Original subtitles

www.titlovi.com

"Hudi�ev palec...

Edinstveno zlove�� steber �rnega skalovja, vkovanega v led...

Ne bi si predstavljal, da ga bo kdo preplezal,"

Jon Krakauer, leta 1977.

Ne bi si predstavljal, da ga bo kdo preplezal...

Mislim, da bo to najimenitnej�a pustolov��ina najinega �ivljenja.

To po�nem v oporo prijatelju.

Ena... Daj. -Jaz sem na vrsti!

Joj, zdaj gre zares. -Ja, res se bo zgodilo.

Skrbi me, kako se bo Tommy dr�al na Hudi�evem palcu.

Padam.

Strmo bo postalo. Opa, to je noro.

Dokaj prepri�an sem, da ne gre� prav.

Takih tveganj si ne privo��im rad.

Ve�, da je edino, kar te ohranja pri �ivljenju,

zaupanje v tvojega soplezalca. V najbolj�ega prijatelja.

Estes Park v Koloradu

Sem Tommy Caldwell. Poklicni plezalec sem prakti�no �e vse �ivljenje.

Hudi�ev palec je ves �as z mano nekje v mislih.

Zdi se kot bajeslovna gora.

Ima najve�jo skalno steno v Severni Ameriki,

ki �e ni preplezana. Le redki so se �e odpravili vanjo.

In od tistih jih je veliko umrlo med posku�anjem.

Izlet sem si v mislih pripravljal, logisti�no,

pribli�no eno leto.

Potreboval pa sem soplezalca, ki bi mi ga pomagal izpeljati.

Poklical sem Alexa Honnolda.

On je preplezal 900 m visoko steno El Capitana v Yosemitskem parku.

Brez vrvi. -To, kolega.

Za tak�no odpravo je najbr� najbolj�i alpinist na svetu.

Vpra�al sem ga, ali bi sploh opravil pot z mano.

Takoj je odvrnil: "Ne, Sanni bi se lo�ila od mene.

Ne morem." Zasejal pa sem seme.

�ez en teden me je poklical: "Ja, greva plezat."

Mislim, da bi lahko bilo mega. Nekaj res velikanskega.

Nikakor ne preprostega. Te�ko kaj re�em.

Ne veva, kako bo s skalami in z vremenom. S slik je blazno.

Obstaja mo�nost, da greva od vzno�ja naravnost gor. �ez vso ju�no steno.

Te dni ve�ina plezalcev poleti do vzno�ja s helikopterjem.

Ampak to ni zame. Zato sem si za�el zami�ljati,

kako bi bilo najimenitneje izpeljati ta izlet.

Vedno sem �elel na pot s kolesom.

Na misel mi je padlo bajno potovanje po cesti:

4000 km na kolesu od moje hi�e �ez zahodne ZDA in Kanado,

do meje z Aljasko.

�e sem iskren, se �e dolgo nisem lotil tolik�ne dogodiv��ine.

Svoje starajo�e se telo ohranjam sve�e.

�elel sem, da preplezava nekaj zelo zahtevnega

in se res odlikujeva na poti do cilja.

Si lahko zame pogledata v o�i?

Ne. -Kaj vidita?

Jaz vidim strah in bole�ino. -Kaj vidi� ti?

Rahlo me skrbi Alexovo pomanjkanje empatije. Za tak izlet.

Tri, dve, ena... Daj. -Zdaj pa jaz!

Nekaj let sta me od plezanja odvra�ali po�kodba in dru�ina.

Hudi�ev palec je najve�ji izziv, kar si jih lahko zamislim

za svoj povratek.

Kaj vem. Upam le, da naju �aka veli�astno do�ivetje.

Name se lahko opre�. Prijazen sem. Empati�en tudi.

Alex bo to, kar je.

Doslej se je vedno obneslo. Upajmo, da se bo spet.

Prvi dan na 4200 km dolgi poti do Hudi�evega palca

Ojej, zdaj gre zares. -Ja, res se bo zgodilo.

Zelo hitro bo minilo.

Za Tommyja se dogodiv��ine veselim, ker se mi zdi, da si je najbolj zvest,

kadar lahko po�ne kaj takega.

In �e precej �asa ni mogel.

Ampak dva meseca je res dolgo.

In plezata na goro,

na katero je vzpon lahko nevaren. Tega �e nisem predelala.

Adijo, imejte dobro poletje. Lepo bom delal z njim, ne skrbi.

Vem. Rada te imam.

Rad te imam, mi�ka.

Temu pravimo kar spust.

Nabrati posku�ava hitrost. Da bi se zdela hitra.

Tam je klopota�a. Peljal sem mimo, zasli�al klopotanje.

Planila je nad Tommyja, ki je vozil vzporedno. Dobrodo�li v Wyomingu.

4. dan, 3620 km do Hudi�evega palca

Oja, bizoni.

Snemanje z oznako X. -"X" bi pomenilo �ge�kljivo,

Ti pa misli� nevarno. -Nevarno, ja.

15. dan, 2980 km do Hudi�evega palca

�akamo Alexa, da prikolesari mimo. Fotoaparat imamo na stativu. Bum.

Sem Taylor Shaffer iz San Diega.

Tommyja in Alexa ob�udujem �e izredno dolgo.

Moja naloga je, da med potjo posnamem nekaj fotografij...

Jima masiram razboleli zadnjici po dolgih urah na kolesu...

V moji kuhinji je bil, ko sem rekel, da i��eva nekoga mladega in la�nega,

ki bi �el z nama za oporo. On pa: "Mlad in la�en sem."

Ja, Taylor. Zdaj si kot pravi mo�ki.

Za to so cepini.

In vozim kombi. Rad vozim, ni prehudo.

O, presneto, je to Alex Honnold?

Sanje se v�asih res uresni�ijo. Kmalu pridite spet pogledat.

Tak�ne posnetke potrebujemo. Z veliko skupino mladine.

Alex dandanes ne ostane neopa�en. Za Tommyja se nih�e ne zmeni.

Vidite? Samotni o�ka je. Tukaj pa imamo Alexa.

Tommy si je rekel, da bo peljal dalje, ker nikomur ni mar zanj.

Povpre�en �lovek Tommyja v mno�ici morda ne prepozna.

V svetu plezalcev pa je �iva legenda.

Za Tommyja Caldwella sem sli�al kot 10-letnik. Bil sem �e mulec.

V kalifornijskem predmestju sem plezal v dvorani.

Tommy pa je bil eden najbolj�ih plezalcev v ZDA. Na svetu.

Loteval se je norih prvih vzponov po najte�jih velikih stenah nasploh.

Kot Stotnik Amerika plezanja je.

Bil je plezalec, kakr�en sem �elel postati.

O Alexu sem prvi� sli�al kot o obetavnem mladem plezalcu.

Solo je preplezal ve� smeri v Yosemitu.

Zdelo se mi je nenormalno. Po�el je stvari, ki jih drugi �e niso,

vendar na nekako tesnoben na�in. V smislu potrebe po dokazovanju.

Spomnim se, da sem neko no� z njim govoril kar �est ur.

To me je presenetilo. Sli�al sem nekaj drugega.

Sklepal sem, da je srame�ljiv in �uda�ki. Na�la sva stik.

Moj prvi ve�ji vzpon s Tommyjem je bilo prosto plezanje v Yosemitu.

�lo je za 24-urno plezalno izku�njo �ez tri najve�je, najte�je stene.

Dobro sem te. Lepo, Tommy.

Plezanje z Alexom se mi zdi kot pregre�na razvada.

Kot �e bi kadil cigarete. Kaj takega.

�eprav ve�, da je lahko usodno, se vseeno zateka� k temu.

Stari, to je bilo zakon.

Pravzaprav sva imela enake prednosti in slabosti.

Tako sva lahko plezala, kot vsak zase prej nikoli.

Pri plezanju z Alexom so se gore prepolovile.

Skupaj sva lahko plezala, kot vsak zase nikoli ne bi mogla.

�e od za�etka naju je mo�no zasvojilo.

Kanada

Prav, filmam. Tommy, kaj po�neva?

Gledava osupljive fotografije, da si izbereva smer.

Stena je dokaj tridimenzionalna. Te�ko je kaj re�i,

dokler ne bova tam. Veliko bo ugank.

Naj pribli�am ve� fotografij. Opa, velike gore.

Opa, srhljive gore.

Opa, velike nepreplezane stene.

Nepreplezane in velike. Kupi kamenja.

Tukaj bova plezala.

Prima. To je najina gora. Dobro, adijo.

Za Hudi�ev palec sem prvi� sli�al iz Krakauerjeve knjige V divjini.

Plezanje na to goro je bila izku�nja, ki ga je v mladosti izoblikovala.

Njegovi opisi gore so mi burili domi�ljijo.

Neverjetno lepa gora je,

vendar zelo odro�na in z obupnim vremenom.

Zato mislim, da bo izredno do�ivetje.

Krakauer je poskusil preplezati severovzhodni greben leta 1977.

Pribli�no na polovici poti je spoznal, da je nikakor ne bo zmogel.

Pravijo ji zadnji veliki problem alpinizma v Severni Ameriki.

Za naju s Tommyjem je vzpon na Hudi�ev palec prilo�nost,

da storiva nekaj �e nestorjenega.

To delam v oporo prijatelju. Vloga soplezalca se mi zdi v tem,

da te ohranja motiviranega. Da se ne vdata in gresta dalje.

Ampak ta vo�nja s kolesom ni najbolj zame.

160 km po takem...

Saj mi je kar v�e�. Samo stopala so mi otrpnila.

To po�asno prebijanje �ez dr�avo

se mi zdi rahlo pretirano. Dovolite mi �e plezati!

Zdita se izmu�ena. -Utrujen sem. -Po�asti.

In vstala sva ob �tirih. Jutri bi mogo�e...

Oprhajva se, da bova sve�a kot marjetici.

Tommy je znan po dobri volji, pozitivnosti. Vedno je razpolo�en.

Bi se ravsal? -Ne, niti pod razno.

Postavi� se tako. Alex je znan po tem,

da je na poti do gore v�asih te�noba.

Dejansko pa zato samo �e bolj potrebujem

ta �as na kolesu pred vzponom.

Kako je z nogami in po�kodbami?

Dokaj dobro. V splo�nem vedno bolj�e.

Vse, kar vem o �ivljenju,

je pre�eto z mojim gledanjem skozi "objektiv" plezalca.

Vse moje najbolj nore, najte�je in najbolj�e izku�nje

so tako ali druga�e povezane s plezanjem.

Pred letom in pol sem imel vzpon v Yosemitu.

Mo�no sem se zanihal v steno. Natrgalo mi je Ahilovo tetivo.

Za vsakega poklicnega �portnika je po�kodba te tetive zelo resna.

Zlahka ti pokoplje vso kariero.

Dokler se ne �isto zaceli, lahko kolesarim.

Zato se mi je izoblikovala zamisel o tem velikem potovanju.

50 dni mi daje, da se pripravim na vzpon.

Zdaj me vle�e mo� starca. Tudi prav. Navadno se opotekam za tabo.

Ni res. Samo zadnje leto ali dve se rahlo opoteka�.

Samo zato, ker si si pretrgal Ahilovo tetivo.

Mislim, da je bila za Tommyja po�kodba Ahilove tetive te�ka.

Zlasti ker pleza poklicno. S tem se pre�ivlja in to obo�uje.

Telesno mora biti svoboden, da se lahko v celoti izrazi kot on.

In �e nekaj je.

Ob�utek varnosti �rpa iz tega, da je telesno sposoben naporov.

Ker je bilo to ogro�eno,

se je �util dodatno ranljivega.

Vsadili so mi vijake in ko��ek trupla.

Pokrpali so me z vsem mogo�im.

Ahilovo tetivo so mi popolnoma obnovili.

Upajmo, da bo na Hudi�evem palcu vzdr�ala.

Toda vedeli bomo �ele med preizku�njo na pravi gori.

23. dan, 2170 km do Hudi�evega palca

S kolesom sva opravila �e pribli�no pol poti do Aljaske.

Ustavila se bova gorovju Bugaboo v Kanadi.

Gre za slaven plezalni kraj v Severni Ameriki,

tudi za pripravo na velike alpinisti�ne vzpone, npr. na Aljaski.

To bo zahtevno vadi��e, da Tommy preizkusi svojo tetivo

za ne�en prehod v intenzivno elitno plezanje.

Ob treh zjutraj

Zgodnja sva, ker bova danes plezala.

Zdaj imava dober zgodnji zajtrk. U�ivava v zvezdah.

Sredi no�i se je utrgal orja�ki plaz kamenja.

Zveni velik.

Res velik.

Za za�etek dneva ni bolj�ega

od poslu�anja ogromnega plazu, ko se odpravlja� v gore.

Ura je pet. Pri�la sva. Nad nama je velika grmada skal, kaj?

V velikosti El Capitana. Pripravljena sva na izstrelitev.

Danes je najin cilj preplezati granitno steno, visoko 900 m.

Alex je prvih 120 m preplezal v �tirih minutah.

Hiter bo treba biti.

Pretvarjam se, da mi prsti na nogah ne odpadajo in da mi ne gre na jok.

Alex pleza spredaj, in to zares hitro.

�e sem odkrit... Te�ko mi ga je dohajati.

Zlasti ker sem bil preteklo leto po�kodovan.

Mikro dr�i, Tommy.

Plezal bom dalje �ez naslednji greben.

Podlaga, na kateri stojim, je zrahljana.

Je naporno splezati mimo? -�e je naporno?

Ja. -Mimo najte�jega dela na vrhu, ja.

Malo preve� me je utrudilo.

Kako je s tetivo, Tommy? Kako se po�uti�?

Ne gre kar naenkrat.

Tablet nisem potreboval, ker so mi v peto dali vijake.

Pripravljen, da naju popelje� na vrh?

�e sva �e vstala, naj dan �teje. -Tako se govori.

Alex je dokaj potrpe�ljiv z mano. Oba pa veva,

da nama na Hudi�ev palec ne bo �lo, �e ga ne bom dohajal.

Lepo, Tommy. Daj. Dobro, Tommy.

Super, stari.

Dobro dela�. -Hvala.

Prima, Tommy, daj.

Res se spra�ujem, ali ni bolj utrujen, kot priznava.

Mislim, da je �okantno veder. Dejansko pa je to terjalo svoj davek.

Tommy pleza na �elu po leto in pol trajajo�i po�kodbi.

Kak�en car. Tommy Caldwell! Moj junak iz otro�tva, veste?

Prepenjam se, Alex. -Dobro.

Daj, Tommy.

Tako visoko v steni niti ne vidi� ve� gora.

O mojbog.

Preprosto neverjetno.

Po skoraj dvoletnem okrevanju, ko ob�asno nisem niti vedel,

ali bom �e plezal na visoke gore, je ta ob�utek res neverjeten.

Joj, stari. -To! Ja, Tommy.

Petka. Kak�en car.

Bravo. Stari, vrh!

Tommy dose�e vrh... Takoj vidim,

da so ga preplavila �ustva. In proslaviva.

Res je frajersko. O, ja.

To se mi je zdel krasen dan. Navdu�en sem.

Do�ivel sem �e dovolj stisk, da sem skoraj postal

zasvojen z napredkom, ki se zgodi ob povratku.

Zdi se mi, da mi je to vcepil Kirgizistan.

Z 21 leti sem �el na prve ve�je mednarodne vzpone v Kirgizistan.

Izbruhnila je manj�a vojna.

Ugrabili so nas in nas kot talce �est dni pridr�evali v visokogorju.

�est dni smo bili brez hrane in vode.

Pred na�imi o�mi so streljali ljudi iz neposredne bli�ine.

Nekega dne nas je neki ugrabitelj selil drugam.

U�li smo mu tako, da sem ga porinil s skale.

Nekaj metrov ni�je se je odbil od police.

Potem smo ga videli izginiti v �rnino.

V tistem trenutku sem spoznal, da sem nekoga ubil.

Navzdol smo tekli kak�nih 15 km do voja�ke baze.

Na koncu smo se re�ili od tam.

To je name vplivalo v veliko pogledih.

Strah smo izkusili na tak na�in, da se �e zmeraj ne zdi resni�en.

Kmalu sem se zna�el spet doma in si znova sestavljal �ivljenje.

Kupil sem si dotrajano ko�o. Elektri�nega orodja nisem bil ve��.

Obnavljanja tudi ne.

Na namizni �agi sem si odrezal prst.

Zdravnik mi je rekel, da je moje plezalne kariere konec.

Ampak skozi obe izku�nji

sem dobil zagon, da no�em izgubiti plezanja.

Prvi vzpon, Stena svitanja, El Capitan leta 2015

Spoznal sem, da me plezanje lahko re�i �esarkoli.

Najin vzpon v Bugabooju je bil pomemben korak.

Vseeno me skrbi, kako bo Tommy vzdr�al na Hudi�evem palcu.

Na poti bo dopolnil 45 let. Za poklicnega �portnika je to staro.

Alex me na zanimiv na�in hkrati podpira in �ene.

Ni pretirano so�uten soplezalec. To je neizpodbitno.

Ob�asno ima brezbri�ne, grobe pripombe.

Rekel mi je �e, da bi potreboval koga mlaj�ega in bolj la�nega.

Ne vem, ali je bilo re�eno nagajivo ali zares.

Kaj vem. Mislim, da bi Alexu rad pokazal, da �e obvladam.

Predvsem pa ho�em sebi dokazati, da zadeve �e obvladam.

40. dan, 420 km do Hudi�evega palca

Ej, stari, dosegla sva ocean. -Prispela sva.

Sva v Prince Rupertu, v Britanski Kolumbiji.

Naprej ni cest. Kolesi bova pustila tu

in odjadrala tja, kjer se lahko odpraviva pe� na goro.

Alex je �al oble�al na trebuhu na dnu barke.

Trudi se, da ne bi bruhal. Nekdo mora biti kapitan.

Za�enja se. Ja, res nas za�enja premetavati.

Jadramo. Kite imamo. -Oja.

Kako noro.

Alex se ne �eli prepri�an.

Rad hodim na izlete z Alexom, vendar mi je uganka. Tako bi rekel.

Kadar po�neva kaj, kar se meni zdi izjemno,

je Alex pogosto namrgoden.

Vedno sem mislil, da se samo duhovito pretvarja,

zdaj pa menim, da se za tem skriva ve�.

Nadvse se razveseli �e najmanj�ega plezala.

Takrat ga razganja od veselja.

Ugotavljam, da se mora ves �as vle�i za jamice, da se po�uti prav.

Narediva, kot sva �e. Ti vodi prosto.

Leta 2016 se je Alex pripravljal na prvi veliki solo vzpon v Yosemitu.

�ivljenje je postavljal na kocko.

Jaz sem mu pomagal pri pripravah.

Ob�asno ga je zajela eksisten�na kriza.

Razdiral si je osebne odnose.

Ko si ga poklical, je bil samo zamorjen in razpet.

Mi prebere�, kar si napisal v dnevnik?

"Druga�e bi moral pre�iti. Preve� naspidiran, premalo kondicije."

Napi�e� kdaj, da pogre�a� svojega psa in mamo? Kaj takega?

Ne, ne.

Zdelo se mi je, da lahko uspe�no plezam

samo z dobro mero tesnobe in razdra�enosti.

Kot da za uspehe potrebujem nekaj zamorjenosti.

Med mojim odra��anjem se v dru�ini sploh nismo objemali.

Objemati sem se za�el �ele sredi 20-ih.

Zavestno sem se u�il dotikanja drugih.

Nekateri si mislijo, da sem robot brez �ustev.

Da ne ob�utim strahu. Da sem kot plezalni stroj.

�ustva ob�utim, samo izra�am jih manj kot povpre�na oseba.

Alex se vedno ��iti za zidom.

Mislim, da se te�ko odre�e za��iti,

ki mu jo daje lik neustra�nega plezalca.

Pripravljen? Tri, �tiri, zdaj.

Alex, pojdi plavat. -Ni govora, da bi sko�il noter.

Pri�el sem tudi zato, ker upam, da me bo izku�nja preobrazila.

Rad bi izlu��il, kaj tak izlet pomeni zame.

Verjetno se bom sprostil, ko bova dobila bolj�i vpogled

v sam vzpon in goro.

Hej, Dieter. Kon�no. Krasno te je spoznati.

Krasno. -Me veseli.

Me veseli. -Hvala za sprejem.

V veselje mi je. -Dieter Klose je najbolj plodovit

in informiran plezalec Hudi�evega palca.

Je eden redkih, ki naju lahko dobro seznani, kak�ne so mo�ne smeri

in kako se znajti blodnjaku ovir od tod do gore.

Hudi�ev palec je zelo odro�en. Popolnoma sam si.

Rekel bi, da resni�no privla�i samo plezalce. Ker je zastra�ujo�.

�udovite so. -Menil sem, da vama bo v�e� ta.

Dober pogled daje na severozahodno steno.

S te slike se zdi zelo zlove��a. -Stra�ljiva je.

Na tem severozahodnem delu ni smeri?

Nobene. -Ni�?

Razmi�ljava o treh smereh pristopa na vrh Hudi�evega palca.

Ju�na stena je najmanj ovirana. Dobra v slabem vremenu.

V smislu plezalnih ciljev pa ni pretirano pestra.

Veliko bolj navdu�ujo�e bi bilo preplezati ves masiv Hudi�evega palca.

Torej bi splezala na vsako od teh iglastih konic

med potjo na sam vrh gore.

Zadnja mo�nost je vzpon na vrh po najve�ji, severozahodni steni.

�e nepreplezani.

Mogo�e je ne bodo nikoli preplezali. Ker je tako muhasta.

Nih�e, ki se nameni tja,

niti najbolj prekaljeni plezalci, ne gredo v steno.

Zakaj ne poskusijo? -Zaradi sne�nih plazov.

Navadno ne gre� plezat tja, kamor bi �el opazovat plazove.

�udoviti so, �e te ne zasujejo. -Komaj �akam.

Na zahodnem zobu me je ujelo padajo�e kamenje.

H�erka je imela �est mesecev. To me je povsem zdramilo.

Rekel sem si, da sem zdaj o�ka in ne bom ve� plezal tako nevarno.

Najbr� vama ne morem dati nasveta, ki ga ne �e poznata.

Dejal bi vama, da ostanita �iva, ker imata dru�ino.

Verjetno se bova morala za smer odlo�iti na dan sam.

Vedela bosta �ele, ko bosta tam. -Ja, dejansko.

V naslednjem koraku morava premleti, kako priti do gore.

Z novim pristopom po novi dolini, po kateri dejansko ni �el �e nih�e.

Ta pristop je s tvojega zelnika?

�e bo grozen, lahko kriviva tebe. -Vsekakor.

Ne zdi se prete�ko prebiti. -Za hojo je obupno. Kamenje na ledu.

Mojbog, in ta prijetni de�ek. Tam pa je gora, nekje v daljavi.

Hudirjevo zahojen kraj sta si izbrala za plezanje.

51. dan, 27 km do Hudi�evega palca

Ob re�ici navzgor, �ez njo in cikcak po policah. Upajmo.

Glejte, vidimo ga. Kaj?

Pri�li smo. Hudi�ev palec. -Opa, kako carsko.

Ljubi bog, zdaj se zdi noro. Kako pre�udovito.

Prepotovala sva dolgo pot iz Kolorada in to je prvi pogled na goro.

Nepozabno.

Sijajno je. Noro lepo.

Odpravili se bomo �ez ledenik.

Nato moramo okoli tistega ovinka.

Dieter temu pravi �arovni�ki kotel.

Neko� dokaj nenevarna sne�na polja so se stalila

v zdrobljene ledenike in razgaljene kamne.

Zdaj smo na ledenikih ledenika. Pazimo, da ne pademo v luknje.

Kristus.

Jaz se bom tega lotil druga�e. Ker sem pa� starec.

Premagovanje takega terena je to�no tisto,

�esar si s po�kodbo Ahilove tetive ne �eli� po�eti.

Najve�je tveganje zanj je velikih obremenitvah med pohodom.

Po operaciji sem samega sebe prepri�al, da mi ni� ni.

Dali so mi �korenj. Pre�inilo me je, da lahko v njem celo plezam.

Pa sem za�el plezati z ortopedskim �kornjem.

Prednji del sem podlo�il z gumo za plezalke.

Rekel sem si, da bom kar �el v steno.

Lepega dne sem ga z Alexom �el preizkusit.

Mo�no sem ga zasadil v stopinjo in za�util, daje popustila.

Tetiva se mi je razletela. Glasno. Pok. Sli�alo se je.

Tommyja sem varoval, ko si je znova strgal tetivo.

Spet si jo je pretrgal. Prestal �tirikratno okrevanje.

Imel je �e eno operacijo in vse mogo�e. Prava saga.

�utim se rahlo sokrivega. �eprav nisem bil v celoti kriv,

sem pomislil, da bi ga mogo�e morali krotiti, namesto da ga spodbujamo.

Zato grem na ta izlet manj iz osebne zagnanosti,

bolj iz ob�utka dol�nosti.

�e mu lahko pomagam izpeljati veliki vzpon,

njegovo uradno vrnitev k plezanju, bo to veliko pomenilo nama obema.

Z zaletom, Tommy. Je to res bolj�e kot stopicanje?

Ja, ker ne morem sko�iti na prste, ampak pristati na peti.

Za Ahilovo tetivo najbr� ni zahtevnej�ega terena.

Hitimo, da ne bi hodili vso no�.

Tri, �tiri... -To, Tommy.

Zdaj je �e trda tema. Rahlo grozljivo je.

�e imamo vse? Dobro. Celo Taylorja, tam zadaj?

Prostor za tabor kon�no dose�emo okoli polno�i.

Mislim, da mi med hojo vle�e vijake v peti.

13 ur je bilo zato precej.

Danes smo hodili 13 ur in pol.

Ka�e, da si bomo opomogli v treh dneh in pol.

Nastavimo alarm za �ez nekaj ur in spet vse ponovimo. Ne bo hudega.

53. dan, bazni tabor

Po skoraj dveh mesecih in ve� kot 4000 km sva kon�no tu.

Alex in Tommy bosta preplezala Hudi�ev palec.

Visoko smo na ledeniku. Na soncu.

Presneto, kako je to zabavno!

Vse pove�iva v najin mali komplet, s katerim lahko preplezava vse gore.

Vreme se zdaj zdi dobro. Kmalu bova �la plezat v skale.

Hudi�ev palec je razvpit po slabem vremenu. Ko pa smo pri�li sem,

se je tu ustalil velik sistem visokega tlaka. Napoved je dobra.

Pripravljanje prepu��am Alexu. Itak sname polovico vsega.

Ni res. Glej, kako ogromno je.

Pripravljena morava biti na spuste po vrvi, na vse.

Tudi simultano. Veliko opreme potrebujeva.

Oba sva �e sve�a o�eta. Trudiva se ostati varna.

Z lepim vremenom sva dobila prilo�nost za res mogo�en podvig.

Poskusila bova kot prva v petih dneh preplezati vseh pet vrhov masiva.

Biti morava hitra in lahka,

da predirkava vseh pet vrhov �e pred son�nim zahodom.

Ve� kot 900 m je na prva vrhova, ki jima pravijo �arovnici.

Sledi 250 m naravnost navzgor na ta neverjetni steber, Ma�ji u�esi.

Morda najnevarnej�i je nori 185 m dolgi spust ob vrvi

do zareze med Ma�jima u�esoma in Hudi�evim palcem.

Kon�ni vzpon na sam Palec zna�a 460 m v navpi�ni skali.

Enodnevni komplet. -Ja.

To bova naskakovala.

Najin glavni cilj je Hudi�ev palec,

vendar so stebri ob njem enako veli�astni za plezanje.

Pravlji�ni so. Vitke igle, ki molijo v nebo.

To, da bova posku�ala hkrati preplezati vse v enem dnevu,

se mi zdi zastra�ujo�e. Le kako bo �lo?

Strategija mi ugaja. V�asih mora� iti na vse.

V najini navezi je za take nore vzpone klju�na hitrost.

�e skupaj pleza� hitreje, pride� dlje,

preden ti poidejo dnevna svetloba ali zaloge.

Z leti sva s Tommyjem izpilila svojo tehniko,

s katero plezava presneto hitro.

Hitrostni rekord, El Capitan leta 2018

Pri simultanem plezanju plezata oba v navezi hkrati.

Daj, Tommy. Pridi!

To! Razlikuje se od navadnega, pri katerem en plezalec pleza naprej

in popelje drugega do sebe. -Kon�al, Alex.

Oba alpinista plezata hkrati. To je veliko hitreje. In nevarneje.

Vodja velikokrat pleza ve� kot 15 m nad zadnjim varovanjem.

Torej lahko pade dvakrat tako dale�, tudi 35 m globoko.

Padam!

Si cel? Kristus.

Ja, ni� mi ni.

Na kocki je ogromno. Zato mora� biti zelo pozoren.

V sami konici pripravljenosti.

Na Hudi�evem palcu bi bil tak padec najbr� usoden.

�ivjo, tata. -Hej, Ingrid. Kako si kaj?

Ej, Fitzy, kako si? -Super.

Ej, mi�ka. -Kako gre? Pripravljen za jutri?

Ja, z opremo in du�evno. Vsi se pripravljamo za jutri.

Jutri je glavni dan.

Mislim, da vedno premeljem vsa tveganja takih pustolov��in.

Zlasti zdaj kot o�e. Zato sem rahlo �iv�en.

Po drugi strani pa se z Alexom s tem ukvarjava.

Ingrid, o�ka govori s tabo. Na goro bo �el.

Bodi pozorna, prosim. -Rad te imam, mi�ka.

Ne idi! -�ez nekaj dni bom �e nazaj.

Ob treh zjutraj, na jutro vzpona

Dobro, gremo.

Pa lep dan. -Se vidimo pozneje.

Adijo. -Oja.

Kon�no greva plezat.

In se odpravljata. V temo.

Upam, da se bo vse izteklo varno.

Nih�e �e ni poskusil v enem dnevu preplezati vseh petih vrhov Palca.

Nisem prepri�an, da nama lahko uspe.

Biti morava skrajno hitra. Tommyjevo telo ni v stari formi.

Vem pa, kako mo�no si �eli uspeha tega vzpona.

To je Tommyjev izlet. Tommyjeva zamisel in cilj.

Pomagam mu pri uresni�evanju.

Vedno se delno spra�uje�: "Kaj, �e se ne bo obneslo?"

"Kaj to pomeni zame? Za mojo kariero? �ivljenje?"

Odkrije� lahko samo na en na�in.

Dobro jutro, gore.

Uradni za�etek smeri. Spro�il bom �asovnik.

Zdaj za�enjava plezati.

Do son�nega zahoda �e...

Pogled na celoto od tod je neverjeten.

Ja, vpijal sem pogled.

Enodnevni vzpon daje celotnemu dnevu ob�utek nuje.

�e nama ne bo uspelo podnevi, bova morala ali plezati v temi,

ali se ustaviti in prezebati �ez no� ali povsem opustiti vzpon.

Navadno za�ne� tako plezati v velike gore?

Brez vrvi? -Ja.

Alex za�ne od vzno�ja plezati na prvi steber brez vrvi,

ker gre hitreje.

Glejte Tommyja, solo na za�etku smeri.

Tommy pleza previdno.

Ne bi se po�util varnega brez varovalne opreme kot Alex.

Zdi se mi, da me �e tako ti��i �ez rob tveganja.

No�em pa naju zavirati �e na samem za�etku.

Zato sva brez vrvi preplezala skoraj prvo polovico prve smeri.

Te�ko prideva do prvega razte�aja malo prej, kot bi na�rtovala.

Jaz sem �e. Si pripravljen na odhod?

Tommy Caldwell na za�etku prvega dela tehni�nega plezanja.

Tam pa je vrh �arovni�inega seska.

Privezan si. Vrv je pripeta. Vse ima�.

Popelji me na vrh.

Prvi steber ima 610 m navpik. Na vrh ne vodi jasna smer.

Tommy gre na �elu. Hitro spleza dovolj dale�, da ga ne vidim.

V redu, vpeto. -Dobro, nehaj plezati.

Simultano posku�ava plezati �ez dolge odseke brez ustavljanja.

Manjkrat vpneva varovanje.

Med kosi opreme je v�asih 30 m. Pade� lahko 60 m globoko.

Na takem terenu bi to najbr� bilo usodno.

Zadeval bi se ob police in se odbijal. Najbr� bi umrl.

Hkratno plezanje zahteva popolno zaupanje v soplezalca,

ker ga pogosto ne sli�i� in ne vidi�.

Vedeti pa mora�, da ravna pravilno.

Pridem okoli vogala in Tommyja zagledam pod velikimi stolpi,

kamor sva namenjena. Popolnoma iz smeri je.

Mislim, da ne gre� v pravi smeri. -Bi moral iti bolj levo?

Vidim, da se bo� zapletel v �udne zadeve.

Pot se je zdela prava. -Ne.

�e ne more� po isti poti nazaj, splezaj samo malo ni�je in �ez.

Pridem na mokro skalovje z razpokami.

Nevarno je in zrahljano. Vdam se v dejstvo,

da moram splezati 30 m ni�je

in se vrniti v pravo smer. Za 20 minut sem nama podalj�al dan.

Ljubi bog, kamenje pada. Tommy pre�i.

Vsi se kdaj izgubimo. Vseeno me to malo gloda.

Ve�, da se taki dogodki �ez dan samo kopi�ijo.

�e na�rtuje� 24-urni vzpon v gorah,

se vsakih zapravljenih 20 minut hitro nakopi�i.

Oprosti. Malo me je zaneslo.

�e dobro. Tommy, spet na pravi poti.

Si ti, Alex? -Ja, plezam.

Priganja me ob�utek, da moram hiteti.

To je trenutek, ko se moram vzeti v roke in se dokazati kot neko�.

�e sem iskren, rinem naprej stisnjenih zob.

To me je pripeljalo do tod. Del mene si �eli biti

najmo�nej�i in najodlo�nej�i, kar sem lahko. Vedno.

Ja, kolega.

To!

Na vrhu sem, Alex. -To se dela.

Ni bilo slabo.

Dose�eva konico prvega vrha. �ele za�etek je.

Meni pa se zdi velik uspeh.

Glejte to! Meni se zdi kot v Gospodarju prstanov.

Povsod groze�e gore.

Tam je Hudi�ev palec. Kmalu bova splezala nanj.

Glejte Alexa. Prestopa se �isto neprivezan.

Pridrvela sva gor.

Do son�nega zahoda �e...

Trenutno odobravam najine �ivljenske odlo�itve.

Upajmo, da jih bom ves dan.

V redu, z vrvjo. Poglejva, kam prideva.

�eprav dobro napredujeva, ne smeva zastajati,

�e no�eva v temi obti�ati tu.

Odvisno, kako se ti zdi. Lahko bi solirala.

Ja.

Plezajva solo, dokler lahko. -Ja.

Vau. Zdi se preprosto, vendar je grozno odprto.

Zelo razburljivo. Se bova zdaj privezala, Tommy?

Ja. -Ojej, Tommy se je ustra�il.

Rad bi se privezal. �iv�en postajam.

�e prihajam.

Vem, da Alex �eli ostati neprivezan. Solo plezalec je.

Vseeno se ustavi. Prive�eva se za naslednji odsek vzpona.

Lepo. Pomislim, da stvar o�itno jemlje resno. Ni mu vseeno zame.

Lahko za�ne�, Tommy. -Dobro. Plezam, Alex.

Presneto. Nezanesljivo ka�e.

To, Tommy. Zaboga, kako dober posnetek.

Kaj naj? Naj zmolim? Dvignem roke v zrak?

Kaj sva? Kje sva?

Ljubi bog, kako piha. �iv�nega me dela.

Dobro, za�niva se spu��ati ob vrvi.

Do son�nega zahoda �e...

Na drugem koncu grebena sestopiva na ramo

ob stebru Ma�jih u�es.

Ve� kot 240 m plezanja je.

Bo� tokrat vodil ti? -Ne, ti bi moral.

Ne, mislim, da ti.

Prebijati se za�neva po prvem stebru navzgor.

Ujameva svoj ritem. Kar brziva �ez skale.

Bravo, Tommy. Lagoden vzpon. -Hvala.

To! Zdaj pa ti, Alex.

To. Res nor koti�ek.

Bravo, kolega. -Oja.

Nisem �e bil na bolj norem vrhu. -Komaj �akam.

Bum, bravo. -�eden vrh.

Na taki konici raje ne bi poplesoval.

Ljubi bog. Ti pa lahko.

Naredim lahko stojo na rokah. Naj posnamem kak�en video.

Se zdi veli�astno? -Bolj veli�astno bi se zdelo,

�e bi lahko stopil dva koraka nazaj. Ampak bi umrl.

Ja. Po�teno je re�i, da na bolj norih vrhovih

�e nisva stala. Zaboga. Ne padi.

�ivjo, mami. -Zdravo, Becca in Sanni.

Z vrha Ma�jih u�es. -Bolj blaznega vrha pa �e ne.

Tu prekipevam od adrenalina.

Kar majavega se po�utim. Tak�na je tvoja terapija za tetivo.

To�no tak�na. Ravnote�je lovi� na eni nogi na Ma�jih u�esih,

Kristus.

�etrti vrh od petih, vzhodno Ma�je uho

Kaj pravi� na dvojni vrh za nama? Severozahodna stena je groze�a.

Obli�je smrti, kaj?

Dejansko se zdi zelo smrtonosna.

Glej to. -Opa.

O mojbog. -Gromozanski sne�ni plaz.

Zato ne bova �la preplezat severozahodne stene.

Poglej koncentri�ne obro�e nanosov.

Tja dol so se utrgali �e veliki sne�ni plazovi.

Kot �iva smrt je.

V sne�nih plazovih severozahodne stene je umrlo veliko ljudi.

Zato mi ne vzbuja prijetnega ob�utka.

Veseli me, da nisva �la tam.

Morava pa ugotoviti, kako bova pri�la na sam vrh.

�e 460 m naravnost kvi�ku je.

In pojma nimava, kako jih bova preplezala.

Poglej tisti skalni ��it cikcakasto �rno razpoko.

Ni prima?

Videla bova, ali bo zdr�al.

Bi rad, da kon�ava udarno?

Ne, samo na vrh bi rad pri�el.

Preden za�neva plezati, naju �aka najve�ji spust ob vrvi.

Dobrih 180 metrov naravnost dol. Blazno. In lahko je zelo nevarno.

Zdaj sva povsem lo�ena od skale. Nobenega sidri��a nimava.

Vidi� tam �ez polico? Kam sploh greva?

Ho�em re�i... Ne. -Bolno.

Boriva se s �asom. Zato z Alexom uporabiva dodelane hitrostne tehnike.

Tudi hkratno spu��anje po vrvi. Vrv napeljeva skozi sidri��e.

Potem pa sva drug drugemu protiute� na najinih dveh vrveh med spustom.

Mislim, da je videti dobro.

Zdi se dovolj dobro.

Sidri��e je prakti�no na enem zati�u.

Simultan spust je tvegan zato, ker �e izgubi oblast eden,

umreta oba.

Preizkusiva s te�o. -Dajva.

Pri alpinizmu me je najbolj strah spustov na vrvi.

Ravno pri tem lahko �e ena �isto preprosta stvar oba stane �ivljenje.

Svoje �ivljenje popolnoma zaupa� opremi.

Tega ne moreva okru�iti.

Veliko je ostrih robov. Na�nejo ti lahko vrv.

V najhuj�em primeru jo lahko celo presekajo.

Zelo globoko je.

180 m bingljanja nad prepadom. Res zelo grozljivo.

Opa, to je �isto �ez les. -Strmo bo.

Svoje �ivljenje stoodstotno zaupa� zelo tanki vrvi,

res samo malo debelej�i od vezalke,

in drobnemu kovinskemu pripomo�ku,

ki si ga pustil za sabo, da se z njega spusti�.

Presneto srhljivo je.

O mojbog, kako piha.

Veter me kar odna�a.

To je najbolj divje, kar sva danes storila.

Blazen spust po vrvi.

Tak�no plezanje je vedno precej stresno.

Kaj se je ravno zgodilo?

Na vrvi sva se spustila 185 m globoko. Grozljivo.

Vlije ti strah v kosti. -�e ti oprema odpove, umre�.

Ali v takem kdaj pomisli�, zakaj to dela�?

Te vrste tveganj si res ne privo��im rad.

�e bi luska popustila in bi se oba konca snela,

bi oba umrla. To bi se zdelo dokaj zabito.

Kon�no sva pri�la do samega Hudi�evega palca. Ogromen je.

Od vzno�ja je skoraj petkrat vi�ji od stavbe Empire State.

Sva v zarezi pod Hudi�evim palcem. Alex naju bo povedel na vrh.

Bova videla.

Pa pojdiva.

Tommy me je prosil, naj vodim.

Delno najbr� zato, ker se �e ne po�uti povsem zagnanega.

Najbr� ga bolijo vijaki v nogah. �eli, da stvar vzamem v svoje roke

in naju povedem na vrh. Ne ostaja pa nama veliko �asa.

Do son�nega zahoda...

Mikro dr�i, Tommy. -Dobro, prima. Hvala.

Stena je velikanska. Pod nama je ve� sto metrov globok prepad.

Se nad tabo zdi preprosto? Naj ponovim?

�e �eli�. Ta srednji del je dokaj te�ek.

Res je prese�ek. -Ja.

Prvih 120 m preplezava razmeroma hitro.

Nato se Alex ustavi. To me preseneti.

Utruja me.

Ne padi v tem delu! Na enodelnem sidri��u sva.

Plezanje ni bilo preslabo, le malo srhljivo.

Ja, mokro. Z enim stopalom mi je zdrsnilo.

Vesel sem, da sem se dobro dr�al. -Vsaj vi�je od Ma�jih u�es sva spet.

Do son�nega zahoda �e...

Iti sem hotel tam, ampak ni dobro.

Zato bova �la okoli.

Med plezanjem navzgor sem naletel na odsek dokaj zahrbtnih skal.

Ogromno naju �e �aka. Dale� nad nama je.

Greva lahko po cikcakastih razpokah navzgor.

Tommy mi zavpije, da bi �el �ez res mogo�no �trle�o skalo.

Gre za ogromen previs, ki moli iz stene

in nama zastavlja pot do samega vrha.

Naj samo razmislim, kako bi to izpeljala.

Ko v tem trenutku gledam vrh, se mi zazdi, da se je �as upo�asnil.

Spoznam, da mi vrh pomeni veliko ve�, kot bi pri�akoval od vzpona samega.

Pri izletu ni nikoli �lo samo za Hudi�ev palec.

Gre za dva meseca skupaj s Tommyjem.

Pomagam mu pri izpolnitvi sanj. Zmagoslavnem povratku.

Zato sem tu.

Daj, Tommy. Dajva!

V plezalstvu ni preprosto najti tako posebnega odnosa s soplezalcem.

To!

Na za�etku sem rekel, da me skrbi Alexovo pomanjkanje empatije.

Pa mi je bil v oporo na vsakem koraku poti.

Prav ni�esar mu ne primanjkuje.

Moj najbolj�i prijatelj je.

To je odlo�ilni trenutek, da spraviva Tommyja na vrh.

Iznenada ga vidim plezati na skalni ��it.

Bo� �el v tisto smer? -Ja, poskusil bom.

Zavpijem mu: "Po ��itu gre�! Po razi!"

Vzpon bova kon�ala najbolj juna�ko.

S plezanjem navzgor �ez najosupljivej�i odsek stene.

Plezam po res groznih �lebovih. Srhljivo je.

Ko Alex pleza �ez zadnji ��it, ga vidim,

kako se prebija sem in tja po cikcakastih razpokah.

Ob�asno izgine vanje in se spet pojavi.

I��e koti�ke za namestitev opreme in lovi ravnote�je na oprimkih.

Prav mega je. -Ja, krasno ti gre.

Nad mano je �e en nagib, potem pa gladka pot do vrha.

Hoj! Dosegli smo vrh neznanske stene.

Juna�ki konec.

Po tako dolgi poti, tako dolgi pustolov��ini,

sem presenetljivo...

"Ganjen" je najbr� edina prava beseda.

Zlasti ko vidim pod sabo Tommyja, ki se �ene �ez zadnji del.

Vse �ivljenje �e kljubujem nev�e�nostim.

Tesnobo iz tegob vpregam, da me �ene naprej.

Skrbela me je moja tetiva. In moja starost.

Kako bom dohajal Alexa.

Vendar sem se spet prelevil v gorskega �portnika,

kakr�en nisem bil nekaj let.

Na robu si �e, Tommy. U�ivaj. To je hudo mega!

Na velikih popotovanjih vrh zaznamuje konec skoraj ljubezenske avanture.

Nisem �e �isto pripravljen nanj.

Izredno sre�nega se po�utim, da sem tukaj na tako prelep dan

s tako dobrim prijateljem. In da nama gre tako na roko.

Ja, Tommy. To!

To je bilo neverjetno.

Dva meseca.

Izkazala sva se.

O moj bog.

Kaj pravi�? -Poglej ta kraj!

Carsko, ne? -Izjemno.

Tvoja zmagoslavna vrnitev v plezalne odprave.

Vrnil si se! -Res sem se.

Na neki to�ki tega potovanja sem pomislil,

da bo le pika na i, �e priplezava na Hudi�ev palec.

Toda? -Res je sijajno. Navadno ne gre za sam cilj,

ampak to je sam cilj.

Alex in Tommy sta vseh pet vrhov uspe�no preplezala v slabih 12 urah.

Kot prva sta v enem dnevu osvojila celotno verigo Hudi�evega palca.

Srhljivo.

Najve�ja mo� odprav se mi zdi v tem,

da ve� let �ivljenja strne� v mesec ali dva.

Hkrati mi zdi, da dozorevam v duhu,

v odnosih v �ivljenju in prijateljstvih, ki jih negujem.

Mlaj�emu se mi je zdelo frajersko biti mra�nja�ki in razpet.

Zdaj se mi zdi, da za�enjam dojemati bistvo.

Zakaj ne bi enakih te�kih podvigov izpeljal sre�en?

Zakaj pa ne?

Preuzeto sa www.titlovi.com