Original subtitles

BAGDAD, IRAK

Amira!

Pridi, ljubica.

Mami, obljubila si mi sladoled.

Dovolj sladkarij si že pojedla. Ne boš mogla spati.

Pa bom. Obljubim, mami.

Hvala, brat.

- Hvala. - Na svidenje.

- Zdravo, Amira, dobrodošla. - Živjo, Hakim. Kako si?

Moja najljubša stranka.

Izvoli, srčica. Naj ti tekne.

- Joj, nimam denarja. - Nič hudega. Častim.

- Ne, Hakim, hočem plačati. - Res ni treba.

Prosim, Hakim, ne.

Amira, takoj se vrnem. Ne nagajaj Hakimu, prav?

- Zdravo, Baida. - Zdravo.

- Pridi z Amiro v trgovino. - Velja.

Amira.

Amira!

Amira.

Amira!

Mami!

Amira, pridi!

Ljubica, pridi sem.

Pojdi k mami. Previdno. Hodi počasi.

Pridi k mami.

Lepo počasi.

Amira, pridi!

Daj mi rokico!

Ne boj se.

Amira, ljubica!

Pridi k mami.

Mami.

- Pridi! - Mami!

Mami!

CAMBRIDGE, ANGLIJA

...do cilja. Pripravljeni? Zdaj!

Uprite noge.

Lepo. Bravo, Cambridge.

Samo vzdolžni premiki.

Zamahni in potegni.

Dobro.

Pokrčite kolena. Pripravljeni...

Zdaj!

Končajte.

Počasi.

Čas je 5 minut, 59 sekund.

To! Kaj meniš, Ed?

- Tvoj najboljši osmerec? - Lahko bi bil.

Le krmarjenje še izpilimo.

Kam bomo šli? V Wrestlers ali Tap?

To ni zame. Rad imam jabolčnik.

PRAŠTEVILA PRETEKLOSTI

- Vrata so bila odprta. - Živjo, Fee.

- Ogljikovi hidrati. - Ne. Samo deset minut imam.

Prosil si, naj ti jih pripravim. Z reke naravnost na predavanje, si rekel.

- Ni časa za kuho. - Nisem prosil.

- Rekla si, da potrebujem hrano. - Ne dlakocepi.

Res jo potrebuješ. Poglej se, kako shujšan si.

Pripraviti se moram.

Vedno se ti mudi.

Fiona, čas v mojem svetu je zapleten.

Se boš zaradi dresa odrekel matematiki?

Upam.

Kaj boš počel pozneje?

Na Mallinderjevo predavanje o variacijskih načelih nečimrnosti in dolgčasa grem.

- Nocoj, sem mislila. - Ja, vem.

Delati moram.

Seveda, vsi matematiki največ dosežejo do svojega 29. leta.

O nečem moram razmisliti.

In večeri so mirnejši. Nihče me ne moti.

- Nisem mislil tebe. - Samo pijača v študentskem baru je.

No... Ja. Rojstni dan imaš.

Koliko si stara?

Triindvajset.

Praštevilo.

Ja.

- Iti moram. Oprosti. - Že v redu.

Vsi ste videli naslovnice.

To univerzo so ustanovili pred osemsto leti.

Dolgo smo bili prvi v ligi. A nismo več.

Preberite svojo sramoto.

Nismo več na vrhu.

Na Oxfordu, Stanfordu in MIT zelo napredujejo v univerzitetnih raziskavah.

Prasci naduti.

Dekan me je zato prosil, naj se pogovorim z vami.

Z našimi nadarjenimi podiplomanti.

Da vas spomnim, da je to mesto kraj,

v katerem je sir Isaac Newton začel matematično revolucijo.

Darwin je svoj pogled na naravno izbiro najprej predstavil tukaj.

Crick in Watson sta odkrila osnovne gradnike življenja.

Oppenheimer pa, kako vse pognati k hudiču.

G. Brooks, bi nam radi kaj povedali?

Po naravi smo raziskovalci.

Nekaj nas žene k širjenju obzorij.

Iskanju tega, kar je na drugi strani črnih lukenj.

Odgovori obstajajo za prav vse skrivnosti narave.

Smisel življenja je v njihovem iskanju.

Vizionarji ste.

Vtisnite stvarstvu svoj pečat.

To je vaš čas.

Hvala.

Pozdravljen.

Zdravo.

204.

Številka avtobusa, mimo katerega sem šel.

Zanimiva je, tale 204.

Njen kvadrat je vsota kubov treh zaporednih števil.

Ingverjev kolač sem prinesel.

- Hvala. - Ni za kaj, profesor.

Kako je Robert Mallinder?

Najbolj ga skrbi lestvica univerz.

Pomembna je.

Sloves prinaša sredstva.

Sijajen je.

In zasluži si te, Ed.

- Se smeva še posvečati... - Ne.

- Če naredite izjemo... - Nehaj.

Rad bi nekaj raziskal. Vem, da mi ne bodo dovolili...

- Vi pa bi morda mi. - Edward.

- Nihče ne bo vedel. - Ne morem!

Daj mu priložnost.

Prosim.

Oba veva, da ste tudi na najslabši dan boljši od drugih.

Kaj je narobe?

Za nekoga s tvojim slovesom se zdi integralna analiza nekoliko prelahka.

- 204. - Ed.

Osupljivo število je.

- Poslušaj... - Se vam ne zdi osupljivo?

Ni ti treba početi tega.

V njem se skriva vzorec.

Ga lahko opazite?

- Ed. - Vzemite si čas.

- O tvoji raziskavi naj bi govorila. - Ni vam bila všeč.

Dajte no, 204. Kako se lahko uprete?

Vsi pravijo, da si sijajen. Vem, da si.

Ray Osborne mi je v pismu to napisal na treh straneh.

Toda to je mentorstvo, ne borba za nagrado.

Mimogrede, kako je?

No, Alzheimerjevo bolezen ima, zato...

Tudi meni je predaval tukaj.

Zato vem, kako zelo sta se zbližala.

PRIPNI DOKUMENT

KOLIDŽ DARNELL

NADZOR KONČAN OB 11.52

POSLANO

ANDREA, NORO ODKRITJE PO EKSPLOZIJI PLINA V BAGDADU

Tu dr. Nathoo. Pustite sporočilo.

Charan, ne boš verjel, kaj gledam.

Pred tisoč leti

najdragocenejša dobrina na svetu niso bili zlato, diamanti in nafta,

temveč znanje.

Začimbe, svila, surovine

so bile v primerjavi z neprecenljivimi podatki ničvredne.

Osmo in deveto stoletje. Četrti kalifat.

V medicini, matematiki in fiziki so delali velikanske korake.

Če ste v Bagdad prišli z zvitki dokumentov,

ste prinašali velik zaklad.

- Kaj je? - Kolega iz Iraka mi je pisal.

Na ulici je razneslo plin.

Podrobnosti ne poznam, toda odkrili so podzemni prostor

iz devetega stoletja, skoraj nedotaknjen.

Radi bi, da pridem tja.

Osebno vabilo z Ministrstva za kulturo in antikvitete.

Radi bi, da jim svetujem. Si si ogledal posnetke?

- Ja. - Ja?

Izjemni so.

To bi lahko bilo ime.

Harun Al Rašid. Kalif.

Bajt al Hikma je. Mora biti.

Največja knjižnica v zgodovini.

Končno, po vseh tvojih raziskavah.

Ne, samo za povprečneža me ima.

Si nekoliko melodramatičen?

Ne, resno. Dvomi o mojih sposobnostih.

Po tridesetih letih pisanja knjig in...

Nekatere so še vedno v tisku, če sva natančna.

Pravim le, da bi bilo lepo, če bi se jih potrudil prebrati.

Srček, matematiko ima rad, ne starin.

Zelo duhovito.

- Vem, da sem malce defenziven. - Zaverovan vase.

Kaj se dogaja?

Vem, da je genialen.

Ampak včasih bi ga kar udaril.

- Ne smej se. - Saj se ne.

Ja. Poskušaš se zadržati.

Ni ti podobno, da se počutiš ogroženega.

- Povabi ga sem. - Ne.

Ja. Stran od delovnega okolja. Mogoče boš ugotovil, da je znosen.

Živjo.

- Nič hudega. - Zelo sem te vesela.

Vse najboljše.

Ti je že kdo postregel?

Dve buteljki penine, prosim.

Potrebujejo kozarce?

Ali slamice?

Kozarce bom prinesel, prav?

Si eden od kul ljudi?

Potem pa daj. Kaj počneš?

Počnem?

Rojstnodnevna pijača.

Šaljivec.

Kaj študiraš?

Matematiko.

Zdaj pa vprašaj ti.

- Prav. Kaj študiraš? - Umetnostno zgodovino.

Nisi videti kot matematik.

Ti pa ne kot trofejna žena kakšnega oligarha.

Toda videz lahko vara.

In spremenil boš svet, ne?

Veš, prav ima.

Nisi podoben matematiku.

Vrniti se boš moral.

Ja.

- Živjo. - Kaj boš?

Belo vino bi.

Kartica ali gotovina?

Kartica.

Kozarce že imajo.

Ja.

Smeva biti tukaj?

- Kaj počneva tukaj? - Samo...

Tam.

- Škorci. - Kaj?

Prej matematika, zdaj ptice.

Številke so povsod.

In škorci se premikajo v določenih zaporedjih.

Vztrajno jih opazujem, a še nisem...

Narava se zdi naključna...

Vzorec skušam najti v njej.

Kaj počneš?

- Oprosti, - Kaj?

Samo gledal sem.

Ne glej. Zasebno je.

Itak čisto nič ne razumem.

- Ne uporabljaš računalnika? - Niso dovolj hitri.

Oditi moraš.

No...

Resno. Delati moram.

Mater, stari. Kot sem... Res mi je žal.

V redu je.

Moji pridejo.

Naj uganem. Ne vedo, da si gej, ne?

Nič nisem. Lahko odideš?

- Daj, vzemi mi žogo. - Saj poskušam.

Kakšna spretnost!

Ne bi se smela igrati na zelenici.

Samo otroka sta.

Kako gre? Z matematiko.

Nekaj bi rad raziskoval, ampak dvomim, da mi bodo dovolili.

Zato ne razlagam o tem.

- Jima lahko rečeš, naj... - Kaj?

Ta kraj ti veliko pomeni, kajne?

Ponosna bi bila.

Tvoja mama.

Dol. Takoj.

Ne znate brati?

- Ne razburjajte se, no. - S trave.

NE HODITE PO ZELENICI

Saj že gremo.

- Dobro. - Pridita.

Dol z njihove trapaste trave.

- Poslovita se. - Adijo.

Gremo.

Pridita.

Drek.

Si živčen?

Če se ne bo izšlo, ga boš naprtil nekomu drugemu.

Ni šans.

Tak talent. Nedolžen, neposmehljiv.

Že trideset let nisem srečal takega.

Andi, oprosti.

Ne bi smel reči...

- Zdravo. Edward, kajne? - Zdravo.

Andrea.

Kaj je to?

Piškoti.

Opa. To.

Ingverjeve vsi obožujemo. Hvala.

Oba sva študirala tukaj.

- Od študentskih let sta par? - Ne. To sva postala pozneje.

Sva pa bila prijatelja.

Vsak moški bi moral imeti to srečo, da se poroči s prijateljico.

Pa ti, Edward?

Težko najdem čas.

- Ja, delo je pomembno. - Ja.

No, s čim se ukvarjaš?

Ne skrbi, poskušala bom slediti.

Z enim samim preprostim vprašanjem. Če bi bila pravila drugačna...

Če se številke ne bi vedle tako, kot mislimo?

Torej ne integralna analiza?

Ampak ali niso številke preprosto tam, kot gore in atomi?

- Smem? - Seveda.

Kaj manjka?

No...

Rimljani v 3. stoletju pr. n. št. niso imeli simbola za ničlo.

Arabski matematik Al Kvarizmi jo je načrtal šele tisoč let pozneje.

Cifro za nič.

Številke so nekje, samo čakajo, da jih odkrijemo. Kot skrite celine.

Torej si raziskovalec.

- Ti smem nekaj pokazati? - Ja.

Izkopavanju se bom pridružila.

- Izkopavanju? - Ja. V Bagdadu.

Plin je eksplodiral.

V podzemnem prostoru so našli artefakte iz obdobja Abasidov.

Mogoče je Bajt al Hikma.

Hiša modrosti.

Po obleganju Bagdada je bila zakopana skoraj 900 let.

Od kolega v Iraku so.

- Previdno. - V redu je. Kopije imam.

Arabci so ustvarili trigonometrijo in algebro.

Koncept negativnih števil.

Zlata doba, ki...

Tale.

Kaj je to?

Kupolast strop v sobani.

To so vzorci številk.

- Kaj? - Smem?

Premajhno je. Je ta prt dragocen?

Ne. Kar izvoli.

- Kaj? - V redu je.

Umaknite se.

Te oznake.

Vzorec vsebujejo.

V teh simbolih je vzorec.

Slika ni preveč ostra. Imate še kakšno?

Ne, samo te.

- Več potrebujem. - Ed, kaj je?

Več potrebujem. To ni dovolj.

- Šel bom. Smem... - Ja, vzemi ga.

Ne, tu ga pusti.

Razumem, zakaj ti gre na živce.

Tista strast.

Tako čista.

Zelo ji je podoben.

ČE JE PRAŠTEVILSKI DVOJČEK RESNIČEN

LOKACIJA – CAMBRIDGE

ODDAJ POROČILO

ALGEBRSKE REŠITVE – 21.39

POSODOBITEV POSLANA

Živjo.

Boš prisedel?

- Vabiš me, da se ti pridružim? - Ja.

No, v službi sem, zato...

Zamočil sem.

Zadnjič.

Ne gre mi iz glave.

Oprosti.

- Robert. - Dekan.

Andrea menda nekam potuje.

Ja, Iračanom bo svetovala.

Te ne skrbi?

- Izkopavanja nadzoruje država. Varna bo. - Ne to, Robert.

Te ne skrbi, da bo dosegla več od tebe?

Sredstva za njeno tezo si ji zagotovil ti, zato...

Zelo sem ponosen nanjo.

Ne bodi poreden. Posveti se sladici.

Ed! Se lahko pogovoriva?

Gospod Brooks.

Dekan.

- Če gre za prt, mi je... - Pozabi na prt, Ed.

Vedeti moram, kaj raziskuješ.

Pokazal sem vam.

Ne, pokazal si mi nekaj zamegljenega.

Na tvoji strani sem.

Zaupaj mi.

Praštevila?

Kaj, bi rad napisal program za Facebook...

Ne, zanima me teorija, ne uporabna plat.

Dobro.

Predstavi mi.

Newton je nakladal.

- To gre pa res v uho. - Resno.

Vsi mu verjamejo, a za naravo je bil slep.

Videl je pasti jabolko, pomislil pa je zgolj na težnost. Poglejte.

Koliko predelkov je v peščišču?

Pet. Praštevilo.

Koliko cvetnih lističev je v cvetovih? Statistično.

Navadno tri, pet ali trinajst.

Sama praštevila. Zakaj? Koliko kromosomov ima človek?

- Prav. - 23. Na koliko let rojijo žuželke?

- Počakaj. - Na sedemnajst.

Družbo smo zgradili na številih, ki niso praštevila,

ker mislimo, da imamo tako večji nadzor.

Minuta ima šestdeset sekund, dan 24 ur.

Vendar nimamo nadzora.

Dobri ljudje umirajo, barabam gre dobro.

Smo na pragu katastrofe, rešitev pa vidimo le v tem,

da stvarstvu vsilimo še več pravil.

Zaporedja v praštevilih iščeš?

V majhni skupini.

Kaj če...

Kaj če je potrebna struktura skrita v tkivu stvarstva?

Če so božja šifra na Zemlji, DNK obstoja,

v resnici praštevila?

Mislim, da je to nekakšna formula praštevil. Res.

Raziskava je enaka moji, le devetsto let starejša.

In?

Kaj menite?

Bodo sprejeli?

Ed, žal mi je. Tega ne morem predstaviti odboru.

Zakaj ne? Vem, da je neobičajno, zato tega ne razlagam...

Neobičajno? Privlečeno za lase.

Oprosti, ampak... Poslušaj se.

Božja šifra. DNK... Lepo te prosim.

To je za teoretike zarot.

Nadarjen si, ne zapravljaj časa za to.

Zapravljam ga?

Vem, ne zdim se ti primeren za tako presojo.

To razumem. Ampak res ne trati časa za to.

Ne tako kot drugi.

- Kaj? Kdo? - Ni pomembno.

Tega ne bi smel reči. Samo nehaj se ukvarjati s tem.

Takoj.

VALOVI PRAŠTEVIL

DEŠIFRIRAM

DEŠIFRIRANO

ZAKAJ SE SPET UKVARJAŠ S PRAŠTEVILI?

DOGOVORILI SMO SE.

IŠČI ARHIV – PRAŠTEVILA

FORMULA ZA PRAŠTEVILA

DEŠIFRIRANJE PRAŠTEVIL V ARITMETIČNIH PROGRESIJAH

AVTOR R. ABBOTT

NALAGANJE OPOMB

ODSTRANJENO IZ ARHIVA

ODSTRANJENO IZ ARHIVA

Kaj bova večerjala?

Ne ljubi se mi kuhati in spakirati moram.

Robert?

Robert?

Ne.

Ne, ne, ne.

- Moja soba. - Pomirite se.

- Keith, nekdo je bil notri. - In pustil pomembne dokumente.

- Kdo? - Profesor Mallinder.

Jaz sem mu dovolil naprej.

Telefonirati moram. Nujno je.

Tistega uporabi.

- Prosim? - Zakaj ste to naredili?

- Ed. - Moja raziskava.

- Poslušaj. - Rekli ste, naj neham.

- Naj ne tratim časa. Ukradli ste jo. - Pomagati skušam.

Pozabi na vse skupaj. Pozneje se bova pogovorila.

...se poskušam posloviti. Ni preprosto.

Žal mi je.

Žal mi je, da ti nisem mogel dati več.

Poskusi biti srečna.

Je tukaj? Govoriti moram z njim.

- Ni ga tukaj. - O, jeb...

Kaj?

Pustil je sporočilo.

Kaj je narobe?

Vstopi.

Poslušaj.

To se mora končati.

GLASOVNA POŠTA

Poskušam se posloviti, a ni preprosto.

Žal mi je.

Žal mi je, da ti nisem mogel dati več.

Poskusi biti srečna.

Niti do kolen ti nisem segal.

Prevedla: Polona Mertelj

Preuzeto sa www.titlovi.com