Original subtitles

Golta je.

- Od kod je prišla? - Ne vem. Nekoga sem slišala teči dol.

- Je Morilec? - Ne.

To ne pomeni, da smo varni. Ne vemo, kdo je.

Vprašajmo jo.

- Samo pomislila sem. - To ni tvoje delo.

Kaj bomo?

Opazuj jo in preveri orožje.

Dobro.

Saj to ni res. Rick, kaj ti je bilo?

Vse sem obvladovala. Zakaj si to naredil?

- Samo... - Zini že!

- Ker bi umrla. - To sva tudi hotela, Rick.

Prerezala sem vrv. Šla je proti Informatiki.

Lahko bi mi povedala.

Kaj je to?

- Kje je? - Nazaj noter je šla.

Ne odhajaj! Sem grozen?

Ne, ne. Samo mislila sem, da si drugačen.

Je to Morilec?

Počakaj. Sem te poškodovala? Si v redu?

- Ja! Ne! Po svoje. - Ne? V redu.

- Ubiti ga morava. - Oprosti.

Nisi ti kriva.

V redu je.

Dobro.

Zakaj ga nisi ubil?

Ker nas lahko spravi v trezor.

- Sranje. - Še vedno diha.

- Bom jaz dokončala. - Ne. Mrtev nam ne more dati hrane.

Stran moramo.

Daj.

Vzemi sekiro. In sporoči, če se bo vzpenjala.

Kaj je rekel? Vedela sem. Ni ti povedal šifre.

- Ne, samo... - Rekla sem ti, da pojdi po sekiro.

- Prišla je iz vode. Po stopnicah gre. - Videla bo kri. Jebenti!

- Ne, kri sem dodala. - Kaj?

- Svojo. Da bi jo speljala stran. - Če nas najde, jo lahko izrabimo.

- Mogoče bo izdala šifro. - Ne splača se tvegati.

Če se bo preveč približala, jo bomo odgnali. Njega pa ubili, kot smo rekli.

Truplo bomo pustili tu. Odgnalo jo bo.

- Pa če poskusimo kaj drugega? - Nihče noče poslušati tvojih idej.

Ostani na straži in sporoči, če prihaja.

Audrey, počakaj.

Nehaj!

Hej!

Prvo puščico sem ti poslala v ramo. Naslednjo ti bom v srce.

Prisluhni mi. Vaš talec ima nekaj mojega.

- Tisto hočem nazaj. - Rekli smo ti, da je mrtev.

Potem bi dali njegovo truplo tja in me ustrelili, ko bi se približala.

Lahko se dogovorimo. Osvobodi ga, pa jo bom izpustila.

Fučka se nama zanjo.

Šla bom. Svoje stvari potrebujem.

Moram ga videti. Govoriti z njim. Ima moje stv...

Najprej nam prinesi hrano iz trezorja.

- Ne poznam šifre. - Pogruntaj jo.

Kaj, klinca, počneš?

- Boš kar dovolil, da izgine? - Jaz bom šla z njo.

Prav. Dobro.

- Itak si kriva ti. - Če boš kaj poskušala, bova vedela.

Nahranila sem hčerkico. Zajokala bo šele, ko bo spet lačna.

Če do takrat ne boš prišla v trezor...

- Dobro. - Bova ubila tvojega prijatelja.

PO KNJIŽNI ZBIRKI SILO HUGHA HOWEYJA

Mislimo, da smo izbrani...

A smo le eni od mnogih.

Ustanovitelji niso zgradili enega silosa. Zgradili so jih petdeset.

V bistvu 51.

Zakaj?

- Dobro vprašanje. Ne vem. - Bi Juliette lahko prišla v drug silos?

Prišla je. Ampak potem je slika iz njene čelade izginila.

- Torej je morda še živa? - Ne verjamem. Tisti silos ne deluje več.

Vsi vodje Informatike in njihovi učenci vedo za druge silose.

Quinnu ni bilo treba zašifrirati tega.

Vztrajaj.

GOROVJE BLUE RIDGE

Takoj ko sem našel knjigo, sem vedel, da bi jo moral uničiti.

Ampak nekaj v meni se ni hotelo ločiti od nje.

- Zakaj nam to prepovedujejo? - Ne vem.

To ni prav, Paul. Karkoli se je zgodilo, to je bil naš svet.

Zaslužimo si vedeti, od kod smo prišli. Ne glede na to, kaj pravi Pakt.

Vem, da ti to vzbuja nelagodje.

Vem pa tudi, da je res.

LE ENI OD MNOGIH SMO. USTANOVITELJI SO ZGRADILI PETDESET SILOSOV, NE ENEGA.

USTVARILI SO VAROVALO.

Ne moreš na slepo poskušati. Samo tri poskuse na dan imaš.

Če veš kaj koristnega, pojdi z mano.

Sicer pa počakaj. Saj se ne morem nikamor odkrasti.

- Ven hočeš? - Bi šla, pa vsakič...

Grem lahko s tabo?

Samo en kombinezon je. In če ne bom prišla v trezor, bom...

Naj ti pomagam.

Samo en kombinezon je.

Dobro, pojdiva.

Po Holstonovi smrti so hoteli, da prevzamem šerifovstvo.

Menil sem, da so v meni videli vodjo.

Zdaj vem, da niso.

Videli so nekoga, za katerega so vedeli, da bo ubogal,

da ne bo spraševal.

Napačno so me ocenili.

Veliko vprašanj imam

in ne bom jih pustil brez odgovorov.

Nič več. Juliette je bila tista.

Ona mi je odprla oči, da sem spoznal, da je čas.

Laži se morajo nehati.

No, dober govor.

Ampak kaj lahko narediš za nas?

- Prosila si me za pomoč. - Nisem vedela, da si nemočen.

Še enega izdajalca moramo poiskati.

- Nekdo je povedal za Skladišče. - Kaj pa bo? Tu ne pozna nikogar.

Pozna pa tiste zgoraj.

Bi se nam drugi namestniki pridružili?

- Ne vem. - Zakaj ne?

Saj res, zaradi tebe so ukinili vse zveze.

- Shirl. - Se motim?

- Kaj pa naj bi? - Si moral Bernardu povedati po radiu,

da boš sprožil preiskavo o njem in Simsu?

Oprosti.

Ampak tega ne moremo narediti sami.

Ne vemo, ali je kdo na naši strani.

Nekdo je.

- Ženska, ki nama je pomagala dol. - Ja, pomislila sem nanjo.

- Ampak ne vem, kako z njo priti v stik. - O kom govorita?

O Camille Sims.

Bereš?

Znaš brati?

- Ja. - Fino.

Lahko najdeš kaj, na čemer piše "Russell" ali "vodja Informatike"?

Zapisano šifro bi že kdo našel.

Ne vem, kaj še naj naredim.

Samo iskati mi pomagaj.

Ja.

Ljudje, ki so umrli v tistem prostoru... Si jih videla?

Ja.

Tess je Rickova mama, Chase pa Audreyjin oče.

Bennyja sta dobila po smrti drugih staršev.

Ko je moja mama zbolela, ju je prosila, naj me vzameta k sebi.

Ko je umrla, sta me res.

Ampak bila sem samo dodatna lačna usta.

Zato sta hotela priti v trezor.

Zato sta umrla.

Bili smo lačni.

Drugi krivijo mene.

Zato me kličejo Golta.

- Zanje sem samo to. - Razumem. Bolj, kot misliš.

- Prav? Ampak zdaj... - Vem. Iščeva šifro.

Samo povedati sem ti hotela.

Hej, kaj pa tole?

Njegovo stanovanje je.

RUSSELL CONROY SKLADIŠČE

- Naslov je drugačen. - Pomaga?

Bova videli.

Tole moraš vedeti.

Tista stran, ki jo ima tvoj mož?

Nič ne pomeni. Pojma nimaš, kaj nam prikrivajo.

Česa nam ne povedo?

Si bila pri računalniku, ko so ujeli Nichols?

- Ne. - Če bi bila, bi videla.

Vedela bi, o čem govorim.

Bila pa bi tudi v celici z vrečo na glavi.

Hvala.

Se spomniš čiščenja šerifove žene?

Njenih besed, preden je rekla, da hoče ven?

- "Zaslon laže." - Ja.

Tista stran, ki si jo videla?

Mogoče tako ni bilo samo včasih.

Mogoče...

Mogoče je tako zdaj.

ČE MI NE VERJAMEŠ, POJDI NA DNO SILOSA.

POIŠČI PREDOR. DOBIL BOŠ POTRDITEV.

- Hej... Si kje videl župana Hollanda? - Ne.

Poiskati ga moram. Takoj.

- Ni dosegljiv. - Kaj to pomeni?

Da moraš počakati.

Poslušaj. Ne razumeš, prav?

Silos bo preživel le, če ga bom takoj našel.

Ti ne razumeš.

Ti boš preživel le, če boš izpustil mojo roko.

Ukazal mi je, da ga do večera ne smem motiti.

Walk.

- Kaj hočeš? - Nisi prišla na zajtrk.

- Nisem bila lačna. - Shirl je rekla, da se slabo počutiš.

Bedarija. Rekla je: "Walk spet ne more iz delavnice."

Od naše vrnitve se ne morem približati vratom.

Če samo pomislim na to, me zgrabi panika.

Neumno sem mislila, da bom to premagala.

Ni bilo neumno.

- Ampak terja čas. - Ja. Nimam ga.

Mojo ženo imajo.

Vse to se je začelo, ko sem jo prvič izgubila.

Ne bo izginilo. Ne, če je ne dobim nazaj.

Walk, poglej me.

Poglej me.

Dobila jo boš nazaj.

Kako veš?

Pri zajtrku si nekaj zamudila.

Zdaj imamo šerifa.

Na naši strani je.

Prevzeli bomo nadzor nad Silosom. In potem bomo najprej

osvobodili McLain.

Hotel sem, da veš, da imamo načrt.

Spočij se.

OD: BERNARDA B. ČAS ZA POGOVOR.

Saj si vse slišal.

NAČRT IMAJO. KAKŠEN?

Kako naj vem, če sem ujeta v tej sobi?

ZAPOMNI SI. KAMERA OSTAJA PRIŽGANA IN TI NE BOŠ ŠLA VEN,

ČE HOČEŠ ŠE KDAJ VIDETI ŽENO.

Mami.

Lukas, kaj je narobe?

- Kje si bil? Si v redu? - Nič ni narobe.

Napisali so le, da so te obsodili na pet let v rudnikih.

No, izpustili so me. Ne morem vsega razložiti, a...

- Kako dolgo si svoboden? - Nisem mogel do tebe.

- Da poveš, da si varen? - Samo... To moraš vzeti.

Skrij nekam na varno.

Ne. Mislila sem, da sem te izgubila.

- Pa spet tvegaš? - Ne razumeš.

Že kot otrok si bil tak.

- Nimam izbire. - V nevednosti je mir.

Želim si, da bi ga našel, a ti iščeš rešitve,

- tudi kadar jih ni. Zato si tu. - Ne, tu sem, ker sem šleva.

Šerifinja Nichols me je prosila za pomoč,

pa sem jo zavrnil, rekoč,

da samo jaz skrbim zate.

- Kaj? Saj ne. - Lagal sem.

Zlagal sem se, da mi ne bi bilo treba ravnati prav. In ji nisem pomagal.

Tudi prijavil je nisem. Le...

Nič nisem naredil.

Te napake ne bom ponovil.

- Prav? - Ja.

Hvala.

PAKT

Russell je imel otroka.

Hej, kaj jeste v vašem silosu?

Različne stvari.

- Odvisno od tega, kaj je v menzi. - Torej ti ni bilo treba jesti podgan?

Ne.

Kaj je?

Nič.

Rekla si, da sta Chase in Tess poskušala priti v trezor.

Ja, ampak nista našla šifre. Nehala sta jo iskati.

A kako sta vedela, kaj sta že vtipkala?

Kaj si rekla?

Kako sta vedela, kaj sta že vtipkala?

Jaz vem.

- Sranje. - Kaj?

To sem narisala jaz, ampak nisem vedela, da so to...

Chase in Tess sta jih napisala. Prepoznam pisavo.

Prišla sta noter.

Sicer ju ne bi ubil.

Tukaj je bila, pa sem jo izbrisala. Res super.

Ampak mislim, da lahko ugotovim iz tega.

Ena, dve, tri, štiri, pet...

Petnajst, 16, 17.

Torej, devet, 29, 30, 31,

32, 33, 34, 35, 36, 37.

Sedemintrideset, 38.

Ena, dve, tri, štiri.

Ena, dve.

Nič, tri.

Zakaj imajo dve imeni?

Bobby Parsons, Lynn Montgomery, Emily Ames.

Prvo je ime, drugo pa priimek.

Ga ti imaš? Priimek?

Ja. Nichols.

Meni je mama dala le ime.

Ni več pomembno.

- Otrok se bo kmalu zbudil. - Mi lahko prineseš tablico?

Osem, devet.

- Nihče ne sme naprej. - Župan me je poslal.

Njegov učenec sem.

Smem naprej. Če nočeš, da te prijavim zaradi oviranja...

Spodaj ni varno.

- Si prepričan, da hočeš tja? - Ja.

Pohiti.

Zgrabi ga! Pridi sem!

- V redu. - Pojdimo.

Na dno moram priti.

Spustili so ga mimo.

- Kdo si? - Lukas Kyle.

Kakšne opravke naj bi globoko spodaj imel kdo iz Informatike?

- Kdo te je poslal? - Nihče. Na lastno pobudo sem tu.

- Odpeljite ga nazaj. - Poslušaj.

Misliš, da bi v teh razmerah res hodil sem, če ne bi bilo nujno?

Jebenti. Silos poskušam rešiti.

Če bo važič z modro izkaznico še težil, ga vrzi čez ograjo.

Nehajta!

Počakaj. Poznal sem Juliette Nichols.

Vraga, si jo.

Njenemu fantu je bilo ime George.

Kot vodje oddelkov

sem vas hotel seznaniti z najnovejšim napadom upornikov.

- Gotovo že veste zanj. - Tako je.

Iz Skladišča so hoteli ukrasti smodnik

in z njim razstreliti vrata silosa.

Predrzni načrt nam je uspelo preprečiti.

Pozneje smo ugotovili,

da ga je zasnoval Paul Billings.

- Kako to vemo? - Tako so povedali pridržani uporniki.

Zato sva Billingsa sklenila razrešiti.

Njegovo delovno mesto do nadaljnjega ostaja prazno. Še nekaj.

Vsi namestniki in njihovi pomočniki morajo v menzo na tem nivoju.

- Spremeniti jo moramo v začasni pripor. - Zapor naj zgradimo?

Rekli ste, da ne bomo sodelovali pri ničemer v zvezi z uporom.

Okoliščine so se žal spremenile.

Drek.

- Še en poskus imaš. - Vem.

A če se zmotim, bova morali čakati 24 ur... In Solo bo umrl.

- Zato... - Tako mu je ime? Solo?

- Zakaj? - Ne vem.

- Je to ime ali priimek? - Ne, sploh ni njegovo ime.

To je Solo. To nisi ti. To je pravi Informatikov pripravnik.

Ne vem, kdo si.

Informatikov pripravnik sem. Razumeš?

Ne govori tega. Nikoli!

Razumeš? Solo sem.

Pripravnik glavnega informatika!

Ni ta, za kogar se predstavlja.

Sedela je ob meni.

Govorila je, da njeno ime pomeni modro barvo.

Solo? Je to učilnica nivoja B?

Ko se je začel upor, je imela enajst ali dvanajst let.

Kako, da si sedel ob njej?

Nisem hotel reči, da je bilo to njeno.

Samo, da me spominja nanjo.

Upor...

Koliko si bila takrat stara?

Nisem se še rodila.

Tudi moja mama se ni spomnila. Bila je še majhna.

Jebela.

Samo otrok je bil.

To je bila Solova učilnica.

Conroy. To je Russllov priimek.

V stanovanju. Škatla za malico.

Hej.

To je on.

- Če si ti glavna, me moraš izpustiti. - Od kod si poznal Jules?

Po njeni službi sva se pogovarjala v menzi.

Potem je nisi zares poznal.

Vem, da je iskala resnico.

Tudi jaz jo. Zato sem prišel sem.

Te besede ti je v usta položil tvoj šef.

Počakaj. Mislim, da je Juliette še živa.

Kje?

Povedal ti bom.

A le, če me odpelješ tja, kamor moram.

Pojma nimam, kdo bi lahko bil.

Bernardu je nekdo namignil o ropu.

- Še en prisluškovalec? - Mogoče.

Kako Bernardu pošiljajo poročila brez računalnikov in nosačev?

Mogoče po kakšnem jurišniku.

- To si naredil ti. - Že, a ne vem,

ali je prišlo na pravi naslov.

Šerif... Hočejo, da prideš k barikadam.

- Nekdo te išče. - Tvoje sporočilo je prišlo na cilj.

Bi rad, da gremo s tabo? Za prikaz moči?

Bolje bo, da grem sam.

Sporočanje čez barikado.

Kaj? Kaj je?

Vem, kdo nas je izdal.

- Čakajta. Sta prišli noter? - Ne.

- Dovoli, da govorim z njim. - Nismo se tako dogovorili.

V redu. Vajina starša sta potuhtala šifro.

Možnosti sem oklestila na šest. Na dan imam tri priložnosti.

Dve sem izrabila. Noter bom prišla samo,

- če mi dovoliš govoriti z njim. - Ne.

Če ji ga boš dovolil ubiti, ne boste prišli noter.

- Odpreti moraš trezor! - Ne.

Ni mi treba. Lahko preprosto odidem.

Ni mi treba v jebeni trezor. Vi morate.

- Moraš v... - Počakaj.

Mamina je bila.

Kje si jo dobila?

Naj govori z njim. Samo tako bomo prišli v trezor.

Živjo.

Živjo.

Si v redu?

Sranje.

- Spodletelo mi je. - Kaj?

Ne. Ni ti...

- Naročil mi je... - Kaj?

Naj nikomur ne dovolim v trezor.

Nisem prišla vanj. Nihče ni bil v trezorju.

Kaj pa potem počneš tu?

Razumem, kako pomembno je, da varuješ trezor. Res.

Razumem.

Če mi poveš šifro, obljubim...

- Ne bom. - Ne, poslušaj, prosim.

Šla bom po hrano. Samo to hočejo.

Lahko... Nazaj v svoj silos hočem.

Ne. Kar naj pridejo in me ubijejo.

Razmisli, prosim.

- Russell me je izbral za pripravnika. - Ne.

- Samo jaz še varujem trezor. - Nisi bil njegov učenec.

- Prisegel sem. - Ne.

Nisi bil njegov učenec.

Njegov sin si bil.

Benny, rekla sem ti, da uporabi lestev.

Saj jo bom. Naslednjič.

Takoj se vrnem.

Ga boš zdaj ubila?

Hej, se spomniš?

Tega še nisem videl.

- Vem, da nočeš poskusiti... - Ven!

- Hej, ne. Počakaj. - Samo...

- Prav. - Nehaj.

Več puščic imam.

Audrey, počakaj.

Si zdaj na njuni strani?

Prisluhniti mu hočem. Odloži lok.

- V redu. - Povej, kako si ubil najina starša.

- Kaj je bilo? - Dal mi je eno nalogo.

- Spodletelo mi je. - Kako to misliš?

Prišla sta noter. Našla sta pravo šifro in vstopila.

In jaz sem bil tam. Bil sem tam, pa nisem ukrepal.

Nisem se prebudil.

- Samo... - Spal si?

Nisem... Sem...

Nisem se zbudil, dokler...

V redu je. Dokler kaj? Kaj?

- Zelo glasno je bilo. - Kaj je bilo glasno?

Kakšen butec sem! Pištolo sem pustil pri vratih.

Ustrelila sta te, ko si spal?

- To je bilo? - Ne verjemi mu.

- Rick. - In potem?

Ubil je najina starša.

- Nisem hotel. - Pa si ju!

Prišla sta v shrambo.

Zato...

Odlomil sem notranjo kljuko vrat in jih zaprl.

Nista mogla ven, ker so bila zapečatena.

In jima je zmanjkalo zraka?

Ni važno, kako je to naredil.

Ubil ju je. Laže, da sta ga ustrelila.

Imaš... Imaš brazgotino?

Ja? Vem, da jima je nočeš pokazati, a morata vedeti, da govoriš resnico.

- Ne lažem. - Smem samo...

- Ja? - Ja.

Dobro.

No, nam boš dal šifro?

Prav.

Kaj pa tole?

Prej ali slej jo bova potuhtala.

Ne potrebujeva ga.

Ena golta manj.

Ime ti je Jimmy Conroy.

- Umakni se! - Ob uporu si imel dvanajst...

Nehaj. Nehaj, prosim. Samo poslušaj.

Ko se je zgodil upor, je imel dvanajst let. Dvanajst.

Ni bil dovolj star, da bi bil odgovoren za vse to.

- Imel si dvanajst let. - Jimmy je bil šleva.

- Ne. - Jimmy se je skril za vrata...

Odpri, Jimmy!

Šerif pa je njegovemu očetu s pištolo meril v glavo.

Samo vrata bi moral odpreti, a jih ni. Zato...

Oči.

Ali tako govori junakov sin?

Russell bi se takega sina sramoval.

Ne, motiš se. Bil bi zelo ponosen. Naredil si, kar ti je naročil.

"Nikogar ne spusti noter."

- To ti je rekel, ne? - Ja.

Pa veš, zakaj?

Ker je hotel rešiti trezor. Silos.

Ne. Ne, Jimmy. Rešiti je hotel tebe.

Hotel je, da živiš.

Tako kot sta njuna starša to hotela zanju.

Zato te je tvoj oče varoval.

Tako kot hočeta ona, da njun otrok živi.

Otroka imata?

Dojenčka.

Dojenčka.

- Rick. - V redu je.

- V redu je. - Moram.

V redu je.

Prav.

Ja?

- Ja. Prav. - Prav.

- Si dobil moje sporočilo? - Ne, kar tako sem se spustil sto nivojev.

Kje je ostalina?

- Sama morava biti. - Na stopnišču, sredi upora?

Torej je res.

Res si prestopil.

- Šel na drugo stran. - Nikamor nisem šel.

Ločnica se je premaknila.

Pokaži.

Tu je ni varno razgrniti.

Hotel si, da naredim vso pot, ker lahko zaupaš samo meni?

- Daj no, oba veva, da je to laž. - Res je.

Videti sem hotel tvojo ženo.

A za vabo sem imel le to ostalino. In poklical tebe.

Dvema ubežnikoma je pomagala, da ju niso ujeli.

Zato se sprašujem, če ni nekaterim od nas

za varnost Silosa mar bolj kot za vse drugo.

Ko boš to videl...

Razumel boš, zakaj sem ti primoran zaupati.

V zvezi s čim?

Že leta nisem bila tako globoko.

Jules je sem hodila z Georgeem.

Prav si imela, veš?

Nisem je dobro poznal.

Govorila sva le nekajkrat in... Nisem še spoznal takega človeka.

Saj ga nisi mogel.

Ja.

Zdela se mi je čudovita.

Tako zelo, da sem jo poskušal... Poljubiti.

In si še živ?

Srečo imaš.

Nisem vedel za Georgea. Še ne.

Samo...

Želim si, da bi ji bolj pomagal.

Vsi si.

- Ja. - Sem prihajam že leta.

Pa še nisem slišala za predor. Si prepričan, da je tu?

Tako so mi rekli.

Lagali so ti.

Na dnu je samo voda.

Dvomim, da je zelo globoka.

Pomisli.

Ves ta prostor bi moral biti zalit, ampak ni.

In?

Praviš, da so spodaj črpalke, za katere v Strojniški ne vemo?

Morajo biti.

Si pripravljen staviti glavo?

Ja.

Že grem, no.

Od kdaj moraš trkati?

Po mojem te bo zanimalo.

Ugotovil sem, kdo izdaja.

Teddyjeva mama.

Včeraj sem jo videl pred napadom na Skladišče. Pri barikadi.

Mislim, da se je samo bala...

Da bodo Teddyja ubili.

- Si govoril z njo? - Še ne.

Ne morem je kaznovati.

Sina je poskušala obvarovati.

Ampak zdaj smo v kaši.

To, kar počnemo, ne deluje.

- Spremeniti moramo načrt. - Zakaj mi to govoriš?

Ker nisem mogel najti Shirl.

Poslušam.

Preostanek smodnika, ki smo ga vzeli iz Skladišča...

Uporabili ga bomo.

Samo... Veš...

To je...

To je...

Ladja, ki jo izdelujem.

Jadrnica.

Hotel sem pogreti malo hrane,

ampak mislim, da bi morali začeti z nečim drugim.

S sladoledom.

- Počakaj. - Ne, kar vstopi.

To je to.

Ja, dajmo...

Samo pusti...

V redu je.

To so bobni. Za igranje.

Ja.

Takole?

Ptiči.

Hej, hočete slišati glasbo?

Kaj je to?

Glasba. To...

Meni se zdi boljša od sladoleda.

Hranil sem ga na varnem.

Hvala.

Ampak to ni edini kombinezon.

Za enega mi nisi povedal, ne?

Vodja Informatike dobi kombinezon, če bi prebili zračno zaporo

in bi se moral varno vrniti v trezor.

- Kaj je to? - Nič.

Oprosti, ker sem ti to zamolčal.

Že v redu. Skoraj bi utonila in...

Ustrelili so me s puščico.

Ne razumem.

Našla si kombinezon. Zakaj nisi preprosto odšla?

Pripravljen?

Ja.

Si v redu?

Ja.

- Počakaj. - Kaj je?

Povej, kaj je bilo z Jules.

Če umrem?

Hja, ja.

Prav.

Dobro. V njeni čeladi za čiščenje je bila kamera.

Ko je nehala delati, je bila še živa.

- Kaj? - Ja.

Si jo videl?

Ne. Tako so mi rekli.

- Je torej še nekje? - Ne vem. Če bi vedel, bi ti povedal.

Ampak upam, da je.

Dobro. Zaželi mi srečo.

Potreboval jo boš.

Ker boš sam.

Super.

Misliš, da je resnično?

Ne vem.

- Čas je, da izbereva stran. - Bodo zmagali?

Mogoče, če narediš, kar je prosil Billings.

Rob, če bodo zmagali, bodo potrebovali upravnika Silosa.

To bi bil lahko ti.

To morava narediti.

Za Anthonyja.

Ne morem. Imajo me za sovražnika.

Prav.

V redu. Bom jaz.

Lahko pa naredim nekaj drugega.

Bernard ima ključ.

Na njem je številka 18.

Ko se kaj zalomi,

se prižge in zabrenči, on pa izgine.

Tako je bilo, ko je Jahns za šerifinjo izbrala Nichols.

Odšel je. Zasledoval sem ga.

S ključem je odprl vrata v prostor s strežniki.

Ko se je vrnil, je povedal, da je postal župan.

Kaj je v sobi s strežniki? Razen strežnikov.

Ne vem.

Dostop do njega ima le vodja Informatike

oziroma tisti, ki ima ključ.

Lukas Kyle.

Zakaj si tu?

Tako so mi naročili.

Kdo?

Salvador Quinn.

Pred tabo so do teh vrat prišli le trije.

Salvador Quinn, Mary Meadows in George Wilkins.

Z Wilkinsom nisem govoril.

Quinn in Meadows sta dobila enako navodilo, kot ga boš zdaj ti.

Če boš komu omenil ta pogovor

in kaj si videl tukaj,

bomo morali sprožiti Varovalo.

Veš, kaj je to?

Ja.

Prevedla: Polona Mertelj