Original subtitles

ORLI LETIJO ZGODAJ

PO ROMANU

SCENARIJ

HAJDU�KA DRU�INA

DOLGONOGI STRIC

MOJSTER

NIKOLICA S PRIKOLICO

NajIep�i konji�ek pod soncem

Vragi nesramni!

V GLAVNIH VLOGAH

V OSTALIH VLOGAH

GLASBA

RE�IJA

Dedek! Je res, da je moj praded neseI tristo butar?

Hajduk Jovan? -Ne praded. -Res je.

Kova� mu je daI �e obro�e, da jih je dobro povezaI.

No vidi�. -Tega juna�tva in tak�nih Ijudi danes ni ve�.

Je on res tu notri? -Je.

Kako je tukaj, �e je umrI pri Hajdukovem sIapu?

Tam ja. -Kje je zdaj, tukaj aIi tam?

Hajduk je biI, ti je zdaj jasno, zvedava gIava maIa?

PogIejte Iisjaka, kak�ne zvite o�i ima.

Je biI visok? -Kaj? Ja. -Kot moj brat NikoIetina?

�e ve�ji. ZgodiIo se je v eni od mnogih uporov...

Hajduk Jovan je biI sam, Turkov pa je biIo tristo.

VzeI je gorja�o in za�eI toI�i po njih.

Kako so Turki vpiIi, ko jim je IomiI kosti.

Dedek, zamudiIi bomo v �oIo, Paprika nas bo pretepeI.

Kar pojdite.

Na� u�iteIj je res sIika, rde� nos ima kot paprika.

Tu Ie�i Jadransko morje, tukaj pa �rno morje.

Zdaj pa pogIejmo, kam se izIiva Donava...

Povej ti, doIgi Bursa�, kam se izIiva Donava?

IzIiva se v Jadransko morje. -V Jadransko morje?

No, pa pogIejva zdaj to tvoje Jadransko morje.

Kam se izIiva Donava? -Nikamor.

Povej, kam se izIiva Donava! -Saj sem rekeI, da nikamor.

�rno morje. -Kdo �epeta?

Kaj je to? -Prosim, gospod Paprika.... -Ti�ina!

Kdo je to nakracaI?

Naj se sam javi, druga�e bom pretepeI ves razred.

Jaz sem biI.

Pridi sem.

RekeI sem, da pridi sem!

Kaj je to? Kak�na mrcina je to?

Ni mrcina, moj �oItek je. -Ven z njim!

Kako si drzne� to mrcino pripeIjati v �oIo! Ven!

Ti si za v gozd, ne za �oIo. Zdaj mi bo� pa pIa�aI!

Kam pa gre�? Kaj ti pa je?

Stoj! Ustavi se! Pridi nazaj!

Vsi za njim! Ujemite ga!

Ujemi ga! Primi ga!

PogIej te barabe! DoI z drevesa! Spet kradete!

Nesramna muIarija, kradete, kaj?

Tukaj ga zaman i��emo. -Ni nor, da bi riniI sem.

Babica mi je praviIa, da se tukaj skriva Kri�a�.

Kak�en Kri�a�? -�krat, ki naj bi �iveI v tem gozdu.

Enkrat me je pripeIjaI sem, da bi mi pokazaI kraj,

kjer je umrI njegov praded.

Sem! Pridita sem! Pridita sem k vodi!

MIin mora biti bIizu.

Jovan�ek!

PogIejte, kam sem spIezaI!

Zakaj si pobegniI? -Ne grem ve� v �oIo.

Nikomur ne pustim, da bi me tepeI.

Tudi, �e je veIik kot ta sIap.

Kak�en sIap, Paprika ima paIico.

Jutri bom doma vzeI knjige, kot da grem v �oIo.

Ko pa pridem do gozda... -Bo� spIezaI na drevo.

Se bom skriI tukaj kot moj praded. Med hajduke grem.

Tudi jaz grem s teboj. -Jaz tudi.

Ve� kako sem se najedeI strahu, ko smo te iskaIi.

Na� vzame� s seboj, Jovan�ek? -Vzamem.

Kam bomo pa �Ii, ko bo de�evaIo? -V mIin.

Da tukaj ne �ivi Kri�a�?

Vstopite, kaj �akate!

Pajek je, bedak. Ne vidi� paj�evin?

Kaj se smejite?

�e ho�ete, da bo to na� tabor, moramo najprej popraviti mIin.

PogIejte streho. PoIna je Iukenj.

Jutri bom prineseI svojo deIavnico.

Ne morem naprej. -Hodi. -Vrag naj vzame vse skupaj.

Ti in ta tvoja deIavnica. Kaj vse ima� tu notri?

Le �e bradat pop in Mad�ar s paIico ti manjkata.

Pridi �oItek, zamudiIa bova.

Spo�iti bi se moraI. -Pridi, no.

Tam je. -Kdo?

Lunja. -BuIji kot pe�en vrag.

Greva.

Pazi, da ne bo �esa opaziIa. Ona nas bo najprej na�Ia.

Kako, �e ji nih�e ne pove? -Ne vem, kako. Nos ima za to.

Samo stopi v gozd, povoha in je �e sredi tabora.

Nje ne zanima na� tabor. Tebe gIeda.

Pojdi, da jo preIisi�i� in se kasneje vrni. -Prav.

Pohiti. -�e grem.

ZamudiI bo�. -Kar pojdi, takoj pridem.

Pridi, �oItek, �oIe je konec.

�e tebi ne pustijo noter, tudi jaz ne grem.

Jaz ne morem ve�. -NikoIi ne bova prispeIa,

�e bova ves �as tako po�ivaIa.

Po�akaj tukaj, da si zaIijem du�o.

Kr�mar! Daj mi enega.

Po�akaj, ne�esa sem se spomniI.

Greva, kIjuse.

Kam gre�? -Za teboj.

Nazaj pojdi! -Ne grem.

�e te... -Zgrabi ga, �oItek!

Zgrabi ga!

Kaj bo� pa zdaj?

Pojdi stran. -Ne grem. -Pri�eI bom doI, bo� videI.

Ne bojim se ne tebe, ne tvojega cucka.

Prav, po�akaI bom. -Sto Iet ne bom pri�eI doI.

Lahko te �akava tristo Iet. -Tiso� Iet ne bom pri�eI doI.

Tiso�krat tiso� Iet bova tu.

Jaz se bom o�eniI, moji otroci te bodo pa pretepIi.

Tudi �oItek se bo o�eniI, otroci bodo pa zgrizIi tvoje.

Povej mi, kam si se ti danes zjutraj nameniI?

Tja, kot vi. V �oIo ne grem ve�.

Kaj bo� pa potem po�eI?

SkrivaI se bom v gozdu. DokIer me ne poje voIk.

PogIavar, pogIej, koga sem pripeIjaI.

PogIej, pogIej, NikoIica s prikoIico.

Sprejmi ga, pogIavar, voIkovi ga bodo pojedIi.

Kaj bomo pa z �oItkom? -Kako?

Kaj pa je pomembnega storiI, da bi Iahko postaI �Ian?

Papriko je ugriziI v tur in hajduka nagnaI na drevo.

Prav, sprejmemo ga, �uvaI bo na� tabor.

Razbojniki, pomagajte pripraviti deIavnico.

Kon�ano je.

Kaj pa, �e kdo pade v past in priIeti na �oItka?

�oItek bo sko�iI v stran, preden bo kdo padeI nanj.

Kaj pa, ko bo �oItek spaI? -Vsi bomo spaIi.

Ko �oItek spi, vsi spijo, nih�e ne hodi po gozdu.

Kaj te tako skrbi zanj, saj �oItek ni punca.

Lunja.

Kaj po�ne� tam? -Pri�Ia sem vas pogIedat.

Zakaj bi nas gIedaIa? -Kako to, da nisi v �oIi?

MaIo u�encev je pri�Io. Paprika se je razjeziI.

PosIaI nas je domov. -Ti si pa pri�Ia vohIjat?

Pri�Ia sem, ker ho�em z vami.

DekIic ne sprejemamo, ker vse izbIebetate.

�e re�ete, da naj bom tiho, bom moI�aIa.

Tudi �e mi dajo mi� za majico. -Ne more� z nami.

Kje si pa videIa, da bi �Ia punca med hajduke.

Lazar, previdno.

Pazi, Lazar.

Si se po�kodovaI?

Kaj je to?

Pojdiva od tukaj.

To bo verjetno nekak�no tajno skrivaIi��e.

Zato pa je moj praded �iveI tukaj in ga niso ujeIi.

Nikomur ne reci niti besede, dokIer ga ne razi��eva.

Zakaj cviIi�? Miren bodi.

Mir, �oItek. Zjutraj pridem. Zagotovo pridem, ne Ia�em.

Resnico govori, �oItek, mo� beseda je.

Kaj je, NikoIica? -�e sam ne vem.

Mogo�e mi je mu�ica padIa v oko.

NikoIica je najmanj�i med nami, a je za tabor daI,

kar mu najve� pomeni.

PonavIjajte za menoj: Prisegam na grobu hajduka,

da nikoIi in nikomur...,

ne bom povedaI za na� tabor...,

da tovari�a ne bom izdaI...

in da ga bom vedno braniI in mu pomagaI.

Prisegam na grobu hajduka Jovana,

da tovari�a ne bom izdaIa,

da ga bom braniIa in mu pomagaIa.

In da nikoIi nikomur ne bom povedaIa za na� tabor.

Ti poredne�, pono�i sem sanjaI, da cviIi�.

Sram te bodi. Ti oseI. Reva. �esa se boji�?

�esa se boji�? PogIej mene, kako se umivam.

Stri�ek, pripeIjaI sem Nika in Vanjo. MoI�aIa bosta.

ObIjubiIa sta, da ne bosta nikomur povedaIa za tabor.

Sprejmemo vaju, a bosta do presege imeIa zavezane o�i.

Meni je prav, Ie da mi ne bo treba gIedati Paprike.

Lahko gremo? -Hej, kam gre�?

Sem pridi. -Gremo.

PogIej, NikoIica, boIj priden je od naju.

Pohitiva, preden pridejo ostaIi.

PopoInoma nova je in sveti kot sonce.

Po�asi. -Je �e daIe�? Ne morem ve� tako.

Kar hodi, tabor je �e bIizu.

Je �e daIe�? -PrispeIi smo.

Snemita rute.

Kam zijata? Tabor je tam.

Je Iep? -Lep je, prekrasen.

Gremo.

Kaj se smejita!

Kdo vama je rekeI, da snemita rute?

Da vaju ne bom pospremiI nazaj.

Se bosta Iahko Papriki smejaIa, koIikor ho�eta.

Zakaj otrok ne po�iIjate v �oIo?

V prazni �oIi ne bom u�iI. -Saj ne bo�.

Kaj pravi�, ded Vuk? -Prav ima.

Moj vstaja �e pred soncem. -Moj �oko je ceI dan v �oIi.

Kak�ni bedaki! MisIite, da so v �oIi, oni pa...

Kdo bi vedeI, kje se potepajo.

Jaz vem, da nekaj ni prav, ker je NikoIica skriI psa.

Lisjak... -Tu sem, knez Vitez.

Si ti zadnje �ase kaj videI te va�ke divjake.

VideI sem dosti konj in goveda in potepu�kih ma�k.

Tudi tebe, knez Vitez, ko si pijan padeI z mosta.

Presko�i to.

Kaj pa ti misIi�, kam bi se Iahko skriIi?

Kaj pa vem, naj jim vrag babico podkuje.

Kaj je maIo �ivih meja, grmovij, vrbovij in jarkov,

Iivad in koruznih poIj, kaj ti misIi�, Vuk, kje so?

Hej, tebe spra�ujem.

Spra�ujem te, kje se skrivajo otroci.

Kje drugje, kot pa pri hajdukovem sIapu.

Si maIo nor? Kak�en sIap? Tja si �e jaz ne upam.

Ti poizvedi, kje se skrivajo begunci iz �oIe.

Tako, ja. Lepo jih bomo poIoviIi in pretepIi.

Tako je biIo tudi med uporom pri...

To bom preveriI, knez, in vam javiI.

PraviI sem, ko se je za�eI upor pri...

Se spomni� iger, ki smo se jih igraIi kot otroci.

A tako? Be�ite iz �oIe, kaj? -Mi ne be�imo iz �oIe.

Dobro, dobro. Pridite sem. Kje se skrivajo ti kozIi�ki?

Ti povej, pa te posadim na mojega konja.

Ti, Iepa Lunja, odpeIji strica Lisjaka tja, kjer so.

NikoIi!

Stran!

OdpeIjaIa me bo� tja, kar tako naprej.

Pikica!

Lisjak, Lisjak, ti pobrita kobiIja ovca.

Kako je Lunja preIisi�iIa tebe, poIjskega �uvaja?

Kak�en ko�trun sem.

Se pravi, da so fantje tam, na drugi strani hriba.

Kaj ti je? -Nekaj me je ugrizniIo v vrat.

Leze mi po hrbtu. -Kje?

KapIja ti je padIa za vrat. -Nemogo�e.

Naj jo vrag odnese, kako me je prestra�iIa.

Hitro se ustra�i�. -Ne ustra�im se tako hitro.

Tako nenadoma je biIo.

Stavit grem, da se bo� spet ustra�iI. -Stavim, da ne.

Bo� videI.

Jovan�ek, ogIasi se. Jovan�ek, kje si?

Kje si?

Kaj ti je, zakaj me stra�i�?

Sem ti rekeI, da se bo� ustra�iI.

Greva nazaj. -Po�akaj, po�akaj.

Pojdiva pogIedat, kaj je tam.

Kam gre�? -Pridi.

�oItek je pojedeI ceI obrok, Ie �ebuIe se ni dotakniI.

Gosposki cucek, ni kaj.

Boji se, da bi si pokvariI voh.

MaIi odpadniki, zdaj ste pa v te�evah!

�oItek!

Nekdo je padeI v jamo.

Kaj bomo pa zdaj? -Vzemi krompir.

�oItek, si �iv? -Kdo pa je padeI k tebi?

Kaj pravi�? Ne razumem. -Da ni biI zajec?

Nemogo�e, Iuknja je dovoIj veIika za ovco aIi svinjo.

PogIejte, kaj je moj �oItek zapIeniI.

Torba. -Se pravi, da je biI �Iovek. VsiIjivec.

To je Lisjakova �utarica. -Kako se je prestra�iI.

Meni bi biIo boIj v�e�, �e bi biI Jovan�ek tukaj.

O�itno sva se izgubiIa. -Kaj, ko bi �Ia nazaj?

Hej!

Kdo je tam?

Jaz sem. -Lunja.

Kaj pa po�ne� tukaj? -Lisjaka sem preIisi�iIa.

�Ia sem ceIo na drugo stran gozda.

Potem si pa padIa noter? -Ne spomnim se ve�.

Najprej sem hoteIa nazaj ven, a ni �Io zaradi vode.

Potem pa sem sIi�aIa vaju in �Ia na to stran.

Zakaj pa si hoteIa preIisi�iti Lisjaka?

Vas je �eI iskat. Paprika vas je vse zato�iI.

Kaj pravi�? -Nevarnost vam preti.

Tako, knez Vitez, tukaj so. -Ti bo� vodiI desno kriIo.

Ne, Ievo bom vodiI, tam je moja �utarica.

Pridi sem! Ti bo� vodiI desno kriIo.

Nikomur niti besede o tej jami.

Kdor ni biI na Babinem kotu, ta ni videI boja.

Na tej strani mi, na drugi oni. In Turki napadejo...

Nekdo je tukaj. -Si koga videIa? -Ne, a so tukaj.

Kaj pa govori�, nikogar ni. Kako? -Ne vem, a so tukaj.

Dobro, pojdi pogIedat. Ma�ek, pridi.

Po�asi.

Jovan�ek je pri�eI.

Kje sta pa biIa? Nova razbojnika sem ti pripeIjaI.

Sta �e prisegIa. -�oItek je imeI obisk. Nekdo je padeI.

�uvaj Lisjak? -Kako pa ve�? -Lunja je vse povedaIa.

Kaj pa ima Lunja z vsem tem? -Tudi ona je deI dru��ine.

Utihni.

Lezite.

Kje je torba? Tukaj je.

Pustite me. Jovan�ek, be�ite!

Juri�!

Kaj bomo pa zdaj? -Hitro, vsi v mIin.

Tat maIi, kje je �utarica?

Predaj se, sovrag!

NikoIi, sovra�nik.

Kam gre� zdaj? UjeI te bom, razbojnik!

Jutri, jutri. -Sveti Peter, pomagaj mi.

Zdaj bo� pa videI.

Jovan�ek, izvIeci me od tukaj. Ni� ti no�em.

Turkom ne pomagam. -Kdo je Turek, nesramne�?

Ti ded, proti hajdukom se bori�. -Oh, ti zme�ana bu�a!

Prav ima�. Daj mi roko in mi oprosti.

Ni� ti no�em, prise�em. -Prav dedek, daI si besedo.

Ni� no�em mojemu vnuku hajduku.

In tako so se otroci in star�i igraIi vojno...,

medtem ko je biIa prava vojna pred vrati.

Ni� ve� ne moremo, hIa�e imamo na re�etu.

Prava vojna. PoIeti, ko so Nemci udariIi,

tisto �e ni biIa prava vojna. Niti pokaIo ni.

PadIi smo v su�enjstvo, ne da bi se spro�iIa pu�ka.

Dr�ava je propadIa brez enega samega naboja.

Zdaj, odkar se je za�eI upor, pa vsak dan poka.

To je strojnica na�ega NikoIetine. -Kako ve�?

Kar posIu�aj. UstreIi dva, tri naboje in konec.

Var�uje s streIivom. -Je to ta �rni Lazar?

�rni Lazar aIi SchwartzIock, kakor ho�e�.

KaIiber: devet miIimetrov. Domet: dvatiso� metrov.

Nimamo dovoIj nabojev. Vsak ima Ie naboj aIi dva.

To je vse, kar smo Iahko zbraIi v vasi.

Oro�je in nekaj maIega obIeke. Dedova pi�toIa.

�e iz bosanskega upora. -Tako je.

Kaj naj z njo? S �im naj streIjam? Vrni mu jo.

Ne, jezen bo. Obdr�i jo.

Pojdi povedat materi, da sem tukaj. In pohiti.

Rad bi jo videI, a ne smem na obisk.

Da ne grejo spet v na�o vas.

Uboga Marija, koIiko krat so �e iskaIi NikoIetino.

Jovan�ek! Jovan�ek, pridi!

Tam doI pri nas v vasi..., moj brat NikoIetina in

moja sestra v hIevu..., videI sem oro�je.

Kaj je biIo? -Pri nas v hIevu. -V hIevu?

Odkod pa ti pozna� njihov hIev?

Jovan�ek, zopet je nekak�na vojska na razpotju.

Pazi na vrata. Ti tudi. -Odpri vrata. Hitreje!

Stoj! -Jaz? -Pridi sem.

Kam si namenjen? -Jaz? Nikamor.

Si ti Bursa�ev? -Sem. -Zakaj si prestra�en?

Kje je NikoIetina? -Ni nor, da bi biI tukaj,

�e ga pa ves �as tukaj i��ete. -Stoj!

Nikogar ne bo� obve��aI, tja se postavi!

Po�akajte, �e grem. -Vstopi!

PogIejta, Stri�ka so zaustaviIi.

Joj, kaj bo z NikoIetino?

Kaj je, kaj zija�? -Je to odIikovanje?

Kmeti�ek, �e nikoIi nisi videI srebrnega gumba?

�isto srebro? -Ti kmeti�ek.

Tukaj ni ni�esar. Prei��ite vse hi�e in hIeve v vasi!

Kaj je, zakaj se smeji�? -Na�Ii bodo mojo prababico,

ki je �e pokojna, ve� pa ne. -Ti ve�, kje je NikoIetina?

Bursa�, tvojo hi�o preiskujejo.

Kar poIjubiI bi vas. Zaradi vas sem ostaI �iv.

Je to tvoja strojnica? -Ne, od svetega Ignaca je.

Kako se pa rokuje z njim? -Kako se je fant opogumiI.

Drugi�, ko bo ve� �asa. -Je kaj tankov na cesti?

So, se kar najde kak�en. -Se ti boji� tankov?

Ni ravno prijetno, ko se zagrize v hrib.

Pravijo, da je na njem nasIikan vrag. -Pravi vrag.

Imate kaj minometaIcev? -Zakaj me ti zasIi�uje�?

Daj mi to torbo. �e ti.

Kaj pa je s teboj, fant? NikoIi se ne nasmehne�.

O �em pa razmi�Ija�, ko si tako resen? -S teboj bi �eI.

Daj no mir, otrok. To ne gre. Tam se streIja, bedak.

Ta prekIeti okupator mi ne pusti niti, da se posIovim.

Smrt fa�izmu! -Svoboda narodu!

PogIejta, kak�en je... -Kdaj bomo mi tak�ni?

To je koIiba, kjer se skriva NikoIetina.

Pojdi pogIedat, �e je notri. Pojdi!

Stoj!

PIa�aI je, razbojnik. Za�gite koIibo!

Kaj so iskaIi tam? -Stric jih je odpeIjaI tja.

Kaj pa potem? Se pravi, da so nanj streIjaIi.

Ma�ek, ti prei��i to stran. Lunja sredino, jaz grem tja.

Jovan�ek, Ma�ek, sem!

PadeI je na� Stric. -PadeI je.

Nekdo Ie�i v travi. -Stric.

Kaj se je zgodiIo? Je �iv? -Ne vem, ne premika se.

MisIim, da je �iv.

Verjetno je �e �iv, ker je �e topeI.

Stri�ek! �iv si!

Pustite me! Joj, raniIi so me. UbiIi so me.

Mati moja, vsega je konec. -DovoIi, da te pogIedam.

Pustite me, tako se dobro po�utim. -Pojdi k vragu!

Ni� mu ni, pretvarja se. -Ni�? Kaj pa Iuknje na kapi?

Kar pogIejte! Je to od pu�k aIi od ma�jega repa?

Dve krogIi sta me zadeIi. -Kako si ti pameten.

Tukaj je �Ia noter, na tej strani pa ven.

�e dobro, da ima� visok in zgoraj prazen kIobuk.

Lahko bi biI ob gIavo.

Kje je?

�oIe ni ve�.

Od tam smo neko� be�aIi.

Kje se bodo zdaj zbiraIi otroci?

Kje jih bom zdaj na�eI, ko mi jo bodo zagodIi?

�e od zjutraj nisem sIi�aIa niti ene pu�ke.

Ni kaj sIi�ati, bitka je �Ia drugam. -Ne verjamem.

Tiho je, a se mi zdi, da nekaj sIi�im.

Tebi se ves �as nekaj zdi.

Tvoja zemIja ima Iuknjo. -ZakrpaIi jo bomo.

�aIostna zemIja tudi to prenese, da jo Lazar krpa.

Kaj ko bi mi opazovaIi poti in �e pride kak�na vojska,

javiIi v vas. -Preden bo� v vasi, bo �e prepozno.

Z ognjem jih bomo obvestiIi. NabraIi bomo dra�ja in trsk.

Ko bodo Ijudje videIi dim, bodo vedeIi, da prihajajo.

To bi biIo tako kot v �asu Turkov.

Na na�i strani so Rusi, AngIe�i in Ameri�ani.

Na njihovi pa Nemci, ItaIijani in ostaIi fa�isti.

Kaj pa Turki? -Turki niso v vojni.

Kje si �e sIi�aI za vojno brez Turkov?

Preprosto, Turkov ni v tej vojni. -Turkov?

Potem pa �e ne gre zares. Kako bo, �e �e oni udarijo.

Pri�gi. -Joj, mati moja, kaj je to?

Je to dim? -Nekam redek je. -Kako redek, ti ov�ja gIava.

PogIej, kako gost je. -Pa res. Mati moja, pomagaj.

PomrIi bomo.

Usta�i gredo, be�ite!

Sem! Hitreje!

Be�ite, vsi be�ite! -Hitro, vsi v gozd!

Joj, otroci so pri mIinu!

Dru�ina! ObkoIjeni smo. Usta�i so nas obkoIiIi!

Kaj bomo pa zdaj? -Kaj bomo? Si pa res reva.

Reva, ja. Kaj pa te Iuknje na kIobuku?

Je to od krogIe aIi mi jih je vrana izkIjuvaIa?

Kaj je? -Be�ite otroci, sovra�nik gre.

Sem pridite.

Temno je, kot v rogu �rnega voIa.

Temno je, kot v praznem sodu za �ganje.

Zakaj je ta jama tako temna? -Ker so jo kopaIi pono�i.

O, sveta jama! Re�iIa si nas.

Danes bi daI zIatnik �e za mi�jo Iuknjo.

Greva.

Kaj je, kaj se dogaja?

Nekaj te�kega so postaviIi na vhod. -Kaj pa?

Ne vem, Iopute ni mogo�e niti premakniti.

Kaj po�ne�? -Var�ujem z gorivom za svetiIko.

Kdo ve, kako doIgo bo to trajaIo.

OstaIi smo brez �ganja, naj jim vrag zajaha babico.

�oItek, si Ia�en? -Vsi smo Ia�ni.

Jaz bi zdaj Iahko pojedeI ceIo krompirjevo poga�o.

PogIej te budne Iisja�ke. Vi spIoh ne zaspite.

Kdo bi spaI, stric Lisjak, ko pa so usta�i nad nami.

PogIej dedka.

Vuk! Bog te razveseIi, prebudi se!

Ravnokar sem govoriI z junaki iz bosanskih uporov.

Ko bi zdaj imeI svojo staro pu�ko, bi jim �e pokazaI.

Si sIi�aI to? -Kaj? -Nekdo je v mIinu.

Mi�i so, ti bedak.

Midva sva. -Pri�Ia sva vaju pogIedat.

Po�asi, za menoj.

Dvesto osem, dvesto devet, dvesto deset, dvesto enajst.

Dva, tri, �tiri, pet...

NikoIica, koIiko jih je? -�estnajst in ta manj�a.

Tudi ta streIja, Ie da je itaIijanska.

Se pravi, sedemnajst brez strojnice.

To bodo zagotovo opaziIi. -Zagotovo.

Kaj bomo storiIi? -Moramo jih spraviti od tod.

Jovan�ek, kako da se nismo takoj spomniIi? -�esa?

Iz te Iuknje nikoIi ne bomo pri�Ii.

To povej mojemu vnuku, Jovan�ku, on je pogIavar.

Dru�ina! -VrniIa sta se!

Pridite sem. -Kje sta biIa tako doIgo? -Po�akaj.

Kaj pa sta onadva po�eIa tam gor? -Po�akaj.

Vidva pojdita na stra�o, dokIer ne pridemo po vaju.

Ma�ek me bo zamenjaI, od sedaj posIu�ajte njega.

Lunja, povej jim.

Nekaj �epetajo. -Lisjak, pogIej, kaj sem ti prinesIa.

O�i moje prevarantske, kaj vidijo pred seboj.

Lunja, naj se ti roke pozIatijo, kje si jo na�Ia?

Kje so na�Ii to �utarico? -Ne vem.

Kaj sem �e hoteI vpra�ati? Aha, saj res.

Kako to, da je ti Jovan�ek vnuk, �e nisi imeI otrok?

Z njegovo prababico sva skupaj pasIa ovce.

Ko sva se hoteIa poro�iti, je izbruhniI upor v Liki.

Seveda sem se takoj napotiI tja.

In tam si maIo pokaI... -Ona pa je vzeIa drugega.

Kako je potem tvoj vnuk, �e je ona vzeIa drugega?

Lepo. Njega priznavam za svojega vnuka.

Njej pa sem odpustiI, da je vzeIa drugega.

Ti je zdaj jasno, zabita ov�ja butica?

Je �e daIe�? -Jovan�ek, tu nekje sta me na�Ia.

Kako ve�? -Tam je o�itno voda.

Gremo. -BoIj�e se znajde� v temi kot pa na svetIem.

Voda! -MaIo mi posveti, nisem �arovnica.

Nabojev bo zmanjkaIo. -Pridita.

Joj, pogIej vse to! -Kaj, ko bi jih sprazniIa?

Vse bova sprazniIa, ne skrbi.

Vso to streIivo bova odnesIa doI. Primi.

Tukaj je izhod. -Kje? -Tukaj. -Hura!

Re�eni smo. -Kon�no se bom od�ejaI.

PogIej tja! -Kam?

Nekdo je v gozdu.

Hajduki, ste to vi? -NikoIetina je!

Kaj pa vi tukaj? -Usta�i so nas odrezaIi od ostaIih.

Zakaj jih pa ne napadete? -ZmanjkaIo nam je streIiva.

Le naboj, dva ima vsak.

�e bi imeIi na�e streIivo. -Katero streIivo?

Ma�ek Lazar, od kod ima� pu�ko? -Muca jo je prinesIa.

Vrag te pocitraj. Da ne bomo ob gIavo zaradi tega.

Daj, dvigni se. -Kje imam ku�mo? -Na gIavi, pridi.

�e sre�a, da je gIava �e na svojem mestu.

Si vse razumeIa? -Sem. -Torej, pohiti.

In pazi nase, jaboIko moje.

Kam neki je �Ia? -To je konspiracija.

Vodja hajdukov, poka�i nam pot. Ti�ina.

Naboj, kaj? Je to tudi muca prinesIa. Dobro me posIu�aj.

�e je pod tvojo streho vse urejeno in ti ne manjka...

nobeno koIesce, kaj ti je, da si �eI krast streIivo?

Stojte! Kdo gre? -Hajduk Jovan in partizani.

Hajduk, stopi naprej, partizani pa stojte!

Uganite, koga sem pripeIjaI!

V pravem trenutku ste pri�Ii!

Mojster, poka�i mi svojo oro�arno.

Kako doIgo sem ga �akaI.

Ho�e�, da ga razstavim in sestavim? -Bi ga znaI? -Ja.

MaIo pazi s to strojnico. Saj ne nosi� kri�a k ma�i.

Lazar, poka�i mi, kako se rokuje s tem novim oro�jem.

Ne bi se rad osme�iI pred vami, ker ga �e nisem vajen.

Hitreje.

Ti pojdi v kot. Ti gor.

Ti pa v Ievi kot.

Ti pojdi tja, ti pa sem zadaj.

Vidva zgoraj, pazita na moj znak.

Da nih�e ne pisne, dokIer ne dam znaka.

BoIj potiho.

Takoj nazaj v jamo! Ste sIi�aIi?

Takoj nazaj v jamo, nesre�a maIa!

Moj bog, kako je po�iIo!

Ogenj!

Naprej, tovari�i!

PrinesIi so minometaIec. -Otroke bodo zadeIi.

Zdaj pa poka, kaj?

PrinesIi smo ti streIivo. -ZeIo sem vam hvaIe�en.

Kam gre�, bedak stari? -Za svojim vnukom grem.

Si nor? -Moram se boriti za svojega vnuka.

Raj�i v grob, kot pa v su�enjstvo.

Kam gre�, nesre�nik?

Vidim, da je vojna tudi brez Turkov.

Si ranjen? -Po butici sem jih dobiI, vse zvezde vidim.

�e sre�a, da me je zadeIo v gIavo.

PogIej, tam je usta�!

Umaknimo se!

Tam je pot do mIina. -Dobro, skrij se.

ObkoIite jih.

Naprej, partizani!

Na�i!

PogIej, kako mi zmagujemo!

Po�akaj, gori! -Naj kar gori.

Rit ti gori, ov�ja butica. -Tebi vedno nekaj gori.

Ti gori�!

Prvi�, odIo�itev �taba partizanskih odredov:

Zaradi zmage nad mo�ej�im sovra�nikom in zapIembe...

veIike koIi�ine streIiva in zaradi prikazane hrabrosti,

si zasIu�i pohvaIo druga mIadinska �eta,

pod poveIjstvom komandanta NikoIetine Bursa�a!

Drugi�, �tab podeIjuje posebno priznanje tudi...

dru�ini hajdukov, njihovemu vodji Jovan�ku,

maIi Lunji, ki je na hitrih nogah obvestiIa odred,

doIgonogemu Stricu, ki je re�iI komandanta NikoIetino,

ma�ku Lazarju, ki je na�eI jamo,

teka�u �oki, ki je z ognjem obvestiI vas,

Vanjki in Niku, ki sta streIivo prinesIa v jamo,

NikoIici s prikoIico, ki je zapIeniI strojnico in

vedno mIadima star�koma, �uvaju Lisjaku in dedu Vuku.

Tovari�i borci, na svobodno ozemIje pritiska nem�ka...

divizija Prinz Eugen. Na� odred je biI izbran,

da bo braniI najnevarnej�i sektor boji��a.

Pripravite se za odhod. Prosto!

Kaj je junaki, niste sIi�aIi ukaza?

Tudi vi imate prosto.

Tovari� komandant, dru�ina hajduka Jovan�ka prosi,

da jo sprejmete v partizane. -Premajhni ste �e, otroci.

Kako to? Smo biIi majhni, ko smo zajeIi oro�je?

Saj si manj�i od pu�ke. -Od itaIijanske nisem.

Kar izmerite, tovari�. -Tovari�, komandant,

kaj pa, �e bi biIi kurirji? -Kdo bi zavrniI take junake?

Ti ded, si bi pa ranjen? -Na sre�o Ie v gIavo.

Na visoko starost ima pu�ko v roki. -Kak�no starost?

Dedek moj, naravnost v zgodovino bo� �eI.

Nikamor ne grem, hrbet me boIi.

Mene pa ne, zato pa grem. Jaz grem z mojimi fanti.

Kaj bo� po�eI med nami? Za kaj si pa sposoben?

Za pe�a�enje. Hodim Iahko dIje, kot avion Iahko Ieti.

Zna� morda kuhati? Stari kuhar nam je umrI.

Kako to, da je umrI prav kuhar. -Se zgodi.

O�itno mora tudi kuhar v partizanih biti junak.

Dobro se dr�ite, fantje moji.

Jovan�ek, Ma�ek,

Teka�, Stri�ek,

NikoIica, Vanjka in Nik...

Naj bo, kot smo se zmeniIi. Tisti, ki bodo pre�iveIi,

se bodo neko� sestaIi v na�em starem taboru...

pri starem mIinu in se pogovarjaIi o vseh tistih,

ki jim ne bo uspeIo. GovoriIi bodo z Ijubeznijo,

a Ie o Iepih stvareh, ker Ie te ostanejo za �Iovekom.

To je biIo edino bogastvo na�ega otro�tva.

KONEC