: "Naj pride."

Zame je bil to zelo te�ek dan,

potem pa se je pojavil �e mladi Cameron.

Jann je sedel v kotu, pred njim je bila napol prazna vodka.

Jokal je.

Rekel je: "Nekaj ti povem o �lanku.

Hvala, objavili ga bomo, toda ni ti uspelo."

Vpra�al sem: "Kaj je bilo narobe?"

Za 16-letnika je to sijajna zgodba,

za profesionalnega novinarja pa je bil preve� ne�en do njih.

Nismo hoteli biti grobi, a potrebovali smo stvaren pogled,

ne le pogled obo�evalca.

Rekel je: "Napisal si, kar so hoteli, da napi�e�.

V zgodbi ni ni�esar, s �imer bi doprinesel v srce scene,

ni�esar o ob�utkih, o tem, kako di�i,

o tem, kaj oni pomenijo v tem zgodovinskem trenutku,

o �emer bodo ljudje brali �e leta pozneje.

Tega ni. V �lanku govorijo sami o sebi.

Ni slabo, a ni to, kar potrebujemo."

Rekel je, naj po�akam, od�el v zadnjo sobo in prinesel to.

"Slouching Towards Bethlehem" od Joan Didion.

Rekel je: "�e res ho�e� postati pisatelj,

ne recenzent, kritik ali tip, ki ima rad glasbo in pi�e o tem,

bo� preu�il Joan Didion, njen profil Jima Morrisona.

To je moja knjiga, vzemi jo."

To je bila moja izku�nja z Jannom. Tega ne bom nikoli pozabil.

Lahko bi rekel: "Objavite zgodbo, vseeno je."

Ampak ni. Rekel je: "Naj pride."

To je pravi urednik in publicist.

Brala sem, da je va�a dru�ina bogata in ekscentri�na. Je res?

O�e je bil poslovne�, z mamo sta ustanovila podjetje.

Mama ga je zapustila, napisala nekaj knjig, �e je to ekscentri�no.

Ne pretirano.

Ste v otro�tvu imeli idola?

Moji so bili zagrizeni demokrati,

zato so bili moji idoli Adlai Stevenson in Ester Kefauver.

Od tu politi�na ... �Od star�ev. �Kaj ste dobili od njiju?

Nekaj poslovne �ilice, verjetno, od o�eta.

Mama pa me je v mladosti nau�ila uredni�kega dela,

kaj je potrebno pri pisanju, o okusu, slogu in tem.

Mama mi je omogo�ila prvo slu�bo na lokalni NBC-jevi postaji.

Pisal sem prometna poro�ila v izolirani sobici.

Na policijskih frekvencah sem poslu�al poro�ila o nesre�ah,

pisal povzetke in jih posredoval DJ-ju.

Zahvaljujo� temu sem postal dopisnik na faksu, v Berkeleyju.

V Berkeley sem pri�el jeseni 1963,

Janna pa sem spoznal za�etek leta 1964.

Od�el sem v Jannovo stanovanje na hribu.

Zanimivo je bilo, ker nisem poznal nobenega bruca, ki ima stanovanje.

To je bilo zelo nenavadno.

Vrtel je plo��o Mosa Allisona, ki je bil izjemno priljubljen,

imel je odprto �asopisno stran z vsemi debitantkami.

Nikoli nisem spoznal kogarkoli iz tega sveta.

Malce me je za�udila ta kombinacija hipsterja

in nekoga, ki ho�e v visoko dru�bo.

Toda bil mi je v�e�, mo�na osebnost.

Gibanje za svobodo govora je bilo v �asu 2. letnika faksa.

Bil sem �lan radikalne skupnosti na kampusu.

Bil sem v organizaciji, ki je financirala proteste.

Zahtevamo ukinitev omejitev pri vseh vsebinah,

razen sodni�kih,

to pa je ogromno svobode.

Univerza je prepovedala propagando na kampusu

in takoj zatem je bila organizirana �tudentska stavka,

ki je paralizirala kampus.

In kampus je bil blokiran. Ni bilo predavanj,

mnogi profesorji niso hoteli predavati.

Univerza ni vedela, kaj naj stori.

Svet misli, da je dr�avljanska nepokor��ina 2. in 3. decembra

neupravi�ena in da ovira normalno delovanje ...

Mario Savio je stal ob odru s papirji v roki.

Nenadoma sem se vpra�al. "Mojbog, kaj on po�ne tukaj?"

Odlo�no je krenil proti odru, odlo�il papirje

in nenadoma je pritekel �erif ter ga zgrabil za vrat.

Ko delovanje ustroja postane tako odvratno,

da morate s telesi zablokirati zobnike,

potem to morate ustaviti.

Kri�anje mno�ice, �ok tistega trenutka

je oblikoval moje �ivljenje in zagotovo tudi Jannovo.

Toda Jann je bil tudi novinar na tem dogodku.

Moral je poslati zgodbo in to je bila odli�na zgodba.

V gibanju za svobodo govora sem delal za obe strani.

Vodjam gibanja sem sporo�al informacije, nato pa poro�al o vsem.

V tem, da si novinar in aktivist, nismo videli nobenega protislovja.

Na vseh ve�jih kampusih so se �tudenti oblikovali

v velike skupine aktivistov.

Med protesti pa je pri�lo tudi do nasilja.

Manj�e skupine ekstremnih aktivistov

so bile nasilne, metali so steklenice, razbijali okna,

izzivali policiste, da bi pretepli protestnike.

Gibanje za �lovekove pravice je postalo gibanje za mo� �rncev.

Tu so bili �rni panterji.

Nasprotovali so policiji, nosili oro�je, nadzirali semaforje.

To je navdihnilo mojo generacijo, ki je bila vse bolj revolucionarna.

Te sile so pre�emale dru�bo.

Frakcije so �le v razli�ne smeri,

organizacije, ki so organizirale proteste, so razpadle.

In ko so leta 1974 ugrabili Patty Hearst,

je �e vladala mo�na paranoja.

Patty Hearst in Steve Weed sta bila v svojem stanovanju

tisto megleno no� 4. februarja 1974.

Mladi par je �ivel "v grehu", tu in tam pa sta skadila tudi d�oint.

DeFreeze, Wolf in Perry so se pritihotapili v stanovanje 4.

Vdrli so, vihteli oro�je, zgrabili Patty

in jo odnesli v avto, ona pa je kri�ala in se upirala.

Stla�ili so jo v prtlja�nik.

Patty je bilo strah, bila je na pol gola, a je strmela v ugrabitelje.

Pozdravljeni, tovari�i, bratje in sestre. Ime mi je Cinque.

Sem �rnec in predstavljam �rnce.

Cinque je bil za neke tati�, ki je prostitutki ukradel 10 $.

Imam �in mar�ala v ameri�ki veji

Simbiotske osvobodilne vojske, SLA.

Na� cilj je osvoboditi vse zatirane v tej dr�avi.

Naj glas njihovega oro�ja izre�e sporo�ilo svobode.

Za SLA, �tiri belce in �tiri belke,

je bil Cinque karizmati�ni prerok,

katerega besede o ugrabitvah in ubijanju so bile smiselne.

V imenu SLA sem dol�en sporo�iti,

da je Patricia Campbell Hearst �iva in varna.

Imela je prevezo za o�i. Bila je v ozki sobici,

z �arnico in zlo�ljivo posteljo.

Ni bilo oken, bilo je vro�e. Izgubila je ob�utek za �as.

Ni bila la�na. Cinque jo je nenehno ustrahoval.

Njo in njeno dru�ino je obto�il, da pijejo kri obi�ajnim ljudem.

Pokazal ji je seznam stvari v lasti dru�ine Hearst:

Devet �asopisov, 13 revij, �tiri radijske in TV-postaje,

rudnik srebra, tovarna papirja in odli�ne nepremi�nine.

Takrat je bila dru�ina Hearst zelo znana,

ker je bila zelo bogata.

Pattyjin dedek, William R. Hearst, je ustanovil �asopisni imperij.

O njem so pisali knjige, o njem so posneli film,

enega najbolj znanih filmov vseh �asov.

Med kampanjo nisem ni�esar obljubil,

ker �e pred nekaj tedni

nisem niti upal, da bi lahko bil izvoljen.

SLA je ugrabil Patty, naslednico �asopisnega imperija.

Niso mogli ugrabiti nikogar bolj dramati�nega,

razen morda predsednikove h�ere.

Mama, o�ka, v redu sem.

Tu je bojna enota, oboro�ena z avtomatskim oro�jem.

Pripravljeni so umreti za to, za kar se borijo.

Upam, da bo� storil, kar zahtevajo, o�ka, in to hitro.

Ne silijo me, da to govorim.

Radi te imamo, Patty. Oprosti, ker jo�em, a vesela sem, da si dobro.

Bodi mo�na, vem, da te bo Bog vrnil.

Verjamem, da je na varnem, da dobro skrbijo zanjo

in da so iskreni.

Patty se je bala Cinquea. Rekel je, da bo umrla, �e ne izpolnijo zahtev,

in verjela mu je. Zato je bila med pogajanji za odkupnino nestrpna.

Zdelo se mi je, da star�i razpravljajo o moji vrednosti,

recimo, dva milijona, ne pa deset.

Ob�utek, da star�i nate gledajo v dolarjih in centih, je grozen.

To je bilo ogabno.

Postopoma je razo�aranje nad star�i preraslo v simpatije do SLA.

Cinque je hotel, da postane njihova sobojevnica.

Patty so spodbujali, naj obiskuje dnevna politolo�ka predavanja SLA

in poslu�a njihovo himno,

grozljivo d�ez kompozicijo, ki jo je izbral Cinque.

Objemali so jo, jo klicali sestra, kon�ali njeno osamljenost.

Njena preobrazba je bila �ustvena in politi�na.

Sedam tednov po ugrabitvi je postala Tania, bojevnica SLA-ja.

Pozdravljeni, ljudje, tukaj Tania.

15. aprila smo s tovari�i vzeli 10.660 $ in dva centa

v poslovalnici banke "Hibernia" na Sunsetu.

�rtvam bi se lahko izognili, �e bi ljudje sodelovali

in bili mirni do na�ega odhoda.

O zgodbi so poro�ali vsi, bil je pravi cirkus.

To je bil O. J. Simpson pred O. J. -jem.

Toda mainstreamovski mediji niso sli�ali njene strani zgodbe,

dokler "Rolling Stone" ni na�el vira, Jacka Scotta.

Jack je bil pisec, ki je hotel napisati knjigo o SLA-ju.

Pri�el je na Berkeley, da bi govoril s prijatelji,

ki so simpatizirali s SLA-jem, a ni vedel, v kolik�ni meri.

Naslednji dan ob 14h, na kri�i��u Telegrapha in Dwight Wayja,

je Jack vstopil v stanovanje, pripravljeno na policijsko invazijo.

Avtomatske pu�ke v vrsti ob oknih,

granate v strate�kih kotih.

Eno pu�ko je dr�ala nizka, resna �enska.

To je bila Tania, Patricia Campbell Hearst.

"Rekli ste, da vas zanima SLA, zato smo vas povabili.

Trenutno je najpomembneje, da nam pomagate."

Jack je pokimal. Imel je 40.000 $.

Za begunce je bil denar dobrodo�el.

Iz Berkeleyja niso mogli oditi brez toliko denarja.

Bilo je preve� plakatov, da bi lahko �li na letalo ali vlak.

Morali so se lo�iti in iti z avti.

Jack je vozil Patty. Nih�e drug ne bi vozil 5000 km

z najbolj znano begunko v dr�avi

do lesene dvonadstropne hi�e ob makadamski cesti v Pensilvaniji,

tri ure zahodno od New Yorka.

Jack in Patty sta pri�la brez te�av.

Kmetija je bila visoka in dotrajana.

Patty je bila pogosto na vise�i mre�i.

Zdi se, da so si begunci poleti odpo�ili.

Nabirali so robide, ki so rasle ob cesti.

Begunci so bili dva meseca odvisni od Scottov.

Obe strani sta se dogovorili, da bodo od�li do 1. septembra.

Prijatelji v Berkeleyju bodo morda pripravljeni tvegati in pomagati.

Po nekaj klicih so neradi priznali te�avo: Patty Hearst.

Nova ekipa v avtu ni hotela begunke z naslovnice Newsweeka.

�e Patty odide s kmetije, bo Jack moral voziti avto za pobeg.

Po treh dneh so pri�li v Las Vegas.

Jack je pustil Patty v motelu, jo objel in se poslovil.

Bil je 27. september 1974.

Patty Hearst se je dolgo skrivala, okoli 19 mesecev.

Z Davidom sva ta �as pisala zgodbo,

a nisva mogla razkriti, da je bil glavni vir Jack Scott.

Te�ko je opisati, kako nevarno je bilo.

Na koncu sem Jannu rekel: "Mislim, da bo� �okiran,

a si pripravljen objaviti zgodbo, ne da bi poznal vir informacij?"

Pristal je. Vedela sva, da imava senzacionalno zgodbo.

�lanek je bil pripravljen.

Potem pa so Patty na�li in aretirali.

Ujeli so jo v petek, zato smo imeli improvizirano tiskovno konferenco.

Jaz, v flanelasti srajci, ki sem potrjeval na�o zgodbo.

Politi�no ozadje trditev o porazdelitvi bogastva v tej dr�avi

in �e marsikaj, glede �esa bi se strinjali vsi, je vplivalo na Patty.

�asopis se je proslavil z zgodbo o Patty Hearst.

Po tem se je zanimanje za �lanke "Rolling Stona" precej pove�alo.

"Rolling Stone," pravite?

Mnogi ne vedo, da je �lo sprva za podzemno, protikulturno revijo.

Polkovnik McCormick bi te�ko prebolel, da "Chicago Tribune"

povzema zgodbo, ki jo je prvi objavil "Rolling Stone".

Od kod vam ta zgodba? Kdo so viri?

Komentirajte ponujanje publicitete SLA-ju.

Zakaj je �lanek tako sporen?

"Rolling Stone" je �lanek objavil v dveh �tevilkah ...

Howard Kohn, hvala, da ste pri�li. �Z nami je David Weir.

SLA se je predstavil kot revolucionarni izvidnik.

Posku�al je prestra�iti bogate in vplivne,

uspel pa prestra�iti samo navadne Ameri�ane.

Prestra�en narod pa �e nikoli ni spro�il revolucije.

SLA je bil na nek na�in zadnji, �udni izdihljaj �estdesetih.

In mislim, da govorim v imenu cele generacije,

ki se je po�asi umaknila od protestov.

Poro�ili smo se, dobili otroke, se zaposlili,

na neki ravni postali profesionalci

in idealizem generacije se je nekako stopil.

V San Franciscu smo imeli SLA,

morilce Zebra, morilce Zodiac ...

San Francisco me je za�el stra�iti.

Komaj sem �akala, da se vrnem na vzhod, v New York, srce zalo�b.

To je bil dober trenutek za selitev.

Ko smo ustanovili "Rolling Stone", je bil San Francisco �iv, razburljiv.

Tukaj �e vedno �ivijo isti ljudje, a so odrasli.

Jerry Garcia, Grateful Dead, Airplane ...

Ti ljudje niso ve� 25-letni ... Kako se re�e? Mladostniki.

Zdaj jih imajo 35, imajo dru�ine, nimajo ve� �asa za �ale

in neumnosti. To je normalno.

Leta 1977 smo se �irili,

to pa smo lahko storili samo v New Yorku. Bili smo pripravljeni.

V New Yorku se je vse spremenilo. Mnogi sploh niso pri�li.

Nova ekipa ni imela elana in duha kot v San Franciscu.

"Rolling Stone" bi moral biti gro�nja estebli�mentu,

namesto tega pa je postal estebli�ment.

Jannova osnovna zamisel temelji na glasbi,

na osvobodilni mo�i rokenrola.

Ne osvobaja ve� r�k, ampak glasba iz ozadja.

Ni ve� groze�, revolucionaren, ampak samo donosna industrija.

Ko svojo uredni�ko genialnost usmerite v to, to pa se spremeni,

kaj storiti?

Hipijevski rok je dolgo prevladoval,

15-letnike ni ve� privla�il koncept le�anja in zakajanja.

No�ejo tega. "To po�ne moj foter."

Ho�ete nekaj, kar bo za�igalo, in punk je to storil.

Lahko greste nazaj do Iggyja in Stoogesov v Detroitu,

lahko do Elvisa, lahko se vrnete zelo dale� nazaj,

toda obla�enje, glasne hitre kitare, to se je za�elo v New Yorku.

To se je za�elo v CBGB-ju.

Ramonese sem prvi� videl poleti leta 1975.

�e nikoli nisem sli�al �esa takega.

Na radiu ste lahko sli�ali samo disko

ali pa Lindo Ronstadt, Eaglese, soft rok.

S�asoma to postane dolgo�asno. Ramones so me navdu�ili.

Bil sem na dveh setih, s punco, ki je nisem hotel,

toda bilo jo je strah oditi domov, zato sem ostal do konca.

Chucka sem spoznal v New Yorku. On ni delal z nami na zahodu.

Preprosto ujela sva se.

Bil je deset let mlaj�i a je vedel, kaj se dogaja.

Predstavil mi je CBGB in punk.

Enkrat smo imeli uredni�ki sestanek,

pogovarjali smo se o resnih uredni�kih stvareh.

Nenadoma se odprejo vrata in vstopi Chuck z neko �udno frizuro.

Izgledal je povsem druga�e. Nosil je radio in za�el predvajati pesem.

Takrat sem prvi� sli�al Sex Pistolse.

Ne le, da je bil Chuck mlad, upornik in provokativen,

kot je bila tudi ta glasba, ampak je prepoznal njeno vrednost.

Youngova zgodba o Sex Pistolsih je bila poskus,

ki ga je Jann dovolil, a mislim, da v tem ni videl prihodnosti.

Malo pred polno�jo sem s taksijem pri�el pred klub "Vortex".

Klub je bil poln mrtva�kih najstnikov v �rnem ali sivem.

Johnny Rotten, blagoslovljen z besom, videnim samo na boji��u,

se je razglasil za antikrista, ki ho�e vse uni�iti.

To BBC-ju ni bilo v�e�, zato Sex Pistolsov niso predvajali.

Jaz ne ustvarjam kaosa, samo ubadam se z njim.

Toda imate nek kon�ni cilj. �Seveda. �Lahko ... Kak�en?

�iveti 185 let, morda ve�.

Rad bi bil vampir in ve�no �ivel, to bi bilo super.

Ko si se zbudil in za�el peti, kako je to izgledalo?

Povej, Johnny. ��udovito. �Daj no. �Ljudje so mi metali ro�e.

Kaj si misli� o bendih, kot so Stonesi? �Ni�.

To zame ni bend, ampak korporacija.

Misli�, da so pomembni za najstnike?

Seveda ne. Pomembni so za njihove star�e, to je vse.

Pa Rod Stewart? �Kaj z njim? �Za mame in o�ete.

Vsepovsod je. �On je star kreten.

Pistolsi nam niso pokazali politike dolgo�asja, temve� porazdelitve.

Liberalcem iz 60-ih amputirati njihovo delavsko podporo.

"Rokenrol mora otrokom ponuditi ob�utek pustolov��ine,"

pravi Malcolm McLaren, mened�er Sex Pistolsov.

Ni trajalo dolgo, da se je pojavilo nekaj,

kar je nasprotovalo vsemu, kar je industrija videla kot dobro.

Vsemu temu neverjetnemu korporativnemu razmi�ljanju,

vsej zapu��ini pop glasbe

so Sex Pistols nenadoma zabili kol v srce,

legije njihovih obo�evalcev pa so hotele ve�.

Niso se zbrali, ker so bili prijatelji.

Pravzaprav niso imeli ni�esar skupnega,

razen dejstva, da so sovra�ili vse ostalo.

Nismo bili prijazni fantje, ampak odvratni pankrti.

In �e vedno smo.

Sid Vicious je roku tako blizu kot Huckleberry Finn.

Ima neumno sme�en glas.

Hej, bo� eno?

Kot Ringo Starr, le da mu primerjava ne bi bila v�e�.

Zdi se, da si �e leta ni umil zob.

Njegovi lasje so dolgi 5 cm in �trlijo pod �udnimi koti.

Njegov trebuh krasi nekaj svetlo rde�ih brazgotin.

Samo izkoristil sem to, da sem postaven in me imajo dekleta rada.

�e i��ejo angela v anoraku,

�e to ho�ejo, to nisem jaz, mala.

To poletje Pistolsi dobivajo veliko pozornosti.

�e mesece so na naslovnicah ve�jih glasbenih tednikov.

Ker njihova besedila jemljejo dobesedno,

so �asopisi gibanje poimenovali konec zahodne civilizacije.

�elite predstaviti svojo glasbo,

a se vam ne zdi, da vam ne uspeva zaradi va�ega vedenja?

Ker so povsod prepovedani, nastopajo pod la�nimi imeni.

Nocoj so SPOTS, kar je akronim za "Sex Pistols na tajni turneji."

Klub je sredi delavskega predmestja.

Klub je nabito poln najstnikov in ljudi, starih malce nad 20.

Pri odru je grozna gne�a in takoj pride do te�av z varnostniki.

Nek otrok je z roko prebil zvo�nik, hodijo po kablih, podirajo opremo.

Trimetrski zvo�niki se nevarno zibajo. Kadarkoli lahko padejo.

To mi ni bilo v�e�, tudi danes mi ni.

Morali so me prepri�ati.

Mora� ostati odprt in �akati, da se v pisarni oblikuje mnenje.

Naenkrat ima� tri, �tiri ljudi, ki cenijo Chucka in to ho�ejo.

Potem re�e�: "Dajmo."

To je sijajna zgodba o norem Chucku Youngu.

�li smo intervjuvat Sex Pistolse, ki so igrali v Teksasu.

Izvedeli smo, da letalo ne bo vzletelo,

zato je Chuck rekel: "Odpeljimo se tja." In peljali smo se v Teksas.

Iz New Yorka? �Iz New Yorka. �Mojbog.

Pri�li smo ravno pravi �as. Vso no� smo se vozili.

Ravno so postavljali napis na klub, kjer so igrali.

Prava zgodba za "Rolling Stone". "Odpeljimo se," pravi Chuck.

Torej ...

Jann, to fotografijo si dal na naslovnico brez besedila.

Fotografija je povedala vse.

Mislim, preprosti ... Saj ve�.

Ravno sta posnela album "Double Fantasy".

Spomnim se, da se me je ta naslovnica dotaknila.

Bilo je leto 1980 in romantika ni bila ravno najpomembnej�a.

Ta poljub na naslovnici albuma se me je dotaknil, pomislila sem:

"Kako preprosto, kako �udovito."

Hotela sem poskusiti posneti Johna in Yoko v objemu.

Pri�la sem v stanovanje, John me je poklical in rekel:

"Glej, vem, da ho�ejo, da sem na naslovnici sam, a bi rad tudi Yoko.

To mi je pomembno." Rekla sem: "Potem potrebujemo nekaj mo�nega."

Yoko se do zadnjega trenutka ni hotela sle�i.

In tako sta le�ala, John se je, nag, stisnil k njej, oble�eni,

deloval je precej bolj ranljivo.

Posnela sem fotografijo, on pa jo je pogledal in rekel:

"To je to. To je najin odnos."

Ljubim te. �Na �alost tudi jaz tebe.

Mislim, da se bova na koncu strinjala.

Na sre�o tega �e ne veva, a bova na koncu izvedela.

To je njegova zadnja fotografija. Nekaj ur pozneje so ga umorili.

8. december 1980.

"�loveka so ustrelili na 72. ulici," so sporo�ili centrali okoli 23h.

Policista Jim Moran in Bill Gamble sta pri�la pred stavbo.

Ustreljeni ni mogel �akati re�ilca. Polo�ili so ga na zadnji sede�

in odhiteli v bolni�nico Roosevelt na kri�i��u 59. ulice in 9. avenije.

Krvavo telo so polo�ili na vozi�ek in odhiteli na urgenco.

Zdravniki niso mogli pomagati.

Johna Lennona so razglasili za mrtvega ob 23.07.

Kak�na tragedija za Yoko in njunega otroka ...

Kaj to pove o tem �asu, o sami glasbi?

Je to nasilje prisotno v njej?

Je v njej seme zla?

Kdo bi storil kaj takega? On je samo glasbenik.

Osebno si ga poznal? �Ja. �Kak�en je bil?

Bil je topel, duhovit, zabaven. In zelo izrazit.

John in Beatlesi so del �ivljenja vseh. Z njimi umre tudi del tebe,

del tvojih prijateljev, izgine del tvojega �ivljenja.

To je kot sre�anje velike dru�ine.

Kako velika je ta dru�ina? �Zelo velika.

Najve�ja. To je ves svet.

Sli�ati, da je Lennona ubil obo�evalec,

in to zaradi tega, kar je bil,

je tako, kot videti, kako avto podre osebo, ki jo imate radi.

Jaz imam svoj razlog za to, da ga imam rad.

Trenutek v pesmi "Help!", ki morda na vas ni vplival.

Vi pa imate svoje razloge, ki so v osnovi enaki.

Zato so pri meni najve�ji obup vzbudili odzivi drugih ljudi.

Rokenrol je skupna izku�nja in osebna obsesija.

To dvoje je nerazdru�ljivo. Pravzaprav eno poganja drugo.

Vstopila sem. Pripravljali so naslovnico samo z Johnom.

Johnovo glavo in obraz sem fotografirala od blizu.

�la sem k Jannu in rekla:

"Jann, Johnu sem obljubila, da bo na naslovnici tudi Yoko."

In Jann me je podprl.

Rekla sem, da je to zadnja obljuba.

MEDIATRANSLATIONS

Preuzeto sa www.titlovi.com