Original subtitles

Med leti 1914 in 1918 se je pojavilo novo boji��e: nebo.

Prinesla je prizore, kakr�nih se prej ni dalo videti ali zamisliti.

Boj je bil hud.

ARTHUR HALESTRAP �e zdaj vidim ta prizor.

Kot roj muh, ki hitro letijo. In strmoglavljajo.

Boji so bili hudi. �tevilo �rtev je v�asih pomenilo,

da bo ve�ina pilotov skoraj gotov mrtvih.

HUBERT WILLIAMS Poljubil sem mater. Takoj sem

vse razjasnil in rekel: "Zbogom, mama. Najbr� te ne bom ve� videl."

Morali ste se sprijazniti s tem: da boste umrli.

V tej zra�ni vojni so letala poletela tudi z ladij.

Nastale so nove ladje, letalonosilke. Za�ela se je dirka

tehnolo�ke opremljenosti. In�enirji obeh strani so hoteli

prekositi drugo stran. Ta dirka nas je pripeljala v nov �as

letalstva in prinesla novo vrsto herojev: letalske ase.

To vojno na nebu lahko vidimo, kot so jo videli ti piloti:

v barvah.

3. DEL: KRI V ZRAKU

Poleti 1914, ko so evropske vojske korakale v vojno,

je nov na�in bojevanja privla�il mladeni�e vse celine.

V Britaniji so stali v vrsti, da bi se pridru�ili

Kraljevemu letalstvu. Spodnja starostna meja je bila 17 let.

Glavna arena za te mladoletne vojake je bila zahodna fronta,

Francija. Potem ko so prestali naborni�ko komisijo.

Niti vedeli nismo, da bi se �e kdo hotel pridru�iti letalstvu.

To je bila le na�a sijajna, originalna zamisel.

Razo�arani smo bili, ko smo pred sabo videli dolgo vrsto.

Up je splahnel. "Vsi ti fantje �akajo?" "Ka�e da." In ti�ina.

Ko se je vrsta kraj�ala, smo gledali obraze izhajajo�ih

in si mislili: "Je on sprejet?" "Bom jaz tudi?"

BRAD KING Ko se je za�ela vojna,

je bilo letalo staro 11 let. �e ste fant in gledate te stroje,

so videti kot dana�nji ferrariji in harrierji tega �asa.

Letenje, z vso norostjo vojnih dni, se je �ele za�elo.

L. 1903 sta brata Wright prvi� poletela v Kitty Hawku v ZDA.

Poveljniki so videli, da bi bilo letalstvo lahko koristno v vojni.

L. 1909 je Franco Louis Bleriot preletel Rokavski preliv.

Pod sabo je videl svet, kot �e nih�e prej. To je bila bojna

naloga letalstva: poveljniku prikazati boji��e od zgoraj.

Zamisel o izvidni�tvu se je porodila v 19. stoletju z baloni.

Med vojno so bili balonarji zra�ni vohuni.

A balon, napolnjen s plinom, je bil za sovra�nika lahka tar�a.

Od 1916 so piloti lahko imeli padala, ki so se nastala v Ameriki

30 let prej, da bi bili bolj varni.

V 1. svetovni vojni jih zavezni�ki piloti niso smeli imeti.

Njihovi poveljniki so verjeli, da bi jih to spodbudilo, da bi po

nepotrebnem sko�ili. Padala so bila klju� za novo vrsto obrambe.

V nevarnosti bi balonar takoj izsko�il. Ekipa na tleh

pa poskusila privle�i balon, preden bi zagorel.

A re�itev ni bila najbolj�a in letala so postala klju�na

za izvidni�tvo. Slikala so lahko globoko v sovra�nem zaledju.

PETER HART �e nekaj slikate, boste videli to,

�esar obi�ajen opazovalec ne more. Sliko lahko pove�ate

in dobite podroben pogled na polo�aj: topove, �ete, poveljstvo.

Piloti so lahko po�iljali podatke po radiu. Sovra�nik jim je to

lahko prepre�il le s sestrelitvijo.To pa je bilo te�ko.

PHILIP SABIN Glavna te�ava pri oboro�itvi

letala je bila te�a. Tedanja letala so komaj nosila pilota,

kaj �ele te�ko strojnico s strelivom.

Te�ava so bili tudi propelerji spredaj.

Francoz Roland Garros je aprila 1915 ponudil prvo re�itev:

jeklo na krakih elise, od katerega bi se naboji preprosto odbili.

To ni bila idealna re�itev zaradi dodatne te�e

in ker se je vsaka deseta krogla odbila v vse mogo�e smeri

in vas je lahko celo zadela. Kljub tej nevarnosti

je Garros v dveh tednih sestrelil pet nem�kih letal. Niso vedeli,

kaj jih je doletelo. Potem pa je bil Garros prisiljen pristati

na okupiranem ozemlju.

BRAD KING Nemci so videli,

�emu je tako uspe�en. Ko so dojeli zamisel streljanja skozi eliso,

so predali letalo zelo nadarjenemu nizozemskemu konstruktorju,

Anthonyju Fokkeru. On je izumil opremo, ki je streljanje uskladila

z gibanjem propelerja. Tako bi krogla vedno zgre�ila krak.

Nemci so izpopolnili taktiko, ki bo na nebo prinesla pokol.

Videli smo da, da je letalo nem�ko. Pri�lo je od zadaj

in se kot jastreb vrglo na nas. Bil sem hvale�en,

da sem se s te naloge vrnil �iv.

Zavezni�ka letala so bila brez mo�i. L. 1915. se je zgodila

t.i. Fokkerjeva groza. �ivljenje pilota so merili v dneh.

Groza je morila zavezni�ke pilote. Vojska je nujno rabila

izvidnike v zraku. V Francijo so vsak dan prihajale zamenjave

naravnost iz �ole. -Ko sem kot voja�ki pilot pri�el tja,

�e nikoli nisem letel z letalom, s katerim naj bi naslednje jutro

poletel za sovra�ne �rte, kaj �ele, da bi kaj vadil.

Mnogi so pri�li po petih urah �olanja. Dva, s katerima sem

pri�el in se pogovarjal na ladji, so sestrelili,

preden sem preletel fronto.

Mo�je so umirali vsak dan. Moj najbolj�i prijatelj se neko�

ni pojavil na kosilu. Nikogar ni bilo, s komer bi se lahko veselili

ali bi poskrbel za vas. Borili ste se sami in umirali ste sami.

V�asih je novinec pri�el zjutraj in umrl pred poldnevom.

Poveljnik zra�nih sil Hugh Trenchard je ukazal,

naj novi piloti v jedilnici zasedejo mesta mrtvih.

�e okoli sebe ne vidite praznih mest, manj razmi�ljate o usodi

mrtvih prijateljev. Zanimajo vas novinci, kako bi jim pomagali,

da bi se bolje po�utili.

L. 1915 je bilo za pilote stra�no. V 9-ih mesecih Fokkerjevega pokola

je pilot povpre�no pre�ivel 11 dni. -Smrt je bila pri�akovana.

Niste razmi�ljali o �ivljenju, ampak kako opraviti nalogo.

Morala je bila nizka. Veliko je bilo medsebojnih obto�b

zaradi pomanjkljivosti letal. Trenchard je vedel, da so izgube

neizbe�ne in da je vojna v zraku podobna tisti v rovih, vsaj kar se

ti�e utrujenosti mo� in velikih �rtev brez kak�ne pomembne zmage.

Do poletja 1916 so zavezni�ka letala dobila enake strojnice.

Prihajali so novi, hitri, la�ji in okretnej�i modeli. Zra�ne sile

so narasle z 12 na 27 eskadrilj. Fokkerjeve groze je bilo konec.

Pomenilo olaj�anje, saj letalstvo �e ni bilo bolj nepogre�ljivo.

Mrtvi tek vojne v jarkih je trajal skoraj dve leti.

Obe strani sta ga hoteli kon�ati. Februarja so Nemci za�eli veliko

obleganje Verduna. Francozi so se te�ko dr�ali. Da bi jim pomagali,

so Britanci julija na�rtovali napad na Sommi.

Izvidni�tvo je bilo klju�no za iskanje tar� in usmeritev ognja.

Z izbolj�animi letali so zavezniki krenili v akcijo. Nekaj se jih je

proslavilo, kot npr. Albert Ball. -Bil je navdahnjen in odra�al je

Trenchardov pristop. Niso se bali smrti, vedno so poskusili,

kljub slabim mo�nostim. -Pravijo, da sem padel s hitrostjo 200 km/h

in verjamem, da sem. Letalo je spet pripravljeno za polet.

Spoznanje, da so mi �teti dnevi, ni bilo lepo. A mi niso bili.

Ball ni predstavljal prihodnosti pilotov. Zana�al se je na sre�o.

Vra�al se je prere�etan. -Ball je umrl star 2 1 let.

Sestrelil je 44 nem�kih letal. Francozi so znali izkoristiti

svoje ase. Z junaki so preusmerili pozornost od pokola na tleh.

Uspe�ne pilote so obletavali novinarji in visoka dru�ba.

Tudi Nemci so slavili junake. -Bili so na�in za dvig morale

in ustvarjanje junakov za doma�o javnost. Za dolo�eno �tevilo

sestreljenih letal bi dobili medaljo. -Najbolj znan pilot,

Manfred von Richtofen, Rde�i baron, je sestrelil 80 letal,

ve� kot kdorkoli. -Jaz sem lovec. Ko sestrelim Angle�a, je moja

strast zadovoljena le 15 minut. -Postal je romanti�na ikona

vojne na nebu. Plemenit vitez sredi sovra�nega ognja.

Biti sam, imeti �ivljenje v rokah, izkoristi znanje proti sovra�niku.

Kot na vite�kih turnirjih. Le tam ste se lahko sre�ali s sovra�nikom

iz o�i v o�i. Le tam je �e obstajala vite�ka �ast.

Zmagali ste, ker ste bili najbolj�i. Izgubili ste,

ker ste naleteli na bolj�ega.

Toda mati, pravila boja v zraku se ne morejo pisati na tleh. Postane�

drug �lovek. Postane� sam vrag, poln veselja do najbolj�e igre,

kar jih je ustvaril Bog. Nor na lov,

da je v zraku lahko le en �lovek, ne pa dva.

Ko te v boju obkro�ajo eksplozije, postane� drug �lovek.

Sploh nisi ve� �lovek, ampak bojni stroj, ki opravlja svoje delo.

Do aprila 1917 so Nemci spet imeli prednost v oboro�itvi.

Delno tudi takti�no. Za�eli so delovati v skupinah po 14 letal,

ti. �aljivcev, od katerih bi 3-4 leteli �ez fronto. Te skupine

so se imenovale lete�i cirkus. To so bili prvi prizori skupinskih

bojev v teh slavnih dneh. Zavezniki so se jim uprli

nad jarki. Borili bi se do smrti, na za�udenje kopenskih sil.

�e zdaj vidim ta prizor. Kot roj mu, ki leta na nebu in strmoglavi

eden na drugega. Lahko smo sli�ali streljanje, prav nad nami so bili.

ARTHUR BARRACLOUGH Videl sem sijajne zra�ne bitke.

Nikoli nismo vedeli, kdo bo zmagal. Stavili smo na zmagovalca.

Bolj�a nem�ka letala in taktika sta zaveznike drago stala.

V krvavem aprilu 1917 so izgubili 150 letal in 316 mo�.

Kasneje to leto so pri�li prvi ameri�ki piloti. Nemci so bili

�e vedno mo�nej�i. Zavezniki so �e naprej leteli �ez fronto,

in zbirali podatke za pripravo poletnih napadov.

Poveljniki in piloti so vedeli, da nimajo opreme za to delo,

a so vseeno morali dodati svoj del veliki ofenzivi. To je bila

tragi�na usoda zra�nih sil, ki se ji niso mogli izogniti.

Zjutraj smo se zapletli v boj z novimi Fokkerji in dobri so bili.

Ta tip me je preprosto zasul s svincem. Lahko sem le gledal

in se mu posku�al izmakniti z muhe.

�eprav so imeli velike izgube, so britanski piloti vedeli,

da so le kaplja v morju vseh �rtev. �ivljenje pilota

je bilo udobno v primerjavi z ubogo krvavo pehoto v jarkih.

Na 5.000 metrih ste se po�utili kot kralj. Bili ste nad vojno.

Bil sem v kopenskih silah. Bili smo u�ivi, umazani in la�ni.

�ivljenje na nebu je bilo v primerjavi s tem gosposko.

Piloti so imeli �udno �ivljenje na tleh. Stalno soo�eni s smrtjo

so se vrnili v bazo, tam pa sta jih �akala postelja in hrana.

Lepo se je zve�er vrniti s poleta in vedeti, da je posel opravljen.

Ve�erno sonce na zahodu, skrivnostni vzhod. In jaz,

pod majskim soncem, ko rahla sapica vse naredi tako lepo.

Lahko sli�im topove, a razen tega se zdi vojna zelo dale�.

Zastrti smo s platnom. Kantina je v gozdu, na odprtem. Ko je toplo,

je zelo lepo. �eprav smo v dometu topov, se nam ne zdi,

da smo v vojni. Sedim na soncu, od dale� se sli�ijo topovi

in iz kantine zvok gramofona.

Dobro �ivimo. �li smo v Boulogne in kupili hladilnik za sladoled.

Edina enota smo, ki ima vsak ve�er sladoled za ve�erjo.

Sredi �ivljenja smo v smrti. Sredi smrti se peklensko dobro zabavamo.

Koktajli, pi��an�ja jetrca, penina, sladoled, konjak.

Bili so normalni mladi ljudje, ki so vsak trenutek lahko umrli

in so �iveli s polnimi plju�i. Veliko jih je imelo te�ave z �ivci

in lahko ste videli, kako se bli�ajo smrti.

Vro�ina poletnih dni je bila odli�na. Leteli smo veliko ur.

Vse to je vplivalo na nas. Moj prijatelj se je podobno po�util.

Le�ala sva v mraku in mislila na jutranjo nalogo.

Ko nisva ve� mogla prenesti tega, sva drug drugemu priznala,

da naju je strah. Pri�gala sva sve�e in la�e prebila no�.

Nekega pilota so mu�ile more. Moten in oddaljen obraz se je

pribli�eval, dokler se ni dotaknil njegovega nosu. Gledala sta se.

Samo gledala. Potem se je zbudil. Kdo je bil to? Ga je ubil?

Ali nekdo, ki ga �aka pod soncem?

Celo nepremagljivi Rde�i baron ni u�el smrti.

To mo�nost je imel vedno v mislih. -�astna smrt. Boj do zadnje kaplje

krvi in goriva, do zadnjega utripa srca in motorja. Vite�ka smer.

Zdravica tovari�em, prijateljem in sovra�nikom.

Ironija je, da ga je, najve�jega asa, sestrelilo topni�tvo.

Ko je on vladal na nebu, se je na morju za�ela �udna vojna.

Na za�etku so Nemci imeli prednost. Cepelini so jim

omogo�ili polet �ez Severno morje. Britanci so odgovorili s svojim.

Lahko je letel s hitrostjo 80 km na uro.

Tudi njegova naloga je bilo izvidni�tvo. Britance so napadale

podmornice. Morali so jih najti. V za�etku 1915 so iskali

prostovoljce za novo mornari�ko letalstvo.

Poveljnikom vojnih ladij so ukazali, naj izberejo

mladega oficirja za posebno nalogo. Ko smo pri�li na komando,

so nas odpeljali k Lordu Fisherju, ki nam je rekel: "Mlada gospoda,

vi boste leteli. Najbr� boste v letu dni mrtvi, ali pa dobili

Viktorijin kri�ec. Izbrani ste za novo slu�bo, za boj proti

podmornicam. �e no�ete leteti,

me obvestite v 48-tih urah.

Nekaj jih je oklevalo. -Leteti podnevi je bila

�udovita izku�nja. Zrak je bil samo va�. Lahko ste leteli,

kakor ste in kamor ste hoteli.

Britanski cepelini so bili vse bolj�i. Razen odkrivanja tar�

so jih lahko bombardirali. A tehnologija je bila slaba.

Nismo mogli imeti veliko bomb. Bile so bolj majhne

in le�ale so naokoli po tleh. Obesili smo jih na vrvice

in vzeli no�, ko jih je bilo treba odvre�i.

�eprav lepi, cepelini niso bili za lov in ubijanje. Mornarica je

rabila bolje oboro�ena in hitrej�a letala za let preko morja.

Glavni razlog so bile podmornice. L. 1915 je Nem�ija razglasila

odprto vojno s podmornicami in napadala trgovske ladje,

ki so plule v Britanijo brez opozorila.

Potopili so stotine ladij. Britanija, odvisna od trgovine,

je bila pod pritiskom. Podmornice so morale ve�ino �asa

prebiti na povr�ini. Najla�je jih je bilo opaziti

in potopiti z letalom. A najti na�in, kako naj letala s kratkim

doletom pokrijejo velik o povr�ino morja, je bil velik izziv.

ANDREW LAMBERT Kraljevsko mornari�ko letalstvo

je dalo najve�ji doprinos uporabi letal nad morjem.

Na za�etku so imeli hidroplane.

Na kolesa so bili pritrjeni leseni plovci, da so lahko pristali

in vzletali z vode. A te�ko jih je bilo spraviti v zrak.

Morali ste ustaviti ladjo in z dvigalom pobrati letalo z vode.

To je bila izguba energije in �asa. Vzlet zahteva veliko mo�i,

plovci pa upo�asnijo letalo.

Enako bi se vrnili na ladjo. Spu��anje na gladino,

ustavitev ladje, dviganje. To je bil �udovit prizor.

Ta letala so bila videti kot da so pri�la na dopust in potrebujejo

galo�e, da bi ostala suha. Dostikrat ste lahko sli�ali:

tam je, z velikimi �evlji.

Vse strani je mu�ilo vpra�anje transporta letal.

To je zgodnji ruski na�in. Letala so vlekli od zadaj.

To je bilo v redu, �e je bilo morje mirno in nemogo�e v viharju.

Nem�ka flota je redko �la na morje. Lansirali so jih z rampe.

Za pilote vseh narodnosti je letenje pomenilo tveganje.

Najbolj me je skrbela morska bolezen. Redko sem bil na morju

in mislil sem, da vsak zboli, razen starih mornarjev.

Po dalj�i vo�nji ste z vso mo�jo potegnili in bili v zraku na 100,

160 metrih. Neko� smo dosegli celo 400 metrov.

Prvo britansko letalo mno�i�ne proizvodnje je bil Kratki.

Poleg kamer je imelo tudi bombe. To je dodalo te�o

in ni se uspelo vedno dvigniti. -Poletel sem na mirno morje.

Mislite, da se je stroj dvignil? Kje pa. Okoli 20 minut sem plivkal

na gladini kot ranjena raca. V kabini je bilo kot v savni.

Ta prva letala so lahko vzletela in pristala le na mirnem morju.

Na Severnem morju pa to ni prav pogosto.

Nov odgovor na podmornice je bilo letalo dolgega dosega, ki bi lahko

poletelo iz mirnih pristani��. L. 1917 je tako letalo potopilo

prvo podmornico. Toda pilot ni imel podpore.

Mislim, da je bilo v vojni letenje veliko te�je,

kot na Z fronti. Bilo je dolgo, samotno potovanje �ez morje,

pred in po boju. Severno morje ni lahek izziv.

Megla, oblaki in ostalo je pravilo. �e je kaj odpovedalo,

je bilo ve� mo�nosti, da utonete, kot da vas re�ijo.

Prava re�itev je bila omogo�iti vzlet z ladje.

Nekaj poskusov so izvedli z letalom Sopwith Pup.

Ko bi k do moral vzleteti, so hitro postavili rampo,

tik nad topove. Ko so jo dvignili,

bi letalo dobilo 25-30 metrov za vzlet.

Bali smo se, da letalo ne bo dobilo hitrosti in padlo v vodo.

Toda �e se je vse ujemalo, se je za las izognilo vodi.

To je bilo zelo nevarno. Z ob�udovanjem sem gledal te pilote.

Kraljevo letalstvo je imelo veliko inovatorjev,

ki so �eleli raziskati mo�nosti letalstva.

Prav ti poskusi so premaknili mornari�ko letalstvo na nov nivo.

Neizbe�en rezultat teh poskusov je bila letalonosilka.

Avgusta 1917 je letalo uspe�no pristalo na kri�arki,

ki je postala prva britanska letalonosilka. -Najprej se je bilo

treba nau�iti vzleteti in pristati na palubi. Kapitanu se je to zdelo

kot poskus samomora.

Morali ste uskladiti hitrost letala in ladje, kar je te�ko.

Ne glede na te�ave so izumili novo obliko vojskovanja.

Do 1918 je letalonosilka izvedla prvo akcijo: bombardiranje nem�kih

hangarjev cepelinov. To je bilo pionirstvo pri vojni na morju.

Letalonosilka je v tej akciji dozorela.

Hkrati se je zgodil �e en preboj: te�ki bombnik.

Do poletja 1917 so zavezni�ki piloti na zahodni fronti spet

ujeli Nemce. Zdaj sta se obe strani posvetili ne�emu novemu.

Veliko starih izvidnikov so spremenili v bombnike.

Dodali so jim posebne nosilce bomb. Do za�etka poletja 1917

so jih za�eli redno uporabljati.

V �katli, polni bomba�a, jih je bilo �est. Nismo dobili navodil.

Snel sem zgornji del. Ko sem potreboval v�igalnik,

sem zavpil: "Vrzi v�igalnik, Charlie." -Dan in no� smo vadili

odmetavanje bom v vsakem vremenu in z razli�nih vi�in.

Sredi letali��a je bil krog, ki je slu�il kot tar�a.

Z bombami so hoteli ovirati gibanje nem�kih sil.

Napadali smo mostove, �eleznice, postaje,

kri�i��a, karkoli bi �e ustavilo sovra�nika.

Bombniki so leteli nizko in so bili tar�a protiletalske obrambe.

Britanci so jo imenovali "Archie".

Toda s tal sestreliti letalo je bilo te�ko.

Tako hitro pridejo, da ne utegne� napolniti cevi. Uspe�no je le,

�e veste, od kod bodo pri�li. Tako hitri so bili.

Kmalu je bilo vse ve� protiletalskih topov.

A niso jih dosti sestrelili. Bolj ovirali. To je bil preizkus

pilotovega poguma. Smejali so se "Archieju". Ustra�ili so se,

nato smejali, potem pa so jim �ivci za�eli popu��ati

in zaskrbelo jih je, da bi jih lahko ta obla�ek dima neko� zadel.

Spra�ujem se, do kdaj bom lahko prena�al to streljanje. Nekaterim

so za�eli popu��ati �ivce. Granate so bile glasnej�e od motorja.

Oboro�evalna dirka je prinesla nov nevaren preobrat v vojskovanju.

Prvi� so bili tar�e civilisti. Nemci so jih prvi� bombardirali

iz cepelina januarja 1915 na obali Norfolka.

Maja so cepelini napadli London. Sedam ljudi je umrlo.

Glej, tam je. Dolg cigarast predmet se je pribli�eval.

Objela sem mamo. Te�ko povem, kako sva se takrat po�utili.

Ljudi so pripravili na zra�ne preplahe. Neki vinar je oddal

svojo klet. Na�i znanci so opremili svojo in spali s pla��i

in torbicami za dragocenosti poleg postelje.

Napadi s cepelini so imeli psiholo�ki vpliv na Britance,

ki so svoj otok �e od srednjega veka imeli za neosvojljivo utrdbo.

Nih�e nam ni� ne more, dokler imamo nadzor nad svojim morjem.

V primerjavi z 2. svetovno vojno ni bilo veliko mrtvih,

a �e sama nova nevarnost iz zraka je povzro�ila ve�jo paniko,

kot bi lahko razbrali iz statistike.

Cepelini so bili po�asni in ranljivi. Nemci so razvili

nov bombnik dolgega dosega: Gotho.

Poleti 1917 so eskadrilje teh letal poletele nad Anglijo.

Lahko sem videl veliko ogromnih letal, ki so letela proti vzhodu.

Napadel sem zadnjega od njih in od blizu izstrelil rafal.

Z u�itkom sem gledal naboje, ki so ga zadeli.

Razen da je Gotha malo spustila nos,

ni imelo ve�jega u�inka. Zelo sem bil razo�aran.

Kako nesramni so bili videti na angle�kem nebu. Besen sem bil,

ko sem pomislil, da je Hans pri�el bombardirat London

in da mu bo uspelo. -Nemci v teh velikih letalih

vsak dan preletavajo London, da bi pokazali, da to lahko,

da so nedotakljivi, in to res deluje, ustvarja paniko.

V napadih na London je umrlo 162 ljudi.

12 eskadrilj so potegnili z Z fronte, da bi pomirili ljudi

in iz zraka zavarovali glavno mesto.

Ju�noafri�ki general Jan Smuts je dobil nalogo, naj si zamisli

novo obrambno strategijo. Uvedel je niz znakov za preplah:

Eksplozivne rakete, policijske pi��alke, plakate, pa tudi novo

protiletalsk o oro�je. To je bilo u�inkovito, zato so Nemci

za�eli bombardirati pono�i. -Ubogo Mary je zelo strah.

Dali smo jo v klet, na varno. Potem sva s Phyllis od�li

v zgornje nadstropje. Nikoli �e nisem videla �esa takega. Nebo je

bilo polno granat. Sledila je ti�ina, zastra�ujo�a po hrupu.

Z vzhoda smo sli�ali zvok letal. Zaradi megle jih nisva videli.

Celo pono�i je bila britanska obramba tako u�inkovita,

Zadnje Gothe so pri�le maja 1915.

Britanci so razvili lastne te�ke bombnike, kot Handley-Page,

ki je imel tak doseg, da je lahko poletel tudi nad Nem�ijo.

Ta nova letala so vojni dodala novo razse�nost.

Leta 1918 je general Smuts prero�ko napisal: "V bli�nji

prihodnosti ne bo ve� meja za uporabo letalstva v vojni.

Kmalu se bodo pojavili zra�ni napadi,

s katerimi bo uni�enje sovra�nikovih industrijskih

in civilnih sredi�� postalo glavni cilj vojskovanja.

Pri zra�nih bojih 1. svetovne vojne opazimo,

kako hitro so se razvijali. Za�eli so s preprosto tehnologijo,

izvidni�kimi baloni in letali. Do konca vojne se pojavijo

strate�ko bombardiranje, juri�ne eskadrilje, letalonosilke,

ves spekter zra�nih sil, ki se je razvil tekom stoletja.

Ne glede na tehni�ni in strate�ki napredek je bila vojna v zraku

boj ljudi v majhnih strojih, ki so se borili iz o�i v o�i.

Zanje je bila cena zelo visoka. Ti piloti so umirali v tiso�ih,

za razliko od milijonov v jarkih, a mo�nost pre�ivetja

je bila veliko manj�a.

Pesem slavnega ameri�kega pilota Raoula Loughburyja nam pri�ara,

kako so piloti videli sebe. Njegova pesem odra�a spoznanje,

da je bilo njegovo �ivljenje razburljivo, a kratko.

Sre�ali se bomo ob zvoku rogov, zidovi okoli nas so goli.

Odzvanja grozljiv smeh, kot bi bili mrtvi z nami.

Mirno se postavite h kozarcem, svet je mre�a la�i.

Nazdravimo �e enkrat mrtvim. Hura za naslednjega, ki umre.