All language subtitles for Ch5.World.War.I.In.Colour.3of8.Blood.in.the.Air.x264.AC3.MVGroup.org

Med leti 1914 in 1918 se je
pojavilo novo boji��e: nebo.

Prinesla je prizore, kakr�nih se
prej ni dalo videti ali zamisliti.

Boj je bil hud.

ARTHUR HALESTRAP
�e zdaj vidim ta prizor.

Kot roj muh, ki hitro letijo.
In strmoglavljajo.

Boji so bili hudi.
�tevilo �rtev je v�asih pomenilo,

da bo ve�ina pilotov
skoraj gotov mrtvih.

HUBERT WILLIAMS
Poljubil sem mater. Takoj sem

vse razjasnil in rekel: "Zbogom,
mama. Najbr� te ne bom ve� videl."

Morali ste se sprijazniti s tem:
da boste umrli.

V tej zra�ni vojni so letala
poletela tudi z ladij.

Nastale so nove ladje,
letalonosilke. Za�ela se je dirka

tehnolo�ke opremljenosti.
In�enirji obeh strani so hoteli

prekositi drugo stran. Ta dirka
nas je pripeljala v nov �as

letalstva in prinesla novo vrsto
herojev: letalske ase.

To vojno na nebu lahko vidimo,
kot so jo videli ti piloti:

v barvah.

3. DEL:
KRI V ZRAKU

Poleti 1914, ko so evropske vojske
korakale v vojno,

je nov na�in bojevanja privla�il
mladeni�e vse celine.

V Britaniji so stali v vrsti,
da bi se pridru�ili

Kraljevemu letalstvu. Spodnja
starostna meja je bila 17 let.

Glavna arena za te mladoletne
vojake je bila zahodna fronta,

Francija. Potem ko so prestali
naborni�ko komisijo.

Niti vedeli nismo, da bi se �e
kdo hotel pridru�iti letalstvu.

To je bila le na�a sijajna,
originalna zamisel.

Razo�arani smo bili, ko smo pred
sabo videli dolgo vrsto.

Up je splahnel. "Vsi ti fantje
�akajo?" "Ka�e da." In ti�ina.

Ko se je vrsta kraj�ala,
smo gledali obraze izhajajo�ih

in si mislili: "Je on sprejet?"
"Bom jaz tudi?"

BRAD KING
Ko se je za�ela vojna,

je bilo letalo staro 11 let.
�e ste fant in gledate te stroje,

so videti kot dana�nji ferrariji
in harrierji tega �asa.

Letenje, z vso norostjo vojnih
dni, se je �ele za�elo.

L. 1903 sta brata Wright prvi�
poletela v Kitty Hawku v ZDA.

Poveljniki so videli, da bi bilo
letalstvo lahko koristno v vojni.

L. 1909 je Franco Louis Bleriot
preletel Rokavski preliv.

Pod sabo je videl svet, kot �e
nih�e prej. To je bila bojna

naloga letalstva: poveljniku
prikazati boji��e od zgoraj.

Zamisel o izvidni�tvu se je
porodila v 19. stoletju z baloni.

Med vojno so bili balonarji
zra�ni vohuni.

A balon, napolnjen s plinom,
je bil za sovra�nika lahka tar�a.

Od 1916 so piloti lahko imeli
padala, ki so se nastala v Ameriki

30 let prej,
da bi bili bolj varni.

V 1. svetovni vojni jih zavezni�ki
piloti niso smeli imeti.

Njihovi poveljniki so verjeli,
da bi jih to spodbudilo, da bi po

nepotrebnem sko�ili. Padala so
bila klju� za novo vrsto obrambe.

V nevarnosti bi balonar takoj
izsko�il. Ekipa na tleh

pa poskusila privle�i balon,
preden bi zagorel.

A re�itev ni bila najbolj�a
in letala so postala klju�na

za izvidni�tvo. Slikala so lahko
globoko v sovra�nem zaledju.

PETER HART
�e nekaj slikate, boste videli to,

�esar obi�ajen opazovalec ne more.
Sliko lahko pove�ate

in dobite podroben pogled na
polo�aj: topove, �ete, poveljstvo.

Piloti so lahko po�iljali podatke
po radiu. Sovra�nik jim je to

lahko prepre�il le s
sestrelitvijo.To pa je bilo te�ko.

PHILIP SABIN
Glavna te�ava pri oboro�itvi

letala je bila te�a. Tedanja
letala so komaj nosila pilota,

kaj �ele te�ko strojnico
s strelivom.

Te�ava so bili tudi propelerji
spredaj.

Francoz Roland Garros je aprila
1915 ponudil prvo re�itev:

jeklo na krakih elise, od katerega
bi se naboji preprosto odbili.

To ni bila idealna re�itev
zaradi dodatne te�e

in ker se je vsaka deseta krogla
odbila v vse mogo�e smeri

in vas je lahko celo zadela.
Kljub tej nevarnosti

je Garros v dveh tednih sestrelil
pet nem�kih letal. Niso vedeli,

kaj jih je doletelo. Potem pa je
bil Garros prisiljen pristati

na okupiranem ozemlju.

BRAD KING
Nemci so videli,

�emu je tako uspe�en. Ko so dojeli
zamisel streljanja skozi eliso,

so predali letalo zelo nadarjenemu
nizozemskemu konstruktorju,

Anthonyju Fokkeru. On je izumil
opremo, ki je streljanje uskladila

z gibanjem propelerja. Tako bi
krogla vedno zgre�ila krak.

Nemci so izpopolnili taktiko, ki
bo na nebo prinesla pokol.

Videli smo da, da je letalo
nem�ko. Pri�lo je od zadaj

in se kot jastreb vrglo na nas.
Bil sem hvale�en,

da sem se s te naloge
vrnil �iv.

Zavezni�ka letala so bila brez
mo�i. L. 1915. se je zgodila

t.i. Fokkerjeva groza. �ivljenje
pilota so merili v dneh.

Groza je morila zavezni�ke pilote.
Vojska je nujno rabila

izvidnike v zraku. V Francijo so
vsak dan prihajale zamenjave

naravnost iz �ole. -Ko sem kot
voja�ki pilot pri�el tja,

�e nikoli nisem letel z letalom,
s katerim naj bi naslednje jutro

poletel za sovra�ne �rte,
kaj �ele, da bi kaj vadil.

Mnogi so pri�li po petih urah
�olanja. Dva, s katerima sem

pri�el in se pogovarjal na ladji,
so sestrelili,

preden sem preletel
fronto.

Mo�je so umirali vsak dan. Moj
najbolj�i prijatelj se neko�

ni pojavil na kosilu. Nikogar ni
bilo, s komer bi se lahko veselili

ali bi poskrbel za vas. Borili ste
se sami in umirali ste sami.

V�asih je novinec pri�el zjutraj
in umrl pred poldnevom.

Poveljnik zra�nih sil
Hugh Trenchard je ukazal,

naj novi piloti v jedilnici
zasedejo mesta mrtvih.

�e okoli sebe ne vidite praznih
mest, manj razmi�ljate o usodi

mrtvih prijateljev. Zanimajo vas
novinci, kako bi jim pomagali,

da bi se bolje po�utili.

L. 1915 je bilo za pilote stra�no.
V 9-ih mesecih Fokkerjevega pokola

je pilot povpre�no pre�ivel 11
dni. -Smrt je bila pri�akovana.

Niste razmi�ljali o �ivljenju,
ampak kako opraviti nalogo.

Morala je bila nizka. Veliko je
bilo medsebojnih obto�b

zaradi pomanjkljivosti letal.
Trenchard je vedel, da so izgube

neizbe�ne in da je vojna v zraku
podobna tisti v rovih, vsaj kar se

ti�e utrujenosti mo� in velikih
�rtev brez kak�ne pomembne zmage.

Do poletja 1916 so zavezni�ka
letala dobila enake strojnice.

Prihajali so novi, hitri, la�ji
in okretnej�i modeli. Zra�ne sile

so narasle z 12 na 27 eskadrilj.
Fokkerjeve groze je bilo konec.

Pomenilo olaj�anje, saj letalstvo
�e ni bilo bolj nepogre�ljivo.

Mrtvi tek vojne v jarkih je trajal
skoraj dve leti.

Obe strani sta ga hoteli kon�ati.
Februarja so Nemci za�eli veliko

obleganje Verduna. Francozi so se
te�ko dr�ali. Da bi jim pomagali,

so Britanci julija na�rtovali
napad na Sommi.

Izvidni�tvo je bilo klju�no za
iskanje tar� in usmeritev ognja.

Z izbolj�animi letali so zavezniki
krenili v akcijo. Nekaj se jih je

proslavilo, kot npr. Albert Ball.
-Bil je navdahnjen in odra�al je

Trenchardov pristop. Niso se bali
smrti, vedno so poskusili,

kljub slabim mo�nostim. -Pravijo,
da sem padel s hitrostjo 200 km/h

in verjamem, da sem. Letalo je
spet pripravljeno za polet.

Spoznanje, da so mi �teti dnevi,
ni bilo lepo. A mi niso bili.

Ball ni predstavljal prihodnosti
pilotov. Zana�al se je na sre�o.

Vra�al se je prere�etan.
-Ball je umrl star 2 1 let.

Sestrelil je 44 nem�kih letal.
Francozi so znali izkoristiti

svoje ase. Z junaki so preusmerili
pozornost od pokola na tleh.

Uspe�ne pilote so obletavali
novinarji in visoka dru�ba.

Tudi Nemci so slavili junake.
-Bili so na�in za dvig morale

in ustvarjanje junakov za doma�o
javnost. Za dolo�eno �tevilo

sestreljenih letal bi dobili
medaljo. -Najbolj znan pilot,

Manfred von Richtofen, Rde�i
baron, je sestrelil 80 letal,

ve� kot kdorkoli. -Jaz sem lovec.
Ko sestrelim Angle�a, je moja

strast zadovoljena le 15 minut.
-Postal je romanti�na ikona

vojne na nebu. Plemenit vitez
sredi sovra�nega ognja.

Biti sam, imeti �ivljenje v rokah,
izkoristi znanje proti sovra�niku.

Kot na vite�kih turnirjih. Le tam
ste se lahko sre�ali s sovra�nikom

iz o�i v o�i. Le tam je �e
obstajala vite�ka �ast.

Zmagali ste, ker ste bili
najbolj�i. Izgubili ste,

ker ste naleteli na bolj�ega.

Toda mati, pravila boja v zraku se
ne morejo pisati na tleh. Postane�

drug �lovek. Postane� sam vrag,
poln veselja do najbolj�e igre,

kar jih je ustvaril Bog.
Nor na lov,

da je v zraku lahko le en �lovek,
ne pa dva.

Ko te v boju obkro�ajo eksplozije,
postane� drug �lovek.

Sploh nisi ve� �lovek, ampak bojni
stroj, ki opravlja svoje delo.

Do aprila 1917 so Nemci spet imeli
prednost v oboro�itvi.

Delno tudi takti�no. Za�eli so
delovati v skupinah po 14 letal,

ti. �aljivcev, od katerih bi 3-4
leteli �ez fronto. Te skupine

so se imenovale lete�i cirkus.
To so bili prvi prizori skupinskih

bojev v teh slavnih dneh.
Zavezniki so se jim uprli

nad jarki. Borili bi se do
smrti, na za�udenje kopenskih sil.

�e zdaj vidim ta prizor. Kot roj
mu, ki leta na nebu in strmoglavi

eden na drugega. Lahko smo sli�ali
streljanje, prav nad nami so bili.

ARTHUR BARRACLOUGH
Videl sem sijajne zra�ne bitke.

Nikoli nismo vedeli, kdo bo
zmagal. Stavili smo na zmagovalca.

Bolj�a nem�ka letala in taktika
sta zaveznike drago stala.

V krvavem aprilu 1917 so
izgubili 150 letal in 316 mo�.

Kasneje to leto so pri�li prvi
ameri�ki piloti. Nemci so bili

�e vedno mo�nej�i. Zavezniki so �e
naprej leteli �ez fronto,

in zbirali podatke za pripravo
poletnih napadov.

Poveljniki in piloti so vedeli,
da nimajo opreme za to delo,

a so vseeno morali dodati svoj del
veliki ofenzivi. To je bila

tragi�na usoda zra�nih sil,
ki se ji niso mogli izogniti.

Zjutraj smo se zapletli v boj z
novimi Fokkerji in dobri so bili.

Ta tip me je preprosto zasul s
svincem. Lahko sem le gledal

in se mu posku�al izmakniti
z muhe.

�eprav so imeli velike izgube,
so britanski piloti vedeli,

da so le kaplja v morju vseh
�rtev. �ivljenje pilota

je bilo udobno v primerjavi z
ubogo krvavo pehoto v jarkih.

Na 5.000 metrih ste se po�utili
kot kralj. Bili ste nad vojno.

Bil sem v kopenskih silah.
Bili smo u�ivi, umazani in la�ni.

�ivljenje na nebu je bilo
v primerjavi s tem gosposko.

Piloti so imeli �udno �ivljenje na
tleh. Stalno soo�eni s smrtjo

so se vrnili v bazo, tam pa sta
jih �akala postelja in hrana.

Lepo se je zve�er vrniti s poleta
in vedeti, da je posel opravljen.

Ve�erno sonce na zahodu,
skrivnostni vzhod. In jaz,

pod majskim soncem, ko rahla
sapica vse naredi tako lepo.

Lahko sli�im topove, a razen tega
se zdi vojna zelo dale�.

Zastrti smo s platnom. Kantina je
v gozdu, na odprtem. Ko je toplo,

je zelo lepo. �eprav smo v dometu
topov, se nam ne zdi,

da smo v vojni. Sedim na soncu,
od dale� se sli�ijo topovi

in iz kantine zvok gramofona.

Dobro �ivimo. �li smo v Boulogne
in kupili hladilnik za sladoled.

Edina enota smo, ki ima vsak ve�er
sladoled za ve�erjo.

Sredi �ivljenja smo v smrti. Sredi
smrti se peklensko dobro zabavamo.

Koktajli, pi��an�ja jetrca,
penina, sladoled, konjak.

Bili so normalni mladi ljudje,
ki so vsak trenutek lahko umrli

in so �iveli s polnimi plju�i.
Veliko jih je imelo te�ave z �ivci

in lahko ste videli,
kako se bli�ajo smrti.

Vro�ina poletnih dni je bila
odli�na. Leteli smo veliko ur.

Vse to je vplivalo na nas. Moj
prijatelj se je podobno po�util.

Le�ala sva v mraku
in mislila na jutranjo nalogo.

Ko nisva ve� mogla prenesti tega,
sva drug drugemu priznala,

da naju je strah. Pri�gala sva
sve�e in la�e prebila no�.

Nekega pilota so mu�ile more.
Moten in oddaljen obraz se je

pribli�eval, dokler se ni dotaknil
njegovega nosu. Gledala sta se.

Samo gledala. Potem se je zbudil.
Kdo je bil to? Ga je ubil?

Ali nekdo,
ki ga �aka pod soncem?

Celo nepremagljivi Rde�i baron
ni u�el smrti.

To mo�nost je imel vedno v mislih.
-�astna smrt. Boj do zadnje kaplje

krvi in goriva, do zadnjega utripa
srca in motorja. Vite�ka smer.

Zdravica tovari�em,
prijateljem in sovra�nikom.

Ironija je, da ga je, najve�jega
asa, sestrelilo topni�tvo.

Ko je on vladal na nebu,
se je na morju za�ela �udna vojna.

Na za�etku so Nemci imeli
prednost. Cepelini so jim

omogo�ili polet �ez Severno morje.
Britanci so odgovorili s svojim.

Lahko je letel s hitrostjo
80 km na uro.

Tudi njegova naloga je bilo
izvidni�tvo. Britance so napadale

podmornice. Morali so jih najti.
V za�etku 1915 so iskali

prostovoljce za
novo mornari�ko letalstvo.

Poveljnikom vojnih ladij
so ukazali, naj izberejo

mladega oficirja za posebno
nalogo. Ko smo pri�li na komando,

so nas odpeljali k Lordu Fisherju,
ki nam je rekel: "Mlada gospoda,

vi boste leteli. Najbr� boste v
letu dni mrtvi, ali pa dobili

Viktorijin kri�ec. Izbrani ste
za novo slu�bo, za boj proti

podmornicam.
�e no�ete leteti,

me obvestite v 48-tih urah.

Nekaj jih je oklevalo.
-Leteti podnevi je bila

�udovita izku�nja. Zrak je bil
samo va�. Lahko ste leteli,

kakor ste in kamor ste hoteli.

Britanski cepelini so bili vse
bolj�i. Razen odkrivanja tar�

so jih lahko bombardirali.
A tehnologija je bila slaba.

Nismo mogli imeti veliko bomb.
Bile so bolj majhne

in le�ale so naokoli po tleh.
Obesili smo jih na vrvice

in vzeli no�,
ko jih je bilo treba odvre�i.

�eprav lepi, cepelini niso bili za
lov in ubijanje. Mornarica je

rabila bolje oboro�ena in hitrej�a
letala za let preko morja.

Glavni razlog so bile podmornice.
L. 1915 je Nem�ija razglasila

odprto vojno s podmornicami
in napadala trgovske ladje,

ki so plule v Britanijo
brez opozorila.

Potopili so stotine ladij.
Britanija, odvisna od trgovine,

je bila pod pritiskom.
Podmornice so morale ve�ino �asa

prebiti na povr�ini.
Najla�je jih je bilo opaziti

in potopiti z letalom. A najti
na�in, kako naj letala s kratkim

doletom pokrijejo velik o povr�ino
morja, je bil velik izziv.

ANDREW LAMBERT
Kraljevsko mornari�ko letalstvo

je dalo najve�ji doprinos uporabi
letal nad morjem.

Na za�etku so imeli hidroplane.

Na kolesa so bili pritrjeni leseni
plovci, da so lahko pristali

in vzletali z vode. A te�ko jih je
bilo spraviti v zrak.

Morali ste ustaviti ladjo in z
dvigalom pobrati letalo z vode.

To je bila izguba energije in
�asa. Vzlet zahteva veliko mo�i,

plovci pa upo�asnijo letalo.

Enako bi se vrnili na ladjo.
Spu��anje na gladino,

ustavitev ladje, dviganje.
To je bil �udovit prizor.

Ta letala so bila videti kot da so
pri�la na dopust in potrebujejo

galo�e, da bi ostala suha.
Dostikrat ste lahko sli�ali:

tam je,
z velikimi �evlji.

Vse strani je mu�ilo vpra�anje
transporta letal.

To je zgodnji ruski na�in.
Letala so vlekli od zadaj.

To je bilo v redu, �e je bilo
morje mirno in nemogo�e v viharju.

Nem�ka flota je redko �la na
morje. Lansirali so jih z rampe.

Za pilote vseh narodnosti je
letenje pomenilo tveganje.

Najbolj me je skrbela morska
bolezen. Redko sem bil na morju

in mislil sem, da vsak zboli,
razen starih mornarjev.

Po dalj�i vo�nji ste z vso mo�jo
potegnili in bili v zraku na 100,

160 metrih. Neko� smo dosegli celo
400 metrov.

Prvo britansko letalo mno�i�ne
proizvodnje je bil Kratki.

Poleg kamer je imelo tudi bombe.
To je dodalo te�o

in ni se uspelo vedno dvigniti.
-Poletel sem na mirno morje.

Mislite, da se je stroj dvignil?
Kje pa. Okoli 20 minut sem plivkal

na gladini kot ranjena raca.
V kabini je bilo kot v savni.

Ta prva letala so lahko vzletela
in pristala le na mirnem morju.

Na Severnem morju pa to ni
prav pogosto.

Nov odgovor na podmornice je bilo
letalo dolgega dosega, ki bi lahko

poletelo iz mirnih pristani��.
L. 1917 je tako letalo potopilo

prvo podmornico.
Toda pilot ni imel podpore.

Mislim, da je bilo v vojni letenje
veliko te�je,

kot na Z fronti. Bilo je dolgo,
samotno potovanje �ez morje,

pred in po boju.
Severno morje ni lahek izziv.

Megla, oblaki in ostalo je
pravilo. �e je kaj odpovedalo,

je bilo ve� mo�nosti, da utonete,
kot da vas re�ijo.

Prava re�itev je bila omogo�iti
vzlet z ladje.

Nekaj poskusov so izvedli
z letalom Sopwith Pup.

Ko bi k do moral vzleteti,
so hitro postavili rampo,

tik nad topove.
Ko so jo dvignili,

bi letalo dobilo 25-30 metrov
za vzlet.

Bali smo se, da letalo ne bo
dobilo hitrosti in padlo v vodo.

Toda �e se je vse ujemalo,
se je za las izognilo vodi.

To je bilo zelo nevarno. Z
ob�udovanjem sem gledal te pilote.

Kraljevo letalstvo je imelo veliko
inovatorjev,

ki so �eleli raziskati
mo�nosti letalstva.

Prav ti poskusi so premaknili
mornari�ko letalstvo na nov nivo.

Neizbe�en rezultat teh poskusov
je bila letalonosilka.

Avgusta 1917 je letalo uspe�no
pristalo na kri�arki,

ki je postala prva britanska
letalonosilka. -Najprej se je bilo

treba nau�iti vzleteti in pristati
na palubi. Kapitanu se je to zdelo

kot poskus samomora.

Morali ste uskladiti hitrost
letala in ladje, kar je te�ko.

Ne glede na te�ave so izumili
novo obliko vojskovanja.

Do 1918 je letalonosilka izvedla
prvo akcijo: bombardiranje nem�kih

hangarjev cepelinov. To je bilo
pionirstvo pri vojni na morju.

Letalonosilka je v tej akciji
dozorela.

Hkrati se je zgodil �e en preboj:
te�ki bombnik.

Do poletja 1917 so zavezni�ki
piloti na zahodni fronti spet

ujeli Nemce. Zdaj sta se obe
strani posvetili ne�emu novemu.

Veliko starih izvidnikov so
spremenili v bombnike.

Dodali so jim posebne nosilce
bomb. Do za�etka poletja 1917

so jih za�eli redno uporabljati.

V �katli, polni bomba�a, jih je
bilo �est. Nismo dobili navodil.

Snel sem zgornji del. Ko sem
potreboval v�igalnik,

sem zavpil: "Vrzi v�igalnik,
Charlie." -Dan in no� smo vadili

odmetavanje bom v vsakem vremenu
in z razli�nih vi�in.

Sredi letali��a je bil krog,
ki je slu�il kot tar�a.

Z bombami so hoteli ovirati
gibanje nem�kih sil.

Napadali smo mostove,
�eleznice, postaje,

kri�i��a, karkoli bi �e ustavilo
sovra�nika.

Bombniki so leteli nizko in so
bili tar�a protiletalske obrambe.

Britanci so jo imenovali
"Archie".

Toda s tal sestreliti letalo
je bilo te�ko.

Tako hitro pridejo, da ne utegne�
napolniti cevi. Uspe�no je le,

�e veste, od kod bodo pri�li.
Tako hitri so bili.

Kmalu je bilo vse ve�
protiletalskih topov.

A niso jih dosti sestrelili.
Bolj ovirali. To je bil preizkus

pilotovega poguma. Smejali so se
"Archieju". Ustra�ili so se,

nato smejali, potem pa so jim
�ivci za�eli popu��ati

in zaskrbelo jih je, da bi jih
lahko ta obla�ek dima neko� zadel.

Spra�ujem se, do kdaj bom lahko
prena�al to streljanje. Nekaterim

so za�eli popu��ati �ivce. Granate
so bile glasnej�e od motorja.

Oboro�evalna dirka je prinesla nov
nevaren preobrat v vojskovanju.

Prvi� so bili tar�e civilisti.
Nemci so jih prvi� bombardirali

iz cepelina januarja 1915
na obali Norfolka.

Maja so cepelini napadli London.
Sedam ljudi je umrlo.

Glej, tam je. Dolg cigarast
predmet se je pribli�eval.

Objela sem mamo. Te�ko povem,
kako sva se takrat po�utili.

Ljudi so pripravili na zra�ne
preplahe. Neki vinar je oddal

svojo klet. Na�i znanci so
opremili svojo in spali s pla��i

in torbicami za dragocenosti
poleg postelje.

Napadi s cepelini so imeli
psiholo�ki vpliv na Britance,

ki so svoj otok �e od srednjega
veka imeli za neosvojljivo utrdbo.

Nih�e nam ni� ne more, dokler
imamo nadzor nad svojim morjem.

V primerjavi z 2. svetovno vojno
ni bilo veliko mrtvih,

a �e sama nova nevarnost iz zraka
je povzro�ila ve�jo paniko,

kot bi lahko razbrali iz
statistike.

Cepelini so bili po�asni in
ranljivi. Nemci so razvili

nov bombnik dolgega
dosega: Gotho.

Poleti 1917 so eskadrilje teh
letal poletele nad Anglijo.

Lahko sem videl veliko ogromnih
letal, ki so letela proti vzhodu.

Napadel sem zadnjega od njih
in od blizu izstrelil rafal.

Z u�itkom sem gledal naboje,
ki so ga zadeli.

Razen da je Gotha
malo spustila nos,

ni imelo ve�jega u�inka.
Zelo sem bil razo�aran.

Kako nesramni so bili videti na
angle�kem nebu. Besen sem bil,

ko sem pomislil, da je Hans
pri�el bombardirat London

in da mu bo uspelo.
-Nemci v teh velikih letalih

vsak dan preletavajo London,
da bi pokazali, da to lahko,

da so nedotakljivi, in to res
deluje, ustvarja paniko.

V napadih na London
je umrlo 162 ljudi.

12 eskadrilj so potegnili z
Z fronte, da bi pomirili ljudi

in iz zraka
zavarovali glavno mesto.

Ju�noafri�ki general Jan Smuts
je dobil nalogo, naj si zamisli

novo obrambno strategijo. Uvedel
je niz znakov za preplah:

Eksplozivne rakete, policijske
pi��alke, plakate, pa tudi novo

protiletalsk o oro�je. To je bilo
u�inkovito, zato so Nemci

za�eli bombardirati pono�i.
-Ubogo Mary je zelo strah.

Dali smo jo v klet, na varno.
Potem sva s Phyllis od�li

v zgornje nadstropje. Nikoli �e
nisem videla �esa takega. Nebo je

bilo polno granat. Sledila je
ti�ina, zastra�ujo�a po hrupu.

Z vzhoda smo sli�ali zvok letal.
Zaradi megle jih nisva videli.

Celo pono�i je bila britanska
obramba tako u�inkovita,

Zadnje Gothe so pri�le
maja 1915.

Britanci so razvili lastne te�ke
bombnike, kot Handley-Page,

ki je imel tak doseg, da je lahko
poletel tudi nad Nem�ijo.

Ta nova letala so vojni dodala
novo razse�nost.

Leta 1918 je general Smuts
prero�ko napisal: "V bli�nji

prihodnosti ne bo ve� meja za
uporabo letalstva v vojni.

Kmalu se bodo pojavili
zra�ni napadi,

s katerimi bo uni�enje
sovra�nikovih industrijskih

in civilnih sredi�� postalo glavni
cilj vojskovanja.

Pri zra�nih bojih
1. svetovne vojne opazimo,

kako hitro so se razvijali.
Za�eli so s preprosto tehnologijo,

izvidni�kimi baloni in letali.
Do konca vojne se pojavijo

strate�ko bombardiranje, juri�ne
eskadrilje, letalonosilke,

ves spekter zra�nih sil,
ki se je razvil tekom stoletja.

Ne glede na tehni�ni in strate�ki
napredek je bila vojna v zraku

boj ljudi v majhnih strojih,
ki so se borili iz o�i v o�i.

Zanje je bila cena zelo visoka.
Ti piloti so umirali v tiso�ih,

za razliko od milijonov v jarkih,
a mo�nost pre�ivetja

je bila veliko manj�a.

Pesem slavnega ameri�kega pilota
Raoula Loughburyja nam pri�ara,

kako so piloti videli sebe.
Njegova pesem odra�a spoznanje,

da je bilo njegovo �ivljenje
razburljivo, a kratko.

Sre�ali se bomo ob zvoku rogov,
zidovi okoli nas so goli.

Odzvanja grozljiv smeh,
kot bi bili mrtvi z nami.

Mirno se postavite h kozarcem,
svet je mre�a la�i.

Nazdravimo �e enkrat mrtvim.
Hura za naslednjega, ki umre.