Original subtitles

Leta 1914 so nem�ki in britanski mornarji verjeli,

da bo njihova vojna spopad velikih bojnih ladij.

A bil je le en velik spopad dveh flot.

Ostanek vojne na morju je bil zelo druga�en od pri�akovanega.

V vojni je prevladalo novo oro�je: podmornica.

FRED BUNDAY Podmornice so bile grozne.

Bile so majhne iz zelo ranljive.

To je bila vojna blokad in ogromnih �rtev.

Pred kon�no zmago je prinesla razo�aranje in katastrofo.

Bistvo te vojne so bile inovacije in ogromen napredek tehnologije,

od tiste na nebu, do te v globinah oceanov.

Zdaj vojno lahko prvi� vidite, kot se je zgodila:

v barvah.

�ETRTI DEL: MORILCI NA MORJU

Vse od bitke pri Trafalgarju je britanska mornarica dominirala

na morju.

Predvojne prireditve, kot je bil pregled v Spitheadu, to dokazuje.

ARTHUR HALESTRAP �el sem na ta pregled.

Tam so bile ladje vseh velikosti. Veselje je bilo biti tam,

kot otroci smo se vsi veselili tega.

Povsod so bili mornarji.

V teh dneh smo bili pomorska dr�ava.

Britanija, otok, je bila odvisna od trgovine. Svoje poti je morala

ohraniti odprte in varne, kar je zahtevalo nadzor nad njimi.

V letih pred vojno se je britanska premo� sre�ala z novim izzivom.

Od svojega kronanja l. 1888 je nem�ki cesar Viljem II hotel

zgraditi cesarstvo, ki bi bilo enakovredno ostalim dr�avam.

Za to pa je potreboval mo�no mornarico.

Cesarjeve ambicije in britanski trud ohraniti premo�

sta pripeljala do drage tekme v pomorskem oboro�evanju.

Sredi��e tega je bil nov tip vojne ladje, ki so jo zgradili Britanci

in jo poimenovali po prvem primerku: Dreadnought.

Bila je velika in bolje oboro�ena od vseh prej�njih.

ANDREW LAMBERT Dreadnought je uvedel

dve spremembi. Namesto �tirih topov je imel 8-10 te�kih topov

in postopno so uvajali mo�nej�e motorje,

ki so pove�ali hitrost.

To je bil kvantni skok v gradnji ladij. Naslednjih osem let

se je odvijala tekma, med katero so zgradili

�e ve�je in mo�nej�e ladje.

Admiral Fisher, izumitelj Dreadnoughta, je trdil,

da je njegov izum izni�il pomen vseh ostalih vrst bojnih ladij.

Edina te�ava je bilo �tevilo teh ladij. Ne glede na to,

kdo bi se mu zoperstavil, bi ga Dreadnought uni�il.

Kot mravljin�ar brez te�av pohrusta mravlje.

Do za�etka vojne avgusta 1914 je imela Nem�ija 13 Dreadnoughtov,

Britanija pa 21.

Mornarji z obeh strani so se veselili prilo�nosti,

da preizkusijo svoje novo oro�je.

�uti se zanos, novinci prihajajo vsak dan.

Ko bi se le pojavila nem�ka flota. Z njo bi opravili v nekaj minutah.

Ko je izbruhnila vojna, je bil Fred Bunday 15-letni kadet.

Kaiser je bil nekdo, ki mi ga ni bilo treba poznati.

�e bi imel prilo�nost, bi ga ubil. �e bi se mi le ponudila.

Takoj, ko je lahko, je Bunday postal redni vojak.

Mislil, sem da je to odli�no. �e bi bil v jarkih, bi stekel ven

in bil ubit. Pridru�il sem se mornarici.

Ladje so bile vedno moj sen.

Nem�ki mornarji so bili enako vznemirjeni.

Leta 1914 je mornar Richard Strumpf �akal z nem�ko floto.

Na�e veselje in vznemirjenje je bilo ogromno, dolgo v no�.

Uresni�ilo se je, �esar smo se bali in hkrati hrepeneli.

Mornarico smo zgradili, da bi se borili proti podlim Angle�em.

Stro�ek in ugled Dreadnoughtov so povzro�ili zanimive posledice.

Nih�e si ni mogel privo��iti, da izgubi ladjo. Admiral Jellicoe,

poveljnik flote v Scapa Flowu, je okleval z izplovitvijo.

�e bi obstajala mo�nost uni�iti sovra�nikove ladje,

bi bilo prav tvegati. �e pa ta mo�nost ni prav velika,

mislim, da tako tveganje ne bi bilo pravilno.

RICHARD WOODMAN Najbolj se je bal, da bi odpeljal

drage ladje na morje in izgubil bitko,v dnevu bi izgubil �e vojno.

Bili sta dve zasidrani floti, ena nasproti drugi,

ki sta dr�ali pat pozicijo, ne da bi sploh izpluli.

Strah je bil tako velik, da se v dveh letih sploh nista spopadli.

Ko so bili Dreadnoughti na varnem, je ostanek mornarice

�elel izstradati Nem�ijo z blokado trgovskih poti.

Britanci so imeli ve� ladij in so lahko nadzorovali Severno morje.

Uspelo jim je prestre�i ve�ino nevtralnih trgovskih ladij.

ANDREW LAMBERT Nevtralne ladje so zaplule v

angle�ko pristani��e in Angle�i so blago kupili zase.

Posadka je bila zadovoljna: za enak denar so bili prej doma.

Razen Nemcev se ni nih�e vznemirjal.

Ko je ljudstvo trpelo, so nem�ki mornarji lahko le gledali.

Glede na to, da so se poti kri�ale v Britaniji, in da so Angle�i

uva�ali vse mogo�e, da bi bili mo�nej�i za boj, smo videli,

da se nam slabo pi�e.

Eno oro�je pa je prineslo preobrat v vojni na morju: podmornica.

Na za�etku jih je Britanija imela ve� od Nem�ije.

�ivljenje na njih je bilo nasprotje onemu na velikih ladjah.

To je bila klavstrofobi�no. Ni mi bilo v�e� biti zaprt.

Podmornice so bile grozne. Tako majhne in ranljive.

BILL STONE Vsi so bili prostovoljci,

ki so hoteli zaslu�iti peni ve� na dan. Ni jih bilo veliko.

A tokom vojne smo morali tudi vanje. Nismo hoteli,

a ko smo jih videli, smo bili navdu�eni. Vsi so bili kot eden

in vsi so delali skupaj, kajti ko ste zadeti, morate vedeti,

kaj je v podmornici treba storiti.

Britanci so jih uporabljali za podporo. Nem�ke podmornice

so bile osamljeni lovci, edino res u�inkovito oro�je.

Ve�ino �asa so bile na povr�ini, lepo spokojne.

Po odli�ni morski ve�erji smo u�ivali v ve�ernem zraku

in cigari. Sivi in vijoli�ni odtenki so zamenjali son�ni zahod.

Pod vodo je �ivljenje postalo zelo druga�no.

Te�ko je opisati. Vro�ina me je pahnila nazaj. Bilo je skoraj

45 stopinj. Mo�je so bili na pol goli. Njihovi sivi,

upadli, umazani obrazi so bili videti kot okostnjaki.

Septembra 1914 je nova nevarnost pokazala svoj pravi obraz.

Tri starej�e britanske ladje, Aboukir, Hogue in Cressy,

so bile potopljene v enem samem dnevu.

Britanski mornar je svojim pisal, kako je pre�ivel.

Draga babica, imel sem hudo izku�njo. Zbudil nas je pok

in ladja se je zatresla. Aboukir se je hitro potopila. Sko�ili smo

v vodo. Odplaval sem na Hogue, a zadeli so tudi njo. Potonila je

v treh minutah. Odplaval sem na Cressy in popil kakav. Tudi njo so

zadeli. Spet sem sko�il. Re�ili so me po treh urah.

Umrlo je 1400 mornarjev.

Podmornice so se tiho prikradle in nih�e jih ni videl.

A ta element presene�enja je bila zakonska in diplomatska te�ava

pri trgovskih ladjah.

Zakon je nalagal, da vojna ladja najprej ustavi trgovsko

in pogleda, kaj preva�a. �e je bilo blago v korist sovra�niku,

je bilo treba dovoliti posadki, da zapusti ladjo.

�ele potem so jo lahko potopili.

Seveda je to izni�ilo prednost, ki so jo podmornice imele pri napadu.

Bile so podlo oro�je. Prekleto ne-angle�ko oro�je.

Poveljniki podmornic so prikrojili pravila in potapljali ladje brez

opozorila in trdili, da so preva�ale strelivo ali celo,

da so jih potopili Britanci, ne pa oni.

Nem�ki propagandni filmi so �eleli prepri�ati svet,

da se dr�ijo zakona in celo vozijo posadke na varno.

Zgodaj leta 1915 je bilo te farse konec.

Kaiser in njegovi komandanti so spustili podmornice z verige.

Vojna v jarkih na zahodni fronti je bila na mrtvi to�ki.

Nemci na kopnem niso bili uspe�ni proti zaveznikom.

Edini napredek so lahko dosegli z nadzorom trgovskih poti.

Februarja je Nem�ija razglasila neomejeno vojno s podmornicami.

Te bi brez opozorila streljale na trgovske ladje na poti v Anglijo.

Neomejena vojna je bila edina re�itev, ki je lahko uspela.

Rezultat obupa. Kot da so se Nemci odlo�ili, namesto da bi se borili

z Dreadnoughti, storiti nekaj drugega, da vojaki na Z fronti

ne bi zaman umirali v jarkih.

Za podmorni�ke posadke je bil to praznik in olaj�anje.

Kon�no se je za�ela neomejena vojna. Z ramen je padlo breme,

ki smo ga nosili od za�etka vojne.

V treh mesecih so podmornice potopile 115 ladij.

A ena je od�la predale�.

7. maja 1915 je Lusitania odplula iz Anglije v Ameriko.

Dojilja Alice Drury je pazila na otroka,

ko je razneslo prvi nem�ki torpedo.

Vzela sem otroka. Stuart je jokal v kabini: "No�em se utopiti."

�la sem k njemu in rekla, naj se me dr�i. To je tudi storil.

Druga varu�ka me je vpra�ala, kaj naj. Rekla sem, naj pazi otroka.

Nikoli ve� nisem videla ne nje, niti Bunny.

Na Lusitaniji se je utopilo ve� kot 1200 ljudi.

To je Britancem dalo veliko prednost, ki so jo propagandno

dobro izkoristili in je bila eno najmo�nej�ih oro�ij. Tar�a je bilo

javno mnenje v ZDA. Kot bi Lusitanijo poslal sam bog.

Nemci niso mogli narediti ve�je neumnosti.

Potopitev Lusitanije je pokazala vso podlost sveta.

Sploh pa te de�ele. Kot bi �elja po ma��evanju odnesla ves razum.

Velik del jeze je padel na samega cesarja. -To je bilo podlo.

Ne bi se zgodilo, �e bi bil cesar dober �lovek. To je storil zato,

da bi prestra�il Angle�e. Da poka�e, da je konec igre.

Protest po Lusitaniji je prepri�al Nemce, da spo�tujejo zakone.

A napetost je kmalu spet narasla.

Novembra 1915 je nem�ki poveljnik zapisal:

Podmornica ne more re�evati posadke. Lahko jih opozorimo.

Naj se re�ijo v �olne in trgovino z Anglijo bi kmalu zaustavili.

Te�avnost polo�aja zahteva, da smo neusmiljeni.

Februarja 1916 se je neomejena podmorni�ka vojna nadaljevala.

Z njo pa tudi zgra�anje.

Podmornice se ne morejo uporabiti proti trgovskim ladjam.

ne da bi kr�ili na�ela pravice in �love�nosti.

Na�a trgovina je bila tar�a nevidnega sovra�nika.

Potni�ke in ribi�ke ladje, �enske, otroci, vsi so bili njegove �rtve.

Spomladi 1916 so Nemci, zaradi strahu, da v vojno vstopi Amerika,

ustavili svojo neomejeno vojno, potem ko so potopili

212 ladij.

Ko sta vojni na Atlantiku vladala britanska blokada in nem�ke

podmornice, je bila britanska mornarica zavzeta z druga�nim,

poraznim pohodom, 2500 kilometrov vzhodneje.

Ob izbruhu vojne je bil ne �elu mornarice prvi lord admiralitete,

Winston Churchill. Ob neuspehu vojskovanja v jarkih na zahodu

je verjel, da je mornarica klju�nega pomena za zmago.

Njegov na�rt je bil napad na Tur�ijo, nem�kega zaveznika.

Odlo�il se je da z napadom �ez Dardanele izlo�i Tur�ijo iz vojne

in omogo�i Britaniji, da Rusijo oskrbi z oro�jem in opremo

ter odvzame Nem�iji zaveznike in jo porazi. Cilj je bil,

da se dobi vojna z napadom nekje drugje.

Februarja 1915 so zavezni�ke ladje napadle tur�ke utrdbe,

ki so branile Dardanele. A �akalo jih je grdo presene�enje.

PETER HART Turki so na krajih, kjer naj

bi pluli zavezniki, nastavili mine. Tri ladje so potopili,

izgubili so stotine �ivljenj in britanski ugled je bil omajan.

Zavezni�ki mornarji so dojeli, da so �ive tar�e.

Danem smo bili v krempljih smrti in z bo�jo pomo�jo pre�iveli.

Ve�ina mornarjev je neuspeh pripisala netopirjem na ladji.

Minolovci so se trudili obmo�je o�istiti min. A z omejenim uspehom.

Aprila so britanske, francoske, avstralske in novozelandske �ete

pri�le na Galipoli. -Ko sem dojel, da gre ve�ina mornarjev v smrt,

sem za�util strah. Zami�ljal sem si stotine, ki umrejo,

preden se uspejo izkrcati in so poko�eni,

�e preden pridejo do tur�kih polo�ajev.

Turki so bili sijajni branilci. Njihovi oficirji so bili izredni.

Zavezni�ke sile niso imele nobenih mo�nosti.

Operacija na kopnem je postala katastrofa. V osmih mesecih

so imeli zavezniki 250.000 �rtev, od tega 110.000 mrtvih.

Januarja 1916 so se sile umaknile.

Churchill je bil prisiljen zapustiti Admiraliteto.

Po neuspehu na Galipoliju zavezniki v tej vojni

niso ve� posku�ali z veliko prekomorsko ofenzivo.

Vojskovanje se je omejilo na evropsko notranjost.

Za razliko od vojske se je zdelo, da bo pomorska vojna tiha.

Previdnost, blokada in podrobnosti �ivljenja na ladji.

BILL STONE Niste mogli imeti dovolj vode,

da bi se vsi skopali. Imeli smo posodo, s katero smo se polivali.

�astniki so imeli kopalnico, a ni�ji je niso dostikrat videli.

Dnevni razpored je bil stra�arjenje in po�itek,

in tako v nedogled. In �e ene tradicionalne tola�be.

Trobenta� je zatrobil in �li ste po svojo dozo ruma.

Ruma je bilo vedno dovolj. Z ne�im ste morali zaliti ve�erjo.

Bilo je umazano in lepljivo. Celo na vojnih ladjah so bili ��urki,

ki so imeli bolj polno �ivljenje od nas.

Leta 1916 je bil dnevni dolg�as za kratko grobo prekinjen.

Po ustavitvi neomejene vojne je Nem�ija postavila agresivnega

novega poveljnika mornarice: admirala Reinharda von Scheera.

Vojna na zahodni fronti je bila v najbolj krvavem obdobju.

Od so se Nemci in Francozi borili pri Verdunu.

Na vsaki strani je bilo 350.000 �rtev.

Nem�ki pomorski poveljniki so vedeli, da morajo nekaj ukreniti.

Von Scheer si je zamislil zasedo, kjer bi uni�il del britanske

mornarice. Dogodki se lahko prestavijo s posnetki z vaj.

Ladje iz Kiela in Wilhelmshavena je hotel poslati priti Norve�ki,

da bi zvabili admirala Davida Beattyja v past

in ga izbezali iz baze u Rosythu. Von Scheer bi nato poslal nem�ke

Dreadnoughte, da bi ga uni�ili, preden bi pri�le okrepitve na �elu

z Jellicoevom Scapa Flowa. A Jellicoe je prestregel sporo�ilo

in dojel, da Nemci nekaj nameravajo. Odlo�il se je,

da jih prehiti in je izplul na morje. Vojaki so se pripravljali

na dolgo pri�akovano bitko pri Scapa Flowu.

Zasli�al se je znak. Vsi so vedeli, da je napo�il ta dan.

Ko so se mornarji pripravljali za odhod, je vse vrvelo.

Isto no� je Beattyjevo ladjevje izplulo iz Rosytha.

Zamisli si, draga, lepo no� brez zvezd in dvanajst velikih ladij,

Ki odhajajo. Nikjer ni lu�i ali zvokov razen valov.

Nem�ke podmornice niso videle, da je celotno britansko ladjevje

izplulo na odprto. Von Scheer je nadaljeval po svojem na�rtu.

31. maja je izplula glavnina nem�kega ladjevja.

Sonce je veli�astno vz�lo, obsijalo morje in razkrilo prizor,

kako vse ladjevje pluje v sre�anje s sovra�nikom.

Ladjevji sta se pribli�evali drugo drugemu �ez Severno morje.

Opoldne je Beattyjev oficir opazil Nemce.

Nujno. Dve ladji, verjetno sovra�ni,

ploveta v smer jug - jugovzhod.

Nemci so opazili Britance. -Naenkrat sem videl ladje,

�rne po�asti, �est velikanov, ki so plule v dveh vrstah.

Ladjevji sta se sre�ali pri hitrosti 30 km na uro.

Povsod je bil prah in dim. Vro�e kot v pe�ici. Po dveh letih

�akanja in opazovanja smo kon�no tolkli po Nemcih.

Za�ela se je bitka pri Jutlandu.

Prva faza je bila za Britance katastrofa.

Na Beattyjevo nesre�o so njegove ladje slabo ciljale.

Nemci so z lahkoto prevzeli pobudo. Dve britanski ladji,

Queen Mary in Indefatigable, sta potonili skupaj s posadko.

Ogromna eksplozija je premec spremenila v prah.

Potem �e en pok.

Potonil sem. Ko sem bil na vodi, sem videl razbitine in olje.

Stal sem poleg Beattyja. Gledala sva �alostni prizor. Rekel mi je:

"Ka�e, da je danes nekaj narobe z na�imi prekletimi ladjami."

Te�ava niso bile ladje, ampak to, kako jih je Beatty uporabil.

Hitrost je bila klju�na. Varnost sploh ni bila pomembna ve�.

Zadetek granate je pripeljal

do eksplozije v skladi��u, kjer je bilo 120 ton eksploziva.

Posledice so bile ru�ilne. Obe sta eksplodirali, tako Indefatigable

kot Queen Mary. -S te�ko po�kodovanimi ladjami je Beatty

krenil na sever, poiskat Jellicoejevo ladjevje.

Von Scheer mu je sledil.

�ez nekaj ur so bili Nemci soo�eni s celotnim britanskim ladjevjem.

To je bil velik trenutek za vse.

Veliko smo izgubili in �e bomo, a nas to ne ovira,

samo da se dve ladjevji spopadeta.

Za�ela se je bitka za Jutland. Britanci so dokazali svojo premo�.

Nemci so izgubili Dreadnought, 4 lahke kri�arke in pet ru�ilcev.

Britanci so izgubili �e eno lahko kri�arko, Invincible.

Od 1000 �lanov posadke jih je pre�ivelo le �est.

Posadka bli�nje ladje je gledala, kako tonejo.

Ni�ji oficirji na Indomitablu smo bili �e posebej prizadeti.

Dan prej smo proslavljali skupaj z njimi. Zdaj so vsi mrtvi.

Proti koncu dneva je postalo vse te�je meriti, a obe ladjevji

sta nadaljevali z obstreljevanjem.

Svetloba je bila druga�na od dnevne. Vsake toliko �asa

se je sli�ala eksplozija in plameni so se dvignili v nebo.

To se je nadaljevalo vso no�, do ranega jutra.

Pono�i je nem�ko ladjevje neopa�eno pobegnilo domov.

Do jutra 1. junija so bili blizu doma v Kielu in Wilhelmshavnu.

Ponudili so nam kavo in hrano. Ve�ina nas je to zavrnila.

Legli smo v kot in zaspali. Spali nismo 48 ur.

Jutland je najbolj �udna bitka vseh �asov. Vsi trdijo,

da so zmagali. Cesar je razglasil: "Padla je �arovnija Trafalgarja.

Premagali smo Britance." Von Scheer je napisal: "Tega ne smemo

ponoviti. Izbrisali nas bodo s povr�ja zemlje." To je bilo res.

Nemci so vedeli, da so imeli sre�o, da se je skoraj

vse ladjevje vrnilo domov.

Tudi Britanci so jo prikazali kot svojo veliko zmago.

A Jellicoe je vedel, da so imeli ve�je izgube od Nemcev.

Kljub temu je �e naprej obdr�al nadzor na Severnim morjem.

Nem�ko ladjevje je bilo na za�etku.

Zahodna fronta je bila �e vedno na mrtvi to�ki. Britanci so izvedli

napad na reki Sommi in utrpeli 600.000 �rtev.

A Somma se je napila tudi nem�ke krvi.

Nemci so se lahko vrnili le k neomejeni vojni s podmornicami.

Ta usodna odlo�itev je bila sprejeta februarja 1917.

Njen odmev v Ameriki je bil dramati�en. Nekaj mesecev prej

je bil Woodrow Wilson spet izvoljen za predsednika,

potem ko je povedal, da se ne more izolirati od vojne v Evropi.

Pri teh volitvah je pomembnej�e od doma�ega dogajanja to,

kar se dogaja v svetu in na� narod je to uvidel.

Demokracija visi na nitki in tudi njena usoda tu in v svetu.

Po nem�ki objavi neomejene vojne,

je Wilson zadnji� opozoril Nem�ijo. Niso se menili za to

in pove�ali proizvodnjo podmornic. Zdaj so jih imeli �e 110.

�e no�emo izkrvaveti moramo popolnoma izkoristiti podmornice,

da bi uni�ili glavno britansk o �ilo.

Februarja in marca 1917 so potopili 500 ladij.

�tevilo nevtralnih ladij v angle�kih lukah je padlo za 75%.

Nekatere podmornice so potopile osupljivo �tevilo ladij.

Poveljniki so postali narodni junaki, kot zra�ni asi.

Nem�ka propaganda je poudarila juna�ki status kapitanov podmornic

in njihovih posadk. Spremenila jih je v junake s filmskega platna.

Je to majhno plovilo res lahko doseglo vse to?

Je bilo mogo�e, da zmoti cilje velikega in mo�nega ladjevja?

Kako zavidam njeni posadki.

Uspeh podmornic je prinesel zmanj�anje obrokov v Britaniji.

Celo �ete na zahodni fronti so morale zategniti pas.

Leto 1917 je bila najni�ja to�ka vojne za zaveznike.

Toda Amerika se je vse bolj bli�ala vstopu v vojno.

Nem�ka vojna s podmornicami proti trgovskim ladjam je vojna proti

vsemu �love�tvu. Vojna proti vsem narodom.

Svet mora spet postati varen in demokrati�en.

6. aprila so ZDA kon�no napovedale vojno Nem�iji.

Britanci so nove zaveznike pri�akali odprtih rok.

Ni�esar tujega ni na njih, ni zavisti ali zamere,

ko dobijo ukaze od tujega admirala. Osredoto�eni so na to,

da naredijo kar najve� za skupni cilj. Dokazali so,

da so pomembna pomo� zaveznikom. Toda celo z njimi

so zavezniki morali najti na�in, kako premagati nem�ke podmornice.

Eden je bil, da trgovske ladje po�ljejo v konvoju, s spremstvom

vojnih ladij. A to je bila le obramba.

�e so jih hoteli napasti, so jih morali najprej najti.

Za to so za�eli uporabljati zrakoplove. Imeli so doseg

ve� kot 2000 km in so lahko leteli 50 ur skupaj.

Bili so oboro�eni s torpedi, bombami in strojnicami.

To je bil na�in, kako napasti podmornico na povr�ini.

Napadel nas je zrakoplov. Prikradel se je pod soncem

in odvrgel mnogo bomb, ki bi nas lahko stale �ivljenja.

Da bi jih na�li pod morjem, so zavezniki uporabili novo napravo:

hidrofon. To je bil mikrofon, ki je pod vodo sli�al

zvok vijaka podmornice. Lahko so ugotovili, kak o globoko je.

To je prineslo novo oro�je: globinske bombe,

ki so jih metali z ladij in so eksplodirale na dolo�eni globini.

Bombo je razneslo z zastra�ujo�im pokom. Upanje je plahnelo,

ko so se ve�ale mo�nosti, da nas bo razneslo.

Nadaljevali smo z delom, da bi razmi�ljali o ne�em drugem.

Doverski jez je bil �e ena britanska zamisel: jez iz mre�

in min, ki bi prepre�il podmornicam, da pre�kajo preliv.

Minska polja so se �irila po Severnem morju. Leta 1918

so zavezniki postavili 70.000 mina, da ustavili podmornice,

preden pridejo v Atlantik. -Zelo slab ob�utek je,

ko se podmornica dotakne mine in se soo�i s smrtjo.

�i��enje min je bilo te�ko, nevarno delo. V�asih so tudi

podmornice nastavljale mine blizu britanskih pristani��.

Treba je bilo onesposobiti vsako posebej.

Na morju so postali minolovci prilagojene ribi�ke barke.

Kogarkoli vpra�ate, kaj je bilo v vojni najnevarnej�e,

najte�je in najbolj dolgo�asno. Odgovor bo:

�i��enje min.

najprej so jih odvezali, nato pa streljali nanje.

Nek zvit izum je bil vaba za podmornice.

Pri�li smo na povr�je. Ladja je o�ivela. Naenkrat so nas

z vseh strani zasuli z ognjem.

Britanci so na koncu hoteli uni�iti podmorni�ke baze na

belgijski obali. Poslali so �udne ladje, da bi napadle

nem�ko obrambo, ki je ��itila podmorni�ka opori��a.

Aprila 1918 so napadli pristani��e Zeebrugge. Tri stare ladje

so namerno potopili, da bi podmornicam prepre�ili beg.

Britanska ladja Vindictive je bila po�kodovana, a se je izvlekla.

Do za�etka l. 1918 je bila podmorni�ka nevarnost mimo.

Ameri�ke sile so lahko varno preva�ali �ez Atlantik

v Evropo.

Britanci so zmagala tudi pri blokadi, ker so zmanj�ali obroke.

Meso, maslo in margarina so bili razko�je,

krompir pa del redne prehrane. Pri Nemcih se to ni zgodilo.

Pred koncem vojne jim je zmanjkalo hrane.

V totalni vojni je treba dr�avne zaloge kar najbolje uporabiti.

Nemci so bili v tem pogledu neu�inkoviti.

Kmete so poklicali v vojsko, a nih�e jih ni nadomestil.

Kmetijstvo je propadlo. Niso zaposlili �ensk ali kogarkoli

drugega. To je pomenilo uvoz hrane.

Blokada ni dovolila. Na koncu jim je vsega zmanjkalo.

Pomorska vojna se je za�ela z Dreadnoughti. Do njenega konca

je niz britanskih in ameri�kih ladij postal simbol zavezni�ke

zmage na morju. A to ni bil pravi spopad.

RICHARD WOODMAN Velika vojna ladja je bila

ideja iz Nelsonovih dni. �im ve� streliva

na veliko razdaljo in uni�iti sovra�nika. In ladjevja,

ki se spopadajo in odlo�ajo o izidu vojne. Vse to je napa�no.

Vojna je postala druga�na. �ar je izginil, Tu je logistika,

pre�ivetje, za��ita trgovine in na koncu poraz sovra�nika.

Zamisel o Dreadnoughtih je do�ivela svoj konec maja 1918.

Avstrijci so poslali svoj Dreadnought St. Istvan na

Jadransko morje. �e ta dan so ga zadeli italijanski torpedi.

V treh urah in pol je potonil.

Za�uda je umrlo le 89 mo�.

A mnogo jih je videlo poraz bojne ladje.