All language subtitles for Ch5.World.War.I.In.Colour.4of8.Killers.of.the.Sea.x264.AC3.MVGroup.org

Leta 1914 so nem�ki
in britanski mornarji verjeli,

da bo njihova vojna
spopad velikih bojnih ladij.

A bil je le en velik spopad
dveh flot.

Ostanek vojne na morju je bil zelo
druga�en od pri�akovanega.

V vojni je prevladalo novo oro�je:
podmornica.

FRED BUNDAY
Podmornice so bile grozne.

Bile so majhne iz zelo ranljive.

To je bila vojna blokad
in ogromnih �rtev.

Pred kon�no zmago je prinesla
razo�aranje in katastrofo.

Bistvo te vojne so bile inovacije
in ogromen napredek tehnologije,

od tiste na nebu,
do te v globinah oceanov.

Zdaj vojno lahko prvi� vidite,
kot se je zgodila:

v barvah.

�ETRTI DEL:
MORILCI NA MORJU

Vse od bitke pri Trafalgarju je
britanska mornarica dominirala

na morju.

Predvojne prireditve, kot je bil
pregled v Spitheadu, to dokazuje.

ARTHUR HALESTRAP
�el sem na ta pregled.

Tam so bile ladje vseh velikosti.
Veselje je bilo biti tam,

kot otroci smo
se vsi veselili tega.

Povsod so bili mornarji.

V teh dneh smo bili
pomorska dr�ava.

Britanija, otok, je bila odvisna
od trgovine. Svoje poti je morala

ohraniti odprte in varne, kar je
zahtevalo nadzor nad njimi.

V letih pred vojno se je britanska
premo� sre�ala z novim izzivom.

Od svojega kronanja l. 1888 je
nem�ki cesar Viljem II hotel

zgraditi cesarstvo, ki bi bilo
enakovredno ostalim dr�avam.

Za to pa je potreboval
mo�no mornarico.

Cesarjeve ambicije
in britanski trud ohraniti premo�

sta pripeljala do drage tekme
v pomorskem oboro�evanju.

Sredi��e tega je bil nov tip vojne
ladje, ki so jo zgradili Britanci

in jo poimenovali po prvem
primerku: Dreadnought.

Bila je velika in bolje oboro�ena
od vseh prej�njih.

ANDREW LAMBERT
Dreadnought je uvedel

dve spremembi. Namesto �tirih
topov je imel 8-10 te�kih topov

in postopno so uvajali
mo�nej�e motorje,

ki so pove�ali hitrost.

To je bil kvantni skok v gradnji
ladij. Naslednjih osem let

se je odvijala tekma,
med katero so zgradili

�e ve�je in mo�nej�e ladje.

Admiral Fisher, izumitelj
Dreadnoughta, je trdil,

da je njegov izum izni�il pomen
vseh ostalih vrst bojnih ladij.

Edina te�ava je bilo �tevilo teh
ladij. Ne glede na to,

kdo bi se mu zoperstavil,
bi ga Dreadnought uni�il.

Kot mravljin�ar brez te�av
pohrusta mravlje.

Do za�etka vojne avgusta 1914 je
imela Nem�ija 13 Dreadnoughtov,

Britanija pa 21.

Mornarji z obeh strani so se
veselili prilo�nosti,

da preizkusijo
svoje novo oro�je.

�uti se zanos,
novinci prihajajo vsak dan.

Ko bi se le pojavila nem�ka flota.
Z njo bi opravili v nekaj minutah.

Ko je izbruhnila vojna,
je bil Fred Bunday 15-letni kadet.

Kaiser je bil nekdo,
ki mi ga ni bilo treba poznati.

�e bi imel prilo�nost, bi ga ubil.
�e bi se mi le ponudila.

Takoj, ko je lahko,
je Bunday postal redni vojak.

Mislil, sem da je to odli�no. �e
bi bil v jarkih, bi stekel ven

in bil ubit.
Pridru�il sem se mornarici.

Ladje so bile vedno moj sen.

Nem�ki mornarji so bili enako
vznemirjeni.

Leta 1914 je mornar Richard
Strumpf �akal z nem�ko floto.

Na�e veselje in vznemirjenje je
bilo ogromno, dolgo v no�.

Uresni�ilo se je, �esar smo se
bali in hkrati hrepeneli.

Mornarico smo zgradili, da bi se
borili proti podlim Angle�em.

Stro�ek in ugled Dreadnoughtov
so povzro�ili zanimive posledice.

Nih�e si ni mogel privo��iti, da
izgubi ladjo. Admiral Jellicoe,

poveljnik flote v Scapa Flowu,
je okleval z izplovitvijo.

�e bi obstajala mo�nost uni�iti
sovra�nikove ladje,

bi bilo prav tvegati. �e pa ta
mo�nost ni prav velika,

mislim, da tako tveganje
ne bi bilo pravilno.

RICHARD WOODMAN
Najbolj se je bal, da bi odpeljal

drage ladje na morje in izgubil
bitko,v dnevu bi izgubil �e vojno.

Bili sta dve zasidrani floti,
ena nasproti drugi,

ki sta dr�ali pat pozicijo,
ne da bi sploh izpluli.

Strah je bil tako velik, da se v
dveh letih sploh nista spopadli.

Ko so bili Dreadnoughti na varnem,
je ostanek mornarice

�elel izstradati Nem�ijo z blokado
trgovskih poti.

Britanci so imeli ve� ladij in so
lahko nadzorovali Severno morje.

Uspelo jim je prestre�i ve�ino
nevtralnih trgovskih ladij.

ANDREW LAMBERT
Nevtralne ladje so zaplule v

angle�ko pristani��e
in Angle�i so blago kupili zase.

Posadka je bila zadovoljna: za
enak denar so bili prej doma.

Razen Nemcev se ni nih�e
vznemirjal.

Ko je ljudstvo trpelo, so nem�ki
mornarji lahko le gledali.

Glede na to, da so se poti kri�ale
v Britaniji, in da so Angle�i

uva�ali vse mogo�e, da bi bili
mo�nej�i za boj, smo videli,

da se nam slabo pi�e.

Eno oro�je pa je prineslo preobrat
v vojni na morju: podmornica.

Na za�etku jih je Britanija imela
ve� od Nem�ije.

�ivljenje na njih je bilo
nasprotje onemu na velikih ladjah.

To je bila klavstrofobi�no.
Ni mi bilo v�e� biti zaprt.

Podmornice so bile grozne.
Tako majhne in ranljive.

BILL STONE
Vsi so bili prostovoljci,

ki so hoteli zaslu�iti peni ve�
na dan. Ni jih bilo veliko.

A tokom vojne smo morali tudi
vanje. Nismo hoteli,

a ko smo jih videli, smo bili
navdu�eni. Vsi so bili kot eden

in vsi so delali skupaj, kajti ko
ste zadeti, morate vedeti,

kaj je v podmornici treba storiti.

Britanci so jih uporabljali za
podporo. Nem�ke podmornice

so bile osamljeni lovci,
edino res u�inkovito oro�je.

Ve�ino �asa so bile na povr�ini,
lepo spokojne.

Po odli�ni morski ve�erji smo
u�ivali v ve�ernem zraku

in cigari. Sivi in vijoli�ni
odtenki so zamenjali son�ni zahod.

Pod vodo je �ivljenje
postalo zelo druga�no.

Te�ko je opisati. Vro�ina me je
pahnila nazaj. Bilo je skoraj

45 stopinj. Mo�je so bili
na pol goli. Njihovi sivi,

upadli, umazani obrazi so bili
videti kot okostnjaki.

Septembra 1914 je nova nevarnost
pokazala svoj pravi obraz.

Tri starej�e britanske ladje,
Aboukir, Hogue in Cressy,

so bile potopljene
v enem samem dnevu.

Britanski mornar je svojim pisal,
kako je pre�ivel.

Draga babica, imel sem hudo
izku�njo. Zbudil nas je pok

in ladja se je zatresla. Aboukir
se je hitro potopila. Sko�ili smo

v vodo. Odplaval sem na Hogue, a
zadeli so tudi njo. Potonila je

v treh minutah. Odplaval sem na
Cressy in popil kakav. Tudi njo so

zadeli. Spet sem sko�il. Re�ili so
me po treh urah.

Umrlo je 1400 mornarjev.

Podmornice so se tiho prikradle
in nih�e jih ni videl.

A ta element presene�enja je bila
zakonska in diplomatska te�ava

pri trgovskih ladjah.

Zakon je nalagal, da vojna ladja
najprej ustavi trgovsko

in pogleda, kaj preva�a. �e je
bilo blago v korist sovra�niku,

je bilo treba dovoliti posadki,
da zapusti ladjo.

�ele potem so jo lahko potopili.

Seveda je to izni�ilo prednost, ki
so jo podmornice imele pri napadu.

Bile so podlo oro�je.
Prekleto ne-angle�ko oro�je.

Poveljniki podmornic so prikrojili
pravila in potapljali ladje brez

opozorila in trdili, da so
preva�ale strelivo ali celo,

da so jih potopili Britanci,
ne pa oni.

Nem�ki propagandni filmi so �eleli
prepri�ati svet,

da se dr�ijo zakona
in celo vozijo posadke na varno.

Zgodaj leta 1915
je bilo te farse konec.

Kaiser in njegovi komandanti so
spustili podmornice z verige.

Vojna v jarkih na zahodni fronti
je bila na mrtvi to�ki.

Nemci na kopnem niso bili uspe�ni
proti zaveznikom.

Edini napredek so lahko dosegli
z nadzorom trgovskih poti.

Februarja je Nem�ija razglasila
neomejeno vojno s podmornicami.

Te bi brez opozorila streljale na
trgovske ladje na poti v Anglijo.

Neomejena vojna je bila edina
re�itev, ki je lahko uspela.

Rezultat obupa. Kot da so se Nemci
odlo�ili, namesto da bi se borili

z Dreadnoughti, storiti nekaj
drugega, da vojaki na Z fronti

ne bi zaman umirali v jarkih.

Za podmorni�ke posadke je bil to
praznik in olaj�anje.

Kon�no se je za�ela neomejena
vojna. Z ramen je padlo breme,

ki smo ga nosili od za�etka vojne.

V treh mesecih so podmornice
potopile 115 ladij.

A ena je od�la predale�.

7. maja 1915 je Lusitania odplula
iz Anglije v Ameriko.

Dojilja Alice Drury je pazila
na otroka,

ko je razneslo prvi
nem�ki torpedo.

Vzela sem otroka. Stuart je jokal
v kabini: "No�em se utopiti."

�la sem k njemu in rekla, naj se
me dr�i. To je tudi storil.

Druga varu�ka me je vpra�ala, kaj
naj. Rekla sem, naj pazi otroka.

Nikoli ve� nisem videla ne nje,
niti Bunny.

Na Lusitaniji se je utopilo
ve� kot 1200 ljudi.

To je Britancem dalo veliko
prednost, ki so jo propagandno

dobro izkoristili in je bila eno
najmo�nej�ih oro�ij. Tar�a je bilo

javno mnenje v ZDA. Kot bi
Lusitanijo poslal sam bog.

Nemci niso mogli narediti
ve�je neumnosti.

Potopitev Lusitanije je pokazala
vso podlost sveta.

Sploh pa te de�ele. Kot bi �elja
po ma��evanju odnesla ves razum.

Velik del jeze je padel na samega
cesarja. -To je bilo podlo.

Ne bi se zgodilo, �e bi bil cesar
dober �lovek. To je storil zato,

da bi prestra�il Angle�e.
Da poka�e, da je konec igre.

Protest po Lusitaniji je prepri�al
Nemce, da spo�tujejo zakone.

A napetost je kmalu spet
narasla.

Novembra 1915
je nem�ki poveljnik zapisal:

Podmornica ne more re�evati
posadke. Lahko jih opozorimo.

Naj se re�ijo v �olne in trgovino
z Anglijo bi kmalu zaustavili.

Te�avnost polo�aja zahteva,
da smo neusmiljeni.

Februarja 1916 se je neomejena
podmorni�ka vojna nadaljevala.

Z njo pa tudi zgra�anje.

Podmornice se ne morejo uporabiti
proti trgovskim ladjam.

ne da bi kr�ili na�ela pravice
in �love�nosti.

Na�a trgovina je bila tar�a
nevidnega sovra�nika.

Potni�ke in ribi�ke ladje, �enske,
otroci, vsi so bili njegove �rtve.

Spomladi 1916 so Nemci, zaradi
strahu, da v vojno vstopi Amerika,

ustavili svojo neomejeno vojno,
potem ko so potopili

212 ladij.

Ko sta vojni na Atlantiku vladala
britanska blokada in nem�ke

podmornice, je bila britanska
mornarica zavzeta z druga�nim,

poraznim pohodom,
2500 kilometrov vzhodneje.

Ob izbruhu vojne je bil ne �elu
mornarice prvi lord admiralitete,

Winston Churchill. Ob neuspehu
vojskovanja v jarkih na zahodu

je verjel, da je mornarica
klju�nega pomena za zmago.

Njegov na�rt je bil napad na
Tur�ijo, nem�kega zaveznika.

Odlo�il se je da z napadom �ez
Dardanele izlo�i Tur�ijo iz vojne

in omogo�i Britaniji, da Rusijo
oskrbi z oro�jem in opremo

ter odvzame Nem�iji zaveznike
in jo porazi. Cilj je bil,

da se dobi vojna
z napadom nekje drugje.

Februarja 1915 so zavezni�ke ladje
napadle tur�ke utrdbe,

ki so branile Dardanele. A �akalo
jih je grdo presene�enje.

PETER HART
Turki so na krajih, kjer naj

bi pluli zavezniki, nastavili
mine. Tri ladje so potopili,

izgubili so stotine �ivljenj in
britanski ugled je bil omajan.

Zavezni�ki mornarji so dojeli,
da so �ive tar�e.

Danem smo bili v krempljih smrti
in z bo�jo pomo�jo pre�iveli.

Ve�ina mornarjev je neuspeh
pripisala netopirjem na ladji.

Minolovci so se trudili obmo�je
o�istiti min. A z omejenim uspehom.

Aprila so britanske, francoske,
avstralske in novozelandske �ete

pri�le na Galipoli. -Ko sem dojel,
da gre ve�ina mornarjev v smrt,

sem za�util strah. Zami�ljal sem
si stotine, ki umrejo,

preden se uspejo izkrcati
in so poko�eni,

�e preden pridejo do
tur�kih polo�ajev.

Turki so bili sijajni branilci.
Njihovi oficirji so bili izredni.

Zavezni�ke sile niso imele
nobenih mo�nosti.

Operacija na kopnem je postala
katastrofa. V osmih mesecih

so imeli zavezniki 250.000 �rtev,
od tega 110.000 mrtvih.

Januarja 1916
so se sile umaknile.

Churchill je bil prisiljen
zapustiti Admiraliteto.

Po neuspehu na Galipoliju
zavezniki v tej vojni

niso ve� posku�ali z veliko
prekomorsko ofenzivo.

Vojskovanje se je omejilo na
evropsko notranjost.

Za razliko od vojske se je zdelo,
da bo pomorska vojna tiha.

Previdnost, blokada in
podrobnosti �ivljenja na ladji.

BILL STONE
Niste mogli imeti dovolj vode,

da bi se vsi skopali. Imeli smo
posodo, s katero smo se polivali.

�astniki so imeli kopalnico, a
ni�ji je niso dostikrat videli.

Dnevni razpored je bil
stra�arjenje in po�itek,

in tako v nedogled.
In �e ene tradicionalne tola�be.

Trobenta� je zatrobil
in �li ste po svojo dozo ruma.

Ruma je bilo vedno dovolj.
Z ne�im ste morali zaliti ve�erjo.

Bilo je umazano in lepljivo. Celo
na vojnih ladjah so bili ��urki,

ki so imeli bolj polno �ivljenje
od nas.

Leta 1916 je bil dnevni dolg�as
za kratko grobo prekinjen.

Po ustavitvi neomejene vojne je
Nem�ija postavila agresivnega

novega poveljnika mornarice:
admirala Reinharda von Scheera.

Vojna na zahodni fronti je bila
v najbolj krvavem obdobju.

Od so se Nemci in Francozi
borili pri Verdunu.

Na vsaki strani je bilo
350.000 �rtev.

Nem�ki pomorski poveljniki so
vedeli, da morajo nekaj ukreniti.

Von Scheer si je zamislil zasedo,
kjer bi uni�il del britanske

mornarice. Dogodki se lahko
prestavijo s posnetki z vaj.

Ladje iz Kiela in Wilhelmshavena
je hotel poslati priti Norve�ki,

da bi zvabili admirala Davida
Beattyja v past

in ga izbezali iz baze u Rosythu.
Von Scheer bi nato poslal nem�ke

Dreadnoughte, da bi ga uni�ili,
preden bi pri�le okrepitve na �elu

z Jellicoevom Scapa Flowa.
A Jellicoe je prestregel sporo�ilo

in dojel, da Nemci nekaj
nameravajo. Odlo�il se je,

da jih prehiti in je izplul na
morje. Vojaki so se pripravljali

na dolgo pri�akovano bitko
pri Scapa Flowu.

Zasli�al se je znak. Vsi so
vedeli, da je napo�il ta dan.

Ko so se mornarji pripravljali
za odhod, je vse vrvelo.

Isto no� je Beattyjevo ladjevje
izplulo iz Rosytha.

Zamisli si, draga, lepo no� brez
zvezd in dvanajst velikih ladij,

Ki odhajajo. Nikjer ni lu�i
ali zvokov razen valov.

Nem�ke podmornice niso videle,
da je celotno britansko ladjevje

izplulo na odprto. Von Scheer je
nadaljeval po svojem na�rtu.

31. maja je izplula glavnina
nem�kega ladjevja.

Sonce je veli�astno vz�lo,
obsijalo morje in razkrilo prizor,

kako vse ladjevje pluje
v sre�anje s sovra�nikom.

Ladjevji sta se pribli�evali drugo
drugemu �ez Severno morje.

Opoldne je Beattyjev oficir
opazil Nemce.

Nujno. Dve ladji,
verjetno sovra�ni,

ploveta v smer
jug - jugovzhod.

Nemci so opazili Britance.
-Naenkrat sem videl ladje,

�rne po�asti, �est velikanov,
ki so plule v dveh vrstah.

Ladjevji sta se sre�ali pri
hitrosti 30 km na uro.

Povsod je bil prah in dim. Vro�e
kot v pe�ici. Po dveh letih

�akanja in opazovanja smo kon�no
tolkli po Nemcih.

Za�ela se je bitka pri Jutlandu.

Prva faza je bila za Britance
katastrofa.

Na Beattyjevo nesre�o so njegove
ladje slabo ciljale.

Nemci so z lahkoto prevzeli
pobudo. Dve britanski ladji,

Queen Mary in Indefatigable,
sta potonili skupaj s posadko.

Ogromna eksplozija je premec
spremenila v prah.

Potem �e en pok.

Potonil sem. Ko sem bil na vodi,
sem videl razbitine in olje.

Stal sem poleg Beattyja. Gledala
sva �alostni prizor. Rekel mi je:

"Ka�e, da je danes nekaj narobe
z na�imi prekletimi ladjami."

Te�ava niso bile ladje, ampak to,
kako jih je Beatty uporabil.

Hitrost je bila klju�na. Varnost
sploh ni bila pomembna ve�.

Zadetek granate je pripeljal

do eksplozije v skladi��u,
kjer je bilo 120 ton eksploziva.

Posledice so bile ru�ilne. Obe sta
eksplodirali, tako Indefatigable

kot Queen Mary. -S te�ko
po�kodovanimi ladjami je Beatty

krenil na sever, poiskat
Jellicoejevo ladjevje.

Von Scheer mu je sledil.

�ez nekaj ur so bili Nemci soo�eni
s celotnim britanskim ladjevjem.

To je bil velik trenutek za vse.

Veliko smo izgubili in �e bomo,
a nas to ne ovira,

samo da se dve
ladjevji spopadeta.

Za�ela se je bitka za Jutland.
Britanci so dokazali svojo premo�.

Nemci so izgubili Dreadnought,
4 lahke kri�arke in pet ru�ilcev.

Britanci so izgubili �e eno lahko
kri�arko, Invincible.

Od 1000 �lanov posadke jih je
pre�ivelo le �est.

Posadka bli�nje ladje je gledala,
kako tonejo.

Ni�ji oficirji na Indomitablu smo
bili �e posebej prizadeti.

Dan prej smo proslavljali skupaj
z njimi. Zdaj so vsi mrtvi.

Proti koncu dneva je postalo vse
te�je meriti, a obe ladjevji

sta nadaljevali z obstreljevanjem.

Svetloba je bila druga�na od
dnevne. Vsake toliko �asa

se je sli�ala eksplozija in
plameni so se dvignili v nebo.

To se je nadaljevalo vso no�,
do ranega jutra.

Pono�i je nem�ko ladjevje
neopa�eno pobegnilo domov.

Do jutra 1. junija so bili blizu
doma v Kielu in Wilhelmshavnu.

Ponudili so nam kavo in hrano.
Ve�ina nas je to zavrnila.

Legli smo v kot in zaspali.
Spali nismo 48 ur.

Jutland je najbolj �udna bitka
vseh �asov. Vsi trdijo,

da so zmagali. Cesar je razglasil:
"Padla je �arovnija Trafalgarja.

Premagali smo Britance." Von
Scheer je napisal: "Tega ne smemo

ponoviti. Izbrisali nas bodo s
povr�ja zemlje." To je bilo res.

Nemci so vedeli, da so imeli
sre�o, da se je skoraj

vse ladjevje
vrnilo domov.

Tudi Britanci so jo prikazali
kot svojo veliko zmago.

A Jellicoe je vedel, da so imeli
ve�je izgube od Nemcev.

Kljub temu je �e naprej obdr�al
nadzor na Severnim morjem.

Nem�ko ladjevje je bilo na
za�etku.

Zahodna fronta je bila �e vedno na
mrtvi to�ki. Britanci so izvedli

napad na reki Sommi
in utrpeli 600.000 �rtev.

A Somma se je napila tudi
nem�ke krvi.

Nemci so se lahko vrnili le k
neomejeni vojni s podmornicami.

Ta usodna odlo�itev je bila
sprejeta februarja 1917.

Njen odmev v Ameriki je bil
dramati�en. Nekaj mesecev prej

je bil Woodrow Wilson spet
izvoljen za predsednika,

potem ko je povedal, da se ne more
izolirati od vojne v Evropi.

Pri teh volitvah je pomembnej�e
od doma�ega dogajanja to,

kar se dogaja v svetu
in na� narod je to uvidel.

Demokracija visi na nitki in tudi
njena usoda tu in v svetu.

Po nem�ki objavi neomejene vojne,

je Wilson zadnji� opozoril
Nem�ijo. Niso se menili za to

in pove�ali proizvodnjo podmornic.
Zdaj so jih imeli �e 110.

�e no�emo izkrvaveti moramo
popolnoma izkoristiti podmornice,

da bi uni�ili glavno
britansk o �ilo.

Februarja in marca 1917
so potopili 500 ladij.

�tevilo nevtralnih ladij v
angle�kih lukah je padlo za 75%.

Nekatere podmornice so potopile
osupljivo �tevilo ladij.

Poveljniki so postali narodni
junaki, kot zra�ni asi.

Nem�ka propaganda je poudarila
juna�ki status kapitanov podmornic

in njihovih posadk. Spremenila jih
je v junake s filmskega platna.

Je to majhno plovilo res lahko
doseglo vse to?

Je bilo mogo�e, da zmoti cilje
velikega in mo�nega ladjevja?

Kako zavidam njeni posadki.

Uspeh podmornic je prinesel
zmanj�anje obrokov v Britaniji.

Celo �ete na zahodni fronti
so morale zategniti pas.

Leto 1917 je bila najni�ja to�ka
vojne za zaveznike.

Toda Amerika se je vse bolj
bli�ala vstopu v vojno.

Nem�ka vojna s podmornicami proti
trgovskim ladjam je vojna proti

vsemu �love�tvu.
Vojna proti vsem narodom.

Svet mora spet postati varen
in demokrati�en.

6. aprila so ZDA kon�no napovedale
vojno Nem�iji.

Britanci so nove zaveznike
pri�akali odprtih rok.

Ni�esar tujega ni na njih,
ni zavisti ali zamere,

ko dobijo ukaze od tujega
admirala. Osredoto�eni so na to,

da naredijo kar najve� za skupni
cilj. Dokazali so,

da so pomembna pomo� zaveznikom.
Toda celo z njimi

so zavezniki morali najti na�in,
kako premagati nem�ke podmornice.

Eden je bil, da trgovske ladje
po�ljejo v konvoju, s spremstvom

vojnih ladij.
A to je bila le obramba.

�e so jih hoteli napasti,
so jih morali najprej najti.

Za to so za�eli uporabljati
zrakoplove. Imeli so doseg

ve� kot 2000 km in so lahko leteli
50 ur skupaj.

Bili so oboro�eni s torpedi,
bombami in strojnicami.

To je bil na�in, kako napasti
podmornico na povr�ini.

Napadel nas je zrakoplov.
Prikradel se je pod soncem

in odvrgel mnogo bomb,
ki bi nas lahko stale �ivljenja.

Da bi jih na�li pod morjem, so
zavezniki uporabili novo napravo:

hidrofon. To je bil mikrofon,
ki je pod vodo sli�al

zvok vijaka podmornice. Lahko so
ugotovili, kak o globoko je.

To je prineslo novo oro�je:
globinske bombe,

ki so jih metali z ladij in so
eksplodirale na dolo�eni globini.

Bombo je razneslo z zastra�ujo�im
pokom. Upanje je plahnelo,

ko so se ve�ale mo�nosti,
da nas bo razneslo.

Nadaljevali smo z delom, da bi
razmi�ljali o ne�em drugem.

Doverski jez je bil �e ena
britanska zamisel: jez iz mre�

in min, ki bi prepre�il
podmornicam, da pre�kajo preliv.

Minska polja so se �irila po
Severnem morju. Leta 1918

so zavezniki postavili 70.000
mina, da ustavili podmornice,

preden pridejo v Atlantik.
-Zelo slab ob�utek je,

ko se podmornica dotakne mine
in se soo�i s smrtjo.

�i��enje min je bilo te�ko,
nevarno delo. V�asih so tudi

podmornice nastavljale mine blizu
britanskih pristani��.

Treba je bilo onesposobiti
vsako posebej.

Na morju so postali minolovci
prilagojene ribi�ke barke.

Kogarkoli vpra�ate,
kaj je bilo v vojni najnevarnej�e,

najte�je in najbolj dolgo�asno.
Odgovor bo:

�i��enje min.

najprej so jih odvezali,
nato pa streljali nanje.

Nek zvit izum je bil
vaba za podmornice.

Pri�li smo na povr�je. Ladja je
o�ivela. Naenkrat so nas

z vseh strani zasuli z ognjem.

Britanci so na koncu hoteli
uni�iti podmorni�ke baze na

belgijski obali. Poslali so �udne
ladje, da bi napadle

nem�ko obrambo, ki je ��itila
podmorni�ka opori��a.

Aprila 1918 so napadli pristani��e
Zeebrugge. Tri stare ladje

so namerno potopili, da bi
podmornicam prepre�ili beg.

Britanska ladja Vindictive je bila
po�kodovana, a se je izvlekla.

Do za�etka l. 1918 je bila
podmorni�ka nevarnost mimo.

Ameri�ke sile so lahko varno
preva�ali �ez Atlantik

v Evropo.

Britanci so zmagala tudi pri
blokadi, ker so zmanj�ali obroke.

Meso, maslo in margarina
so bili razko�je,

krompir pa del redne prehrane.
Pri Nemcih se to ni zgodilo.

Pred koncem vojne jim je zmanjkalo
hrane.

V totalni vojni je treba dr�avne
zaloge kar najbolje uporabiti.

Nemci so bili v tem pogledu
neu�inkoviti.

Kmete so poklicali v vojsko,
a nih�e jih ni nadomestil.

Kmetijstvo je propadlo. Niso
zaposlili �ensk ali kogarkoli

drugega.
To je pomenilo uvoz hrane.

Blokada ni dovolila. Na koncu
jim je vsega zmanjkalo.

Pomorska vojna se je za�ela z
Dreadnoughti. Do njenega konca

je niz britanskih in ameri�kih
ladij postal simbol zavezni�ke

zmage na morju.
A to ni bil pravi spopad.

RICHARD WOODMAN
Velika vojna ladja je bila

ideja iz Nelsonovih dni.
�im ve� streliva

na veliko razdaljo in uni�iti
sovra�nika. In ladjevja,

ki se spopadajo in odlo�ajo o
izidu vojne. Vse to je napa�no.

Vojna je postala druga�na. �ar je
izginil, Tu je logistika,

pre�ivetje, za��ita trgovine
in na koncu poraz sovra�nika.

Zamisel o Dreadnoughtih je
do�ivela svoj konec maja 1918.

Avstrijci so poslali svoj
Dreadnought St. Istvan na

Jadransko morje. �e ta dan so ga
zadeli italijanski torpedi.

V treh urah in pol je potonil.

Za�uda je umrlo le
89 mo�.

A mnogo jih je videlo poraz
bojne ladje.