Original subtitles

Vsa �tiri te�ka in grozljiva leta

so na zahodni fronti potekali boji v jarkih.

Toda nekaj vzhodneje se je odvijala �isto druga�na vojna.

Vojna premikov, z dramati�nimi zmagami in izgubami.

Z velikimi vojskami, ki so bile neprestano v gibanju.

Na terenu, ki je zahtevalo vse, od kamel do smu�i.

V tej vojni je bilo uni�eno eno veliko cesarstvo: Avstroogrska.

Drugo cesarstvo, Rusijo, je zajela revolucija.

Carsko dru�ino so ubili.

Vojna na vzhodu je za vedno spremenila zemljevid Evrope.

Zdaj jo lahko vidimo, kot se je zares dogajala: v barvah.

PETI DEL: POKOL NA VZHODNI FRONTI

Avgusta 1914 sta se dva vladarja na odru srednje Evrope

�opirila kot pava.

Prvi je bil nem�ki cesar Viljem. Bil je ambiciozen,

enako kot ves nem�ki vladajo�i razred.

NORMAN STONE Cesar je bil zelo �iv�en �lovek.

Nagnjen k histeri�nim napadom in �ivel je v svetu domi�ljije.

Toda v tem svetu je l. 1914 �ivela vsa de�ela.

Drugi je bil Cesarjev zaveznik Franz Jo�ef, avstroogrski cesar.

Zelo konzervativen absolutist na dvoru,

ki je propadal zaradi spletk in razdeljenosti.

Ta dva sta imela na vzhodni fronti za nasprotnika tretjega:

ruskega carja Nikolaja II.

NORMAN STONE Car se je zavedal svojih omejitev,

ki so bile kar velike. Ni bil histeri�en kot Kaiser.

Precej bolj je bil vesel umirjenega �ivljenja.

Vsekakor mu ni bilo toliko do tega, da bi za�el vojno.

Iskra, ki je spro�ila vojno med nem�kim, avstroogrskim

in ruskim vladarjem je bil atentat na avstrijskega nadvojvodo

Franca Ferdinanda, ki so ga izvedli srbski nacionalisti.

Ko je avgusta 1914 izbruhnila vojna, je bil potek na vzhodu

zelo hiter. Avstrijci so napadli Srbijo.

Rusija, srbski zaveznik, je napadla Nem�ijo in Avstrijo.

Avstrijci so se pred njimi hitro umikali in izgubljali mesta.

Za navadnega avstrijskega vojaka je bilo to razo�aranje.

Zdelo se je, da sploh ne bo konca. Utrujeni smo lahko le preklinjali.

Eni so preklinjali krave, iz katerih usnja so bili tele�njaki.

Drugi so prisegali, da jih ni� ne bi spravilo od doma,

�e bi vedeli, kaj jih �aka.

Rusi so razbijali Avstrijce, a so imeli velike te�ave z Nemci.

Avgusta v bitki pri Tannenbergu je bilo 50.000 Rusov ranjenih

ali mrtvih. 100.000 jih je bilo ujetih.

Nek britanski opazovalec je pripomnil:

Prizor, kako so tiso�e Rusov nagnali v dve veliki jezeri

in mo�virje, je bil stra�en.

Kriki umirajo�ih nikoli ne bodo pozabljeni.

Nem�ka zmaga je prinesla velik ugled dvema njenima tvorcema:

generalu Paulu von Hindenburgu in Erichu von Ludendorffu.

Slavili so ju kot re�itelja svojega naroda.

Hindenburg je vsak dan ukazal naslikati svoj portret.

Bil je velik, dobrodu�en dostojanstven stari tovari�,

ki je poosebljal nem�ke vrline. Pa tudi imel jih je.

Ludendorff je bil o�itno dobro podkovan strateg.

A njegova te�ava je bila, da ga je prevzela lastna veli�ina.

Prve bitke na vzhodni fronti so prepri�ale oba generala,

da bo ruska vojska lahek plen.

Ludendorff je za�el sanjati o velikem nem�kem cesarstvu,

ki bi se raz�irilo na vzhod.

Britanski opazovalci so opazili mo� in borbenost ruskega duha.

Kot posameznik je bil ruski vojak najbolj�i borec na svetu.

Brez besed je prena�al mraz, lakoto in vse te�ave.

Toda z vojno napovedjo Nem�iji in Avstriji

je car od svojih vojakov zahteval preve�.

ORLANDO FIGES Boj na dveh velikih frontah

je bil kon�ni test za rusko vojsko. Ne le zaradi te�av

pri prevozu opreme, vojakov, konjev in hrane

za ljudi in �ivali na fronti.

Pozno septembra 1914 so Nemci, prepri�ani, da bodo z lahkoto

premagali Ruse, napadli Poljsko, ki je bila del Ruskega carstva.

Napad na Poljsko je videti zelo mamljiv. Zajeda se globoko

v nem�ko ozemlje. �e Ruse napadete s severa in juga,

jih lahk o v sredini mnogo ujamete.

To je bila sr� nem�ke strategije v zadnjih nekaj tednih l. 1914.

Nem�ka vojska je bila oslabljena zaradi te�av na zahodni fronti,

Rusi pa so hiteli zavarovati poljsko prestolnico Var�avo.

Hindenburg in Ludendorff sta poslala �ete na Vislo,

ki so jo morali prekora�iti, da bi pri�li do Var�ave.

Na�e �ete so na tem pohodu ogromno pretrpele.

Ceste so bile polne blata, vreme pa je bilo slabo.

30-kilometrski pohodi so bili nujni, da bi ujeli sovra�nika.

9. oktobra so Nemci prekora�ili Vislo in obkolili Var�avo.

Ruska medicinska sestra Sophie Botcharski je gledala bitko.

Nemci so dva tedna posku�ali zavzeti Var�avo.

Neusmiljeno so nas tolkli. Prihajali so tiso�i ranjencev.

A nekateri so imeli vesel pogled. Vzhi�eni so bili: nismo pora�eni.

Na nem�ko presene�enje je Rusom uspelo obraniti Var�avo.

Med nem�kim umikom so Rusi spet napadli.

Kot odgovor na to so poslali na Poljsko sve�e nem�ke �ete,

da bi zaustavile ruski prodor.

Posledica novembra je bila zadnja velika bitka 1914: za Lodz.

Rusi so izgubili. 150.000 jih je bilo ujetih.

A tudi Nemci so imeli izgube: 130.000 �rtev.

Nem�ki poveljniki so zdaj dojeli, da Rusi nimajo pomislekov,

da po�ljejo v boj neomejeno �tevilo mo�.

A kako dolgo to lahko traja?

Vseeno ni bilo dvoma, da bodo Rusi nadaljevali svojo ofenzivo.

Imeli so veliko �tevilo vojakov, a so jih uporabljali nepremi�ljeno.

Taka taktika ni jam�ila uspeha, celo proti na�im �ibkim to�kam ne.

L. 1914 je 1,8 milijonov Rusov umrlo, bilo ranjenih ali ujetih.

Zgodaj l. 1915 je bila zahodna fronta na mrtvi to�ki.

Nemci so se osredoto�ili na hitro zmago na vzhodu.

Avstrijska vojska naj bi podprla nem�ko ofenzivo tako,

da bi napadla Ruse v Karpatih.

Pohod je postal zelo naporen. Obti�ali so v visokem snegu.

Boj v Karpatih je zaradi te�kih pogojev na terenu in ostre zime

zahtevala najve�ji napor, kar jih je vojska zmogla.

Kdor ni bil tam, si zamisliti ne more, �esa vsega so bili sposobni.

Po dveh tednih so Rusi ustavili avstrijski napad.

Kljub temu uspehu je ruski poveljnik v Karpatih, general

Aleksej Brusilov, ki bo postal klju�ni ruski general te vojne,

je vedel, da so velike �rtve v prej�njih mesecih naredile svoje.

Mo�je, ki so jih poslali kot zamenjavo, so znali le korakati.

Mnogo jih sploh ni znalo napolniti pu�ke. Kako so streljali,

bolje da ne govorimo.

Takih mo� ni bilo mogo�e imeti za vojake.

Ves �as je spra�eval mo�e v rovih, zakaj se bojujejo.

Neizbe�ni, cenzurirani odgovor je bil, da so ubili nekega nadvojvodo

in njegovo �eno, in zato so Avstrijci hoteli poni�ati Srbe.

Zakaj so Nemci za�eli vojno proti nami zaradi Srbov, ni vedel nih�e.

Rojevala se je bolj dvome�a vrsta ruskih oficirjev.

Eden od njih, Dimitrij Oskin, opisuje te po�re�ne,

debele oficirje. Eden je pre�ivel vojno v �otoru in jedel sladoled,

ko je vojake po�iljal v boj. Avtoriteta je bila na preizku�nji.

Kaj po�nemo v tej vojni. Stotine so �e �le skozi moj polk

in vsaj pol jih je kon�alo na bojnem polju, ranjenih ali mrtvih.

Kaj bodo dobili oni, ko bo vojne konec?

Obupani Rusi so potrebovali pomo�.

Zdaj so bili soo�eni s �e eno gro�njo.

Oktobra 1914 je v vojno na strani Nemcev vstopila Tur�ija.

Stari sultan, Enver Pa�a, je imel v mislih hitro zmago.

Enver Pa�a je obiskal Nem�ijo.

Odli�no je znal nem�ko in se je zelo dobro razumel z Nemci.

Mislil je, da ta narod nikoli ne more izgubiti.

�e mislite, da bo vojne konec do Bo�i�a, si lahko prigrabite

nekaj ozemlja na Balkanu ali morda v boju proti Rusom.

Enver Pa�a je svoje sile poslal v napad na rusko Armenijo.

Sredi ostre zime so bili Turki soo�eni z ostrim protinapadom.

Od 95.000 tur�kih vojakov jih je pre�ivelo le 18.000.

Pribli�no 30.000 jih je zmrznilo.

CHRIS BELLAMY Turkom ni �lo,

jezni in utrujeni vojaki pa na vrnitvi skozi tur�ko Armenijo

zagre�ijo "Armenski genocid". To ni bil le odgovor na poraz.

O�itno je na�rt obstajal �e dlje �asa.

Rezultat je bilo pol milijona pobitih Armencev.

Tur�ki napad je spodbudil Ruse, da zaprosijo za pomo� zaveznike,

Britanijo in Francijo, da bi prepre�ili tur�ke gro�nje.

Isto�asno je Winston Churchill, prvi lord Admiralitete,

na�rtoval zavezni�ki napad na Dardanele.

Njegov veliki sen je bil, da bi premagal nem�ke zaveznike

na njihovi naj�ibkej�i to�ki.

25. aprila 1915, po tvegani operaciji na morju, so britanski,

francoski, novozelandski in avstralski vojaki pri�li na obalo

Galipolija. Napad na kopnem je postal krvava pat pozicija.

PETER HART Mo�je so govorili: "�e bi le

dobili �e eno brigado, bi lahko prodrli,

s �e eno divizijo pa..." A vsako novo brigado

in divizijo so ustavili.

Turki so pripeljali svojo novo divizijo in tako v nedogled.

Jarki so �isto druga�ni, kot sem pri�akoval.

Dvigniti glavo pomeni smrt. Celo na periskope streljajo.

Turki med napadom vpijejo: "Alah" na�i pa odgovarjajo: "Pridite,

prasci, vam bomo dali "Alaha." Zaradi pogoste uporabe te besede

so Turki gotovo �eleli vedeti, �e je "prasec" eden od na�ih bogov.

Med jarki je veliko trupel na�ih in tur�kih vojakov.

Smrad je obupen.

Veliko �are�e sonce je neprestano �galo z neba.

Kmalu smo izvedeli, kaj res pomeni biti �ejen.

Ustnice pokajo, v glavi pa se zaradi vro�ine vse vrti.

Pehota nas je prosila za vodo, a posode so bile prazne.

Vse no�i so prihajali ranjenci.

Ves napad je bil obupen neuspeh.

To naj bi bil romanti�en pohod. Toda prinesel je veliko trpljenja

zavezni�kim in tur�kim vojakom.

Veliko jih je imelo dizenterijo. Najve� jih je umrlo zaradi nje.

Ljudje so umirali na latrinah. Stra�no je bilo.

In ni� se ni doseglo. Ves napad je bil popoln neuspeh.

Kon�no so se januarja 1916 zavezniki umaknili.

Imeli so ve� kot 250.000 �rtev.

Turki so dosegli pomembno zmago, a njihov triumf na Galipoliju

bo kmalu zasen�il njihov poraz na severu.

Zgodaj 1916 so Rusi �ez Kavkaz napadli tur�ko Armenijo.

Zavzeli so klju�ne tur�ke utrdbe. Tur�ija jim ni ve� grozila.

Zgodilo se je �e nekaj ugodnega za Ruse in njihove zaveznike.

Maja 1915 je na strani antante v vojno vstopila Italija,

ki je hotela osvojiti del avstro- ogrske, posebej Tirolsko.

Italijani so krenili proti severu.

Avstrija je umaknila �ete z ruske fronte, da bi zavarovala Tirolsko.

Za�ela se je prva vojna na smu�eh.

GARY SHEFFIELD Boj na italijanski fronti je bil

�e posebej te�ak. Avstrijci so dr�ali polo�aje v gorah.

To je bil najhuj�i boj s te�kim oro�jem in strojnicami,

ki ga je ote�eval �e gorski teren.

To so bili eni najhuj�ih bojev cele 1. svetovne vojne.

Mladi britanski oficir Hugh Dalton se je boril v italijanski vojski.

Jarki so v ledu in ve� Italijanov umre zaradi plazov,

kot zaradi Avstrijcev, oro�je je treba vla�iti po stenah

in ga postaviti na prostor, velik kot orlovo gnezdo,

kjer je zaradi mraza treba menjati stra�o na deset minut.

�ete na smu�eh napadajo z grebenov s hitrostjo 50 km na uro.

Po steni smo se vzpenjali po zelo ozki poti.

Gorski vrh nad nami je zastiral nebo.

Pod nami prostrani, skoraj navpi�ni travniki, kot bi �akali,

da nekdo pade nanje.

Pono�i je vse zmrznilo.

�kornji, �rnilo v nalivnem peresu

in pena na obrazu, �e preden smo se uspeli obriti.

Naslednji dve leti in pol je bila vojna v gorah na mrtvi to�ki.

Poleti 1915 sta se Avstrija in Nem�ija spet namenili nad Var�avo.

14 divizij z 250.000 mo�mi je krenilo na vzhod.

Do maja 1915 je avstrijski napad v Karpatih ubil 100.000 Rusov.

Junija in julija so ruske izgube zaradi Nemcev in Avstrijcev

ves �as nara��ale.

CHRIS BELLAMY Maja so imeli Rusi �e

400.000 mrtvih, ranjenih ali ujetih. Do junija so njihove

skupne izgube narasle na 3,8 milijonov mo�.

Mesta-utrdbe, kjer so potekali boji, so bila poru�ena.

Prebivalci Var�ave so �akali, kaj jim bo prinesla usoda.

Var�ava je obsojena na propad. A �e vedno je bilo majhno upanje.

Zdaj ga ni ve�, lahko se zgodi le �ude�.

Nemci bodo veselja�ili po ulicah, ponosni na svojo zmago.

Vpra�anje je le, koliko bodo potrebovali. Ne dni. Ur.

5. avgusta je nem�ka vojska paradirala skozi Var�avo.

To�no leto dni po za�etku vojne. Nem�ki poveljniki so za�eli

verjeti v mo�nost zmage. Rusi bodo res pora�eni.

Motili so se. Sledili sta �e dve leti hudih bojev.

A nem�ki vojak si je lahko oddahnil. Bil je samozavesten.

Njegov ruski nasprotnik se je zdel pora�en in brez poguma.

Britanski opazovalci so za�utili klju�ni trenutek za rusko vojsko.

Umik smo nadaljevali �e tri tedne. Vsak dan je bil dolg.

Utrujeni ljudje, ki se vle�ejo proti vzhodu.

La�ni kmetje brez doma, ki i��ejo hrano. Tiso�i ranjenih.

Vsi smo bili popolnoma iz�rpani. Vsi smo potrebovali po�itek.

Spra�evali smo se, kdaj bo veliki pohod na vzhod kon�an.

Kot odgovor na poraz se je car Nikolaj II razglasil

za glavnega poveljnika ruskih sil.

Kmalu je imenoval generala Brusilova

za poveljnika na vzhodni fronti.

A Brusilovo zasebno mnenje o carju je bilo zelo slabo.

Carjevo pomanjkanje znanja, moralna �ibkost

in oklevanje pomenijo, da je popolnoma nesposoben za vodstvo.

Mo�je upravi�eno govorijo, da smo �rtvovani za ni�. Na zmago ne

moremo upati. Popoln moralni zlom o�itno ni ve� dale�.

Vseeno so se ruski vojaki pokazali zelo �ilavi.

Zgodaj 1916 so Britanci in Francozi na zahodni fronti

na�rtovali ofenzivo za prihajajo�e leto.

Rusi bi morali na vzhodu odigrati klju�no vlogo

z napadom na Nemce in Avstrijce, da bi jim zmanj�ali rezerve.

Brusilov bi moral voditi poletno ofenzivo.

A te�ava je bila v lojalnosti.

�e 1914 je pisal, da se ne bori za carja, ampak za Rusijo.

Kot bi slutil, da bo moral v nekem trenutku izbirati.

Brusilov je skrbno pripravil napad na Nemce in Avstrijce, na fronti,

dolgi 350 km. Presenetil jih je s kratkimi, natan�nimi napadi.

Prva tar�a so bili �ibkej�i Avstrijci.

4. junija 1916 je Brusilova vojska krenila v napad.

�ez nekaj dni so proslavljali.

Do 6 junija smo ujeli 900 oficirjev,

ve� kot 14.000 mo�, 77 topov, 134 strojnic in 49 havbic.

Do 9. junija smo ujeli 1.240 oficirjev, �ez 71.000 mo�,

94 topov, 167 strojnic in veliko koli�ino raznega vojnega plena.

Soo�eni z ruskim napadom so Avstrijci za�eli izgubljati pogum.

Sku�al sem zbrati mo�e, a brez uspeha. Bili so povsod po polju.

Kmalu nas je odkrilo rusko topni�tvo in pospremilo domov.

Po blatnih cestah in poljih je hodilo veliko avstrijskih vojakov,

ponavadi v spremstvu enega samega ruskega vojaka.

"Ubog" je bila beseda, s katero so se opisovali pred zajetjem.

Vsem je bilo vojne dovolj.

NORMAN STONE Brusilov je skoraj uni�il

centralne sile. Avstrijski imperij je razpadal pod udarci.

Ni bilo jasno, ali so centralne sile pora�ene. Isto�asno so se

borile na Sommi na zahodu, Italijani pa so napadli na jugu.

�lo je za las.

Ludendorff je Brusilovov napad imenoval kriza na vzhodu.

Nemci so po porazu Avstrije morali najti okrepitve.

�eprav so Rusi slavili veliko zmago, jih je drago stala.

Na�a bolnica je bila polna ranjencev in ostale tudi.

Povedali so nam, da je �rtev 200.000.

Videli smo, sli�ali, �utili in spoznali zlomljene ljudi.

Do zime 1916 so Nemci zbrali sile za protinapad

in povrnili velik del izgubljenega ozemlja.

To je bilo veliko razo�aranje za pogumne navadne ruske vojake.

Britanci so bili �e naprej navdu�eni nad njimi.

Bili so veli�astni.

Lahko so korakali in se borili ob tako majhnih obrokih,

da drugi evropski vojaki tega ne bi prenesli.

Poletni zmagovalci so dobili medalje, a do konca l. 1916

so sto tiso�i ruskih vojakov gnili v ujetni�kih tabori��ih.

Za ostale boj ni ve� pomenil zmage, ampak umik.

Tudi Brusilov je bil razo�aran. Ne nad mo�mi, ampak oblastjo.

Povedal bi le, da je moja vojska imela �ude�en pogum v svoji

popolni predanosti Rusiji in pri svojih dol�nostih. A vsi napori

niso prinesli ni�esar zaradi pomanjkanja inteligence

in odlo�nosti vrhovnih poveljnikov.

Nekateri politiki so postali podobnega mi�ljenja.

Glavni �tab se ne ozira na �rtve in ne skrbi za vojake.

Vojska nima ve� zaupanja v svoje vodstvo.

Razo�aranje vojakov se je preneslo tudi na ostalo prebivalstvo.

Ljudje so se, utrujeni od vojne, prito�evali nad vsem.

Bili so razo�arani in izgubljeni v neskon�nem nizu napak.

Zmanjkovalo je hrane. Po ulicah so se raztezale vrste za kruh.

Govorilo se je, da trgovci kopi�ijo velike zaslu�ke.

�epetalo se je, da carica trguje z Nemci.

Celo na carja niso ve� gledali z enakim strahospo�tovanjem.

Ta velika Rusija, ki bi lahko nahranila ves svet, nima hrane.

Pa tudi ostalega manjka.

Manjka vsega: hrane, obleke, obutve, bencina in parafina.

Kmalu bomo umirali od lakote. Svetujem, da kupite pet kg kruha

in ga skrijete. V predmestjih Petrograda dobro oble�eni ljudje

prosijo za hrano. Zelo hladno je. Ljudje nimajo s �im kuriti.

Naj vse vzame vrag. Kako te�ko je postalo �ivljenje.

Po vsej Rusiji je kipelo nezadovoljstvo.

Stavke so bile obi�ajne. Vsi so dvomili v nujnost vojne.

jeseni 1916 so se nemirni ruski mornarji dvakrat uprli,

v balti�ki in �rnomorski floti.

Car in njegova dru�ina sta bila osamljena.

Povsod se je govorilo, da so cari�ini podaniki prodali vojsko

in narod in da je hotela postati regent in zamenjati carja,

katerega �ibkost in pijan�evanje je postalo �e pregovorno.

Tra�ev je bilo v izobilju. Govorilo se je, da se carica me�a

v dr�avne posle pod vplivom svojega ljubimca Rasputina.

Vsepovsod govorice. Ni� ve� ni bilo sveto.

Mra�ne sile za prestolom, nem�ki vpliv na dvoru, izdajalski

mirovni sporazum, Rasputinova mo�, zloglasne zgodbe o carici.

Pozno l. 1916 so jo poskusili predstaviti v pozitivni lu�i,

ko so jo pokazali kot medicinsko sestro v Zimskem dvorcu.

A niso vedeli, da se je videz sester spremenil. Veliko uniform

je padlo v roke petrograjskih cip. Tako je slika carice,

ki so jo pokazali, imela nasproten u�inek in podpihnila govorice

o njenih igrah z Rasputinom.

Car je na nevarnost revolucije odgovoril z represijo.

Njegovi svetovalci so se celo tajno pogajali z Nem�ijo,

da bi prekinili vojno, upajo�, da bo car obdr�al prestol.

Februarja 1917 je bilo carskim �etam ukazano,

naj streljajo na protestnike v Petrogradu.

Nekateri, kot Fedor Linde, so ukaz zavrnili.

Kozaki so streljali na neoboro�ene mno�ice, tolkli z bi�i, jih gazili

s konji. Zaklical sem: "Prijatelji, �ivela revolucija!"

Z nara��anjem napetosti so oficirji zahtevali carjev odstop.

Va�a carska visokost, zavedam se va�e ljubezni do de�ele.

Prepri�an sem, da boste pristali na �rtev, ki jo zahteva vojna,

da bi re�ili de�elo in vladarsko dinastijo.

Car se je z vlakom posku�al vrniti s fronte v Petrograd.

Prestregli so ga revolucionarji. Vedel je, da je pri�el njegov �as.

Car je odstopil 15. marca. Postali smo vojaki republike.

Nih�e se ni prito�eval. Vojaki so spremembo sprejeli enako,

kot so sprejeli ukaz mirno.

Oblast je prevzela za�asna vlada. Prebivalstvo je slavilo.

Sli�ali so se trije kratki udarci zvonca s katedrale.

Zvonjenje se je pospe�ilo. Kmalu so zvonili v vseh cerkvah.

Ljudje so �li na ulice. Veliko vrat je ostalo odprtih.

Popolni neznanci so se objemali in jokali.

Aleksander Kerenski, ki bo kasneje postal premier,

je bil imenovan za vojnega ministra.

Brusilova je imenoval za vrhovnega poveljnika vojske.

Skupaj sta hotela vrniti samozavest narodu

z novo ofenzivo proti �ibkej�emu sovra�niku, Avstriji.

Napad se je za�el 1. julija 1917. Kmalu je postalo jasno,

da se vojaki no�ejo ve� boriti.

Po le tednu dni so generali ugotovili, da se pripravlja upor.

Ko sem vpra�al, kaj ho�ejo, so rekli, da se no�ejo ve� boriti.

Prosili so, da bi se vrnili domov, razdelili zemljo

in v miru �iveli.

Ko sem jih vpra�al, kaj bo z materjo Rusijo, so rekli,

da razmi�ljanje o tem ni njihov posel.

Po treh letih boja in trpljenja je bilo vojakom kon�no dovolj.

To je bila vojna, kjer se je pobuda ves �as selila,

a na koncu ni bil usoden vojni zlom, ampak politi�ni.

Septembra 1917 so v svojem zadnjem napadu Nemci zavzeli Rigo,

drugo najve�je pristani��e na Baltiku. Zdaj so lahko le �akali,

da Rusija od znotraj razpade.

Vladimir Ilji� Uljanov, bolj znan ko Lenin, je �akal svoj trenutek.

Ena na�a napaka bi lahko uni�ila vse. Vse je treba predvideti.

�as je na na�i strani.

Leninov cilj je bila bolj�evi�ka revolucija.

A podporo mu je prineslo njegovo geslo, mir za vsako ceno.

Do konca 1917 je druga za�asna vlada poskusila uvesti red.

A z Leninovo revolucijo je de�ela drvela v kaos.

Ni ve� prestolnice, le smeti��e. Ni�e ne dela. Ulice so umazane.

Po dvori��ih so kupi smrde�ih smeti.

Te�ko povem, kako slabe so postale razmere.

Ljudje so leni in malodu�ni. Nizkotni nameni,

proti katerim sem se ves �as boril, zdaj uni�ujejo Rusijo.

Socialisti so sejali veter, Rusija �anje vihar. Gospodarski polo�aj

je tak, da so besede: "na robu propada" nekaj obi�ajnega.

Tuji revolucionarji kot John Reed so ta dan predvideli.

Z ene strani je monarhisti�ni tisk pozival k represiji.

Z druge je bilo sli�ati Lenina: "Upor, ne smemo ve� �akati."

Vlada je bila vse bolj nemo�na.

Oboro�eni delavci so stra�ili na ulicah, se borili z roparji

in jemali oro�je, kjerkoli bi ga na�li.

Do novembra 1917 je revolucija, pozneje slavljena v filmih,

postala neizbe�na.

Vlada je ukazala vojni ladji Aurora, naj zapusti Petrograd.

Bali so se, da bodo mornarji obrnili topove na sede� vlade.

Oklepni avtomobil je s sireno vozil po ulici.

Na vsakem vogalu in trgu so bile skupine ljudi.

Ves �as so prihajali novi.

7. novembra, na znak Aurorinih topov,

so revolucionarji zavzeli Zimski dvorec.

Dan je mesto na�el v divjem vznemirjenju in zmedi.

Vse ljudstvo se je dvignilo v viharnem naletu.

V nekaj dneh se je revolucija raz�irila do Moskve.

Zastopstva ruskih vojakov so Nemcem za�ela predlagati premirje.

Decembra 1917 je pri�lo do premirja na vzhodni fronti.

V nekaj ve� kot treh grozljivih letih je umrlo 2,300.000 Rusov.

�e pet milijonov je bilo ranjenih.

Ne glede na slabosti in te�ave, je ruska carska vojska je do konca

zadr�evala 160 nem�kih in avstrijskih divizij.

Zdaj so bile proste. Rezultat je bil za zaveznike uni�ujo�.

Prva je zlom Rusije ob�utila Italija.

Oktobra sta avstrijska in nem�ka vojska napadli hribe

na so�ki fronti.

S severa so prihajale govorice in demantiji.

27-ega so bile govorice glasnej�e. Prodor je bil velik in hiter.

Poskus Italijanov zavzeti avstrijsko ozemlje je propadel.

275.000 Italijanov je bilo ujetih.

Mnogi, ki so se �e borili, niso videli smisla v tem.

Mo�je so trmasto korakali naprej, nekateri zmedeni in utrujeni,

nekateri veseli. Nekateri brez izraza na obrazu.

Na nekaterih sem videl zavest o veliki tragediji,

katere majhen del smo bili tudi mi.

Italijani so nem�ki upor ustavili 25 km pred Benetkami.

Za podporo so poslali britanske in francoske sile.

Do konca 1917 so se zavezni�ke mo�nosti zdele slabe.

Bolj kot kdajkoli je general Ludendorff verjel v zmago.

Zahvaljujo� zlomu Rusije je bil na� polo�aj v novem letu, 1918,

ugodnej�i, kot bi bilo pri�akovati.

�e nikoli nismo bili tako �tevil�nej�i od sovra�nika.

Zaveznikom je ostalo le �e eno upanje: Amerika.

6. aprila 1917 je predsednik Wilson napovedal vojno Nem�iji.

Britanci so nove zaveznike do�akali kot re�itelje.

Vedno so bile moje sanje videti dva naroda, ki govorita angle�ko,

zdru�ena v boju za skupni cilj. Danes so se te sanje uresni�ile.

Anglosa�ka rasa mora re�iti civilizacijo.

Poleti 1917 so prve ameri�ke sile pri�le v Evropo.

Videti so bili ve�ji od navadnih ljudi. Visoki so bili nasprotje

bledim rekrutom, kakr�ne smo ponavadi gledali. Vpra�ala sem se,

je to �e en polk iz zavzetih kolonij.

Potem sem zasli�ala klic: "Glejte, pri�li so Ameri�ani."

Ameri�anom so najprej rekli nerode.

pozneje so nas klicali psi�ki. Ne vemo,

od kod prvi vzdevek, a drugi je o�iten. Tako so nas klicali,

ker smo nosili pasje zna�ke, spali v majhnih �otorih, prito�evali

nad hrano in osvajali vse �enske, kar smo jih videli.

Za mnoge Ameri�ane je bilo urjenje kulturni �ok.

Na�tevali so vse, kar jim je �lo na �ivce.

Na�i oficirji so na vrhu spiska, ker od njih ni nobene koristi.

Razdra�ljivi so, arogantni in nerazumni.

Vreme je na drugem. Mule so na tretjem. Obleka, ki pu��a,

je �etrta. Ves �as imamo mokre noge. U�i so pete. Sesekljano meso

s krompirjem �esto. Domoto�je sedmo. Ve�ina �uti pomanjkanje

pozornosti nasprotnega spola. Nemci so zadnji,

�e ne bi bilo njih, bi �li lahko domov.

Poveljnik ameri�kih sil, general John J. Pershing,

je moral te surove rekrute izuriti za boj.

Svetovna vojna je vklju�evala upravljanje z mno�icami.

Eno je bilo vpoklicati milijon ali dva mo�,

drugo pa jih spremeniti v organizirano izurjeno vojsko,

ki se lahko zoperstavi najbolj izurjeni evropski vojski,

ki je imela poleg tega �e tri leta izku�enj v vojskovanju.

GARY SHEFFIELD Ameri�ani so bili v boji podobni

Britancem na Sommi 1916. Polni zanosa, a �e mnogo

so se morali nau�iti. In v krvavih bojih so se hitro u�ili.

Ameri�ani so svojo prvo bitko do�iveli junija 1917.

Spomnim se, da mi je dan razkril prvega mrtvega Ameri�ana.

Pri mrtvih rojakih sem bil ravnodu�en, a Ameri�ani so me

nekako ganili. Videti so bili dobri in novi. Bili so upanje,

na katerega smo se naslanjali, na�i zavezniki.

Nem�ki poveljniki so prav tako ugotovili,

da jim bodo na dalj�i rok Ameri�ani pome�ali ra�une.

Ogromno obilje nedotaknjene, nakopi�ene energije,

ki so jo prinesle ameri�ke sile je bilo protiute� slabosti

popolnoma iz�rpanih zaveznikov.

Ludendorff je ugotovil, da mora tvegati, da hitro kon�a vojno.

Ko je koval na�rt za usodno zmago l. 1918, je ve�ina na strani

antante verjela, da bo vojna trajala �e leta.

Malo jih je predvidelo, kako hitro se bo vse spremenilo.