Original subtitles

Leto 1915. Za vojake na zahodni fronti

je novo leto prineslo trpljenje.

V za�etnih mesecih 1. svetovne vojne se agresorska

nem�ka vojska ni uspela prebiti.

Zdaj je v rovih, ki se raztezajo po Belgiji in Franciji,

soo�ena z britanskimi in francoskimi zavezniki.

Skoraj �tiri leta se bodo ti mo�je borili v najhuj�em boju,

kar jih je videl svet.

Ta leta bodo prinesla tudi novo stra�no oro�je, bojne pline.

Novo bolezen, �ok zaradi obstreljevanja.

Neverjetno mo�, mine.

Ta leta bodo prinesla tudi nov izraz, "napad do konca".

Vojakova dol�nost je napad �ez bode�o �ico v gotovo smrt.

Velikokrat se nih�e ne vrne.

�e vam nekdo re�e, da je �el do konca in se ni bal,

je prekleti la�nivec.

Bitke v rovih na zahodni fronti bodo prinesle nezasli�ano grozo.

Zdaj bomo, zahvaljujo� ra�unalni�ki tehnologiji,

videli, kako so to do�iveli sami udele�enci, v barvah.

PRVA SVETOVNA VOJNA V BARVAH

POKOL V ROVIH

Za�etek l. 1915 je bilo vpra�anje za francoskega poveljnika

Josepha Joffreja in britanske zaveznike,

kako razbiti pat pozicijo na zahodni fronti?

Nemci so se utrdili na francoskem in belgijskem ozemlju,

soo�eni z zavezniki v rovih, dolgih 750 kilometrov.

MALCOLM BROWN, ZGODOVINAR Ni se dalo le �akati.

Nekaj je bilo treba storiti. Nemci so bili zadovoljni s �akanjem

in so govorili: spodite nas. Mi ostajamo tukaj.

Zavezniki so bili tisti, ki so morali nekaj storiti.

Bistvo vojne na zahodni fronti do l. 1918 je bil niz poskusov,

v glavnem neuspe�nih. Bilo je nekaj malega uspehov

pri preboju.

Spomladi l. 1915 so zavezniki prvi� usklajeno posku�ali

prebiti fronto.

A poveljniki obeh strani se bodo kmalu soo�ili

z nevarnostmi vojne v rovih.

Ena od njih so bile komunikacije, ki so v za�etku temeljile

le na pogumu posameznih kurirjev.

V bitki je bilo ve�krat neobhodno poslati kurirja s sporo�ilom

KAPETAN R. FIEDLING PISMO NJEGOVI �ENI

v okoli��inah, kjer so bile smrt ali rane skoraj gotovo dejstvo.

A nikoli nisem videl nobenega od teh izbranih mo�,

da bi se umaknil.

Ne glede, kako je bilo nevarno, se kurirja ni klicalo dvakrat.

Vzel je pu�ko in od�el. Velikokrat v smrt.

Ve� ur je bilo treba, da je sporo�ilo prepotovalo nekaj km.

GARY SHEFFIELD, ZGODOVINAR To je pomenilo da, preden general

dobi sporo�ilo in ukrepa, se je lahko polo�aj na boji��u

dramati�no spremenil. To je bila velika pomanjkljivost,

s katero so se morali soo�iti poveljniki v 1. svetovni vojni.

V tej megli vojne so se za�eli najve�ji napadi v letu 1915.

Zavezniki so si zamislili dvojni napad, da bi prebili fronto.

Francozi bi napadli v Artoisu, 30 kilometrov naprej

pa bi Britanci hkrati napadli v Festubertu.

Britansko in francosko poveljstvo je verjelo,

da bo veliki spomladanski napad prebil nem�ko fronto

in spet omogo�il mobilno vojskovanje na zahodni fronti.

A bitki v Festubertu in Artoisu v maju 1915

sta pokazali, da to ni mogo�e. Vojna se bo nadaljevala.

Britanci so ugotovili, da nimajo dovolj vojakov,

da bi prenesla izgube takih razse�nosti pri takem vojskovanju.

Operacija spomladi leta 1915 je zahtevala ogromen davek.

Zavezniki so utrpeli sto tiso�e mrtvih, ranjenih

in ujetih vojakov.

Britanci so tradicionalno imeli majhno k opensko vojsko.

Njihova mo� je bila mornarica. A akcija naborni�tva,

ki si jo je izmislil Kitchener, je prinesla nove vojake.

Za poklicnega vojaka je bilo to nova�enje

neverjeten prizor.

Britanski civilisti so prevzeli vojno. Mnogi stari ponosni vojaki

DESETAR J. LUCY IRSKO KRALJEVO TOPNI�TVO, SPOMINI

so postrani gledali nabornike in res so predstavljali

�uden prizor v na�ih konservativnih o�eh.

Bil je majhen, lenaril je, bil je neugleden,

z neurejeno uniformo, �udno je pozdravljal,

bil je nespreten z oro�jem.

Stara vojska je bila vznemirjena zaradi prihodnosti.

Kitchenerjevi mo�je so prvo akcijo do�iveli v septembru 1915.

V bitki pri Loosu.

Cilj je bil, v sodelovanju s francoskimi silami na jugu,

prebiti nem�ke linije.

Spremenila se je v klasi�no bitko.

Topni�ko obstreljevanje, sledila je pehota,

ki je pri�la iz rovov, sledil je pokol.

Tla so bila polna mrtvih in umirajo�ih junakov.

DESETAR F. B. WILLIAMS PISMO DRU�INI, 25.9.1915.

Nismo se imeli �asa ustaviti in kmalu smo se navadili

na te grozne izraze na obrazih.

Mnogi so bili tam, kjer so padli in eden je imel v roki pismo.

Kot bi mu ga uspelo prebrati pred smrtjo.

Pri Loosu je britanska vojska prvi� utrpela zelo hude izgube

v kaki bitki. Okoli 43.000 mo�.

Reagirali so z imenovanjem novega vrhovnega poveljnika,

Douglasa Haiga.

Pokol na zahodni fronti se je �ele za�el.

Ko se je vojna prevesila v drugo leto, so stotine tiso�ev mo�

iz razli�nih dr�av krenile v prve linije in njihove grozote.

Ena je bila najhuj�a. Napad do konca.

Nemogo�e je opisati ob�utke med �akanjem na napad.

VOJAK THOMAS HUDSON SPOMINI

Glavo imate polno �udnih misli, ki niso pod nadzorom.

Spomini na prijatelje in doma�e, kraje, ki so nam bili pri srcu,

razli�na obdobja �ivljenja. Vse to smo imeli pred o�mi.

HARRY PATCH, LAHKA PEHOTA ROJEN 1898.

�iveli smo iz minute v minuto, ne da bi vedeli,

katera bo zadnja.

Tako je bilo razpolo�enje v rovih.

ARTHUR HALESTRAP, IN�ENIRIJA ROJEN 1898.

Morali so �akati na ukaz. Disciplina je bila tako stroga,

da so le �akali na ukaze, ki so jih morali takoj izpolniti.

Vsi so pripravljeni �akali ukaz o napadu do konca.

STOTNIK HARRY DILLON PISMO DRU�INI

Izgubili bomo �e veliko mo�. A pripravljeni so tvegati.

Zelo ponosen sem, da pripadam narodu, ki se,

ko ve za to, ve, kaj to pomeni,

za�ne veseliti in za�ne prepevati in �vi�gati.

ARTHUR B ARRACLOUGH ROJEN 1898.

Vedno sem molil.

Nekateri so se mi smejali. A vedno sem prosil Boga,

naj mi da mo�, da se borim kot mo� in se vrnem �iv in zdrav.

�e vam nekdo re�e, da je �el do konca in se ni bal,

je prekleti la�nivec.

Ker nikoli niste vedeli, niti v enem trenutku,

kdaj �rni angel pride po vas.

Ljudje v prvih �rtah niso pomenili ni� brez oro�ja in topni�tva,

ki jih je moralo podpirati.

Neskon�no streljanje je prineslo te�ave z zalogami.

Pred vojno je imela britanska vojska kopenske sile 200.000 mo�.

Oboro�itvena industrija je lahko priskrbela uniforme

opremo in oro�je za 200 000 mo�.

TAFF GILLINGHAM, ZGODOVINAR

Ko je Haig prevzel poveljstvo, je rekel: "Velikega napada ne bomo

zmogli pred sredino l. 1917." Vedel je, da to tedaj ne bo

kapacitet, ki bi nas opremile z dovolj oro�ja,

da bi napadli prej.

Odgovor je bila velika mobilizacija �enske delovne sile.

Delo z eksplozivom je bilo te�ko, umazano in nevarno.

Vse je bilo umazano. Lase in obraze smo imele svetlo rumene.

CAROLINE WEBB SPOMINI

Neko� nas je gledal zdravnik in rekel: "Pol od vas ne bo moglo

imeti otrok, bog vam pomagaj."

MALCOLM BROWN, ZGODOVINAR Nekatere so zelo trpele.

Rekli so jim "kanar�ki", kajti zaradi dela s TNT-jem

je bila njihova ko�a rumena. Nekatere so �e zelo trpele.

NAOMI LOUGHNAN SPOMINI, 1917.

Umazane roke in bakreni lasje. Kaj je to?

Bomo ve�no iznaka�ene, medtem ko se mo�je iz enakih razlogov

soo�ajo s smrtjo in ostajajo slepi in trajno pohabljeni?

Strelivo, ki so ga izdelovale �enske,

je bilo zelo pomembno za mo�e v prvih �rtah.

A u�inek na posameznikov razum je bil lahko uni�ujo�.

V�asih se �udim, kako so ljudje lahko prenesli ta napor.

STOTNIK ROWLAND FIELDING PISMO �ENI

Iz dneva v dan, iz no�i v no�, uro za uro...

Te�ke granate vsako minuto padejo le nekaj metrov od nas.

Zemlja se trese. Zvok eksplozije je oglu�ujo�.

Obstreljevanje je bilo tako mo�no,

da so posamezniki izgubili razum.

Obstreljevanje je bilo grozno. Grozni!

Ne vem, kako je sploh kdo lahko pre�ivel.

V prepono sem dobil sem del �rapnela, dolgega okoli pet cm,

�irokega okoli centimeter, ostrih robov.

Pri�el je zdravnik in rekel: "Ho�e�, da ga spravim ven?"

Hudo je bolelo.

Rekel je: "Preden pristane�, vedi, da nimamo anestetikov."

Vpra�al sem: "Kako dolgo bo trajalo?" "Okoli dve minuti."

Malce sem premislil in pristal.

V teh dveh minutah bi lahko ubil tega prekletega zdravnika.

Ti veliki topni�ki napadi so prinesli nov fenomen.

�ok zaradi obstreljevanja.

Moj odhod z boji��a v zadnjih dneh leta 1915 je bil no�na mora.

VOJAK JOHN LUCY IRSKO KRALJEVO TOPNI�TVO, SPOMINI

V sanjah so me motili hrup in zvoki vojne.

Sli�al sem glasove mrtvih vojakov in oficirjev.

Nekega jutra so me na�li, ko sem stal v postelji, obrnjen k zidu,

pripravljen odgovoriti na nami�ljen napad.

V srcu sem nosil bole�ino.

Veliko ljudi, ki sem jih imel rad, sem izgubil.

Ko ste bili v �oku, se niste mogli premakniti.

Kot bi vam odklopili celotno �iv�evje.

�e je bil kdo v �oku in se ni mogel vzpeti po lestvi,

je bil ustreljen kot strahopetec. Pa ni bil ni� ve�ji kot jaz.

Rovi so izzvali �e nekaj novega in stra�nega. Bojne pline.

Klor so prvi uporabili Nemci zgodaj leta 1915.

Kmalu so ga uporabili tudi zavezniki.

Obrazi mo�, ki so le�ali na prostem, so menjavali barve

TOPNI�AR J. W. PALMER DNEVNIK, SEPTEMBER 1915

in bili so stra�ni na pogled. Obrazi in roke so dobivali modro

in zeleno barvo. Veliko jih je le�alo du�e� se z nogami v zraku.

Uporabljali smo cev, ki smo jo dali v usta in dihali skozi blago.

Zatla�ili smo ga pod vrat,

tako da plin ni mogel priti spodaj.

Pre�ivel sem le en napad s plinom in bilo mi je dovolj.

Nadaljeval sem, a sem ugotovil, da nekateri niso mogli zdr�ati.

Cev so vzeli ven.

PRAPOR��AK ELMER COTTOM SPOMINI

Maska je ob ve�kratni uporabi razpadala.

Plin mi je zapiral o�i. Ni�esar nisem videl.

Le�al sem v rovu skupaj s �e enim fantom, zastrupljenim s plinom,

mnogimi ranjenci in mrtvimi. Le�al sem v bruhanju.

Ves dan sem ka�ljal in vzdihoval v tem rovu.

Do leta 1916 vojna v rovih ni pripeljala nikamor.

Obe strani sta vedeli, da morata nekaj storiti.

Nemci so vrgli oko na francosko mesto-utrdbo, Verdun.

Nem�ki vrhovni poveljnik, general Erich von Falkenhayn,

je verjel, da je Verdun tako pomemben simbol za Francoze,

da bodo �rtvovali �ivljenja za njegovo obrambo.

Njegov cilj napada na Verdun ni bilo njegovo zavzetje,

ampak spremeniti ga v ranljivo mesto, v katerega bodo Francozi

vrgli vse sile, da bi obranili to sveto mesto na meji.

Francozi so se borili za Verdun. Nemci in Francozi so se zapletli

v enega najve�jih pokolov v zgodovini.

Falkenhayn je razumel francosko du�o.

Henri Petain, ki je vodil obrambo Verduna,

ga je videl kot nacionalni simbol.

Verdun je ogro�en in ne sme pasti.

HENRI PETAIN PISMO JOSEPHU JOFFREJU, 11.9.1916.

Zavzetje mesta bi za Nemce pomenilo velik uspeh.

21. februarja 1916 se je za�elo nem�ko obstreljevanje.

Petainova vojska se je postavila v bran.

Srce mi je pokalo, ko sem gledal, kako gredo fantje v pekel Verduna.

HENRI PETAIN SPOMINI

Prav tako sem �utilo da bodo od navdu�enja nad prvo bitko

kmalu pri�li do groze zaradi trpljenja.

�as v Verdunu je bil stra�en. Obrazni niso bili ve� �love�ki,

16 dni se nismo umivali, komaj kaj spali.

STOTNIK HENRI DESAGNEAUX DNEVNIK, 22. JUNIJ 1916

�ivljenje poteka med mrtvimi in umirajo�imi, tegobami vseh vrst

in neprestanim trpljenjem. Obrazi so upadli, brade dolge,

obleka pa polna blata.

Grozno je bilo gledati vra�ajo�e se vojake.

HENRI PETAIN SPOMINI

Njihovi izrazi na obrazih so bili polni groze.

Njihova dr�a je izdajala razo�aranje. Nosili so breme

stra�nih spominov. Ko sem govoril z njimi,

so komaj odgovarjali.

Kljub nem�kim napadom so Francozi oskrbovali trdnjavo,

iz tedna v teden, po cesti, ki so ji rekli Sveta pot.

Falkenhaynov na�rt je le deloma uspeval.

Sveta pot je postala simbol francoske odlo�nosti pri obrambi.

�eprav je mislil, da lahko oslabi Francijo in kljub mo�nim napadom,

mu ni uspelo. Francosko domoljubje je dvignil

do neslutenih vi�av.

Bitka pri Verdunu se je nadaljevala do novembra.

Na vsaki strani je bilo okoli 350.000 �rtev.

Od tega okoli 100.000 Francozov in Nemcev mrtvih ali pogre�anih.

Ko se je Verdun dr�al, je Francija prosila zaveznike za pomo�.

Britanci bi morali napasti Nemce na Sommi.

Britanci so z napadom nameravali prodreti skozi center nem�kih sil

in hitro napredovati.

Nekaterim oficirjem so povedali, da bo topni�ki napad tako mo�an,

da bodo samo pri�li iz rovov in se sprehodili skozi fronto.

PORO�NIK KENNETH MACARDLE DNEVNIK, 29.6.1916

Kro�ijo govorice, da bomo razbili nem�ko fronto, pri�li skozi

in kon�ali vojno. Govori se tudi, da smo Nem�iji dali �tiri dni,

da objavi premirje ali pa se soo�i s posledicami. Ne rabim spodbude,

a mislim, da �e bi cesar videl vse to oro�je za nami,

granate, rove in skladi��a, �e bi vedel za na�o pripravljenost,

bi se predal.

Sedemdnevno obstreljevanje se je za�elo je 24. junija.

15.000 cevi je bilo na 30-tih kilometrih fronte.

Pehota je �akala.

PORO�NIK WILLIAM CLARKE PISMO ZARO�ENKI, 29.6.1916.

Edina moja, preden le�em, moram svoji najdra�ji poslati

nekaj besed. Danes sem dobil tvoje pismo. Deluje� sre�no.

Ljubezen moja, draga, bodi pogumna zaradi mene.

Moli, da bo vojne kmalu konec, da se bom vrnil in skrbel zate,

da te nikoli ve� ne bom zapustil.

Po�iljam ti svojo ljubezen in veliko poljubov. Willy.

William Clark je umrl prvi dan.

Ostali, kot Arthur Hubbard, so pre�iveli.

ARTHUR HUBBARD PISMO SESTRI, 29.6.1916.

Upam, da bomo v soboto, 1. julija ob zori, uspe�ni.

Ko boste vi �e spali, bomo mi pregnali Nemce s polo�ajev.

Upam, da bom tudi jaz uspe�en.

Zami�ljam si, kako je doma.

Kot pravi�, vrt se je gotovo �e popolnoma razcvetel.

Predvidevam, da boste kmalu imeli prvi fi�ol.

Tvoj ljubljeni brat, Arthur.

VOJAK LINFOOOT DNEVNIK, 30.6.1916

Hoteli so iti do konca. Usodne besede za vso pehoto.

Prestra�eni so se manj bali, hrabri �e bolj pogumni

in vsi so bili navdu�eni da so zraven.

Povsod okoli nas so mo�je padali in se opotekali.

Rumeni �rapneli so eksplodirali, mo�je, razdeljeni v dve skupini,

PORO�NIK KENNETH MACARDLE DNEVNIK, 1. JULIJA 1916

so izginili.

Na�a divizija je odhajala s tega obmo�ja, polnega ljudi,

ki jim ni bilo pomo�i ali jim nismo mogli ve� pomagati.

Sli�i se �udno, a to je bila sijajna vojna.

Kenneth Macardle je na Sommi umrl nekaj tednov pozneje.

Za mnoge prostovoljce iz leta 1914 je bil to njihov cilj.

Zato so pri�li v Francijo. Ne da bi sedeli v rovih,

ampak premagali Nemce v njihovi igri. Te�ava je bila,

da se ni odvijalo po na�rtu. Tega krasnega julijskega jutra

so napadli ob 7:30, po belem dnevu. Prizor, kako mo�je korakajo

�ez nikogar�nje ozemlje in upajo na zavzetje sovra�nih rovov,

je prekinilo streljanje strojnic z druge strani.

Vojna na zahodni fronti ni bila �e niti na polovici.

Nobenega premika ni bilo. Le smrt.

Do konca prvega dne na Sommi je bilo 19.000 britanskih vojakov

mrtvih, 40.000 pa ranjenih.

To je bil najhuj�i dan v celotni britanski vojni zgodovini.

Britanci, tudi �e bi hoteli prekiniti bitko na Sommi,

po poraznem prvem dnevu tega niso mogli storiti.

Ta boj je bil pomemben, da bi zmanj�ali pritisk na Verdun.

Strate�ka pomembnost �rtev je vojakom na Sommi malo pomenila.

HERBERT BEATTIE PISMO MATERI, 1.7.1916

Draga mati, le nekaj vrstic, da bo� vedela, da sem dobro.

Nikar ne povej Gwynovi ali Archiejevi materi, a gotovo sta

mrtva ali ranjena, ker ju ni na zboru. Iz Grosvenor Roada

ni nikogar ve�, razen mene.

Vsi so za vedno mrtvi, Tobawdry, Kenworthy, Chesham.

KENNETH MACARDLE DNEVNIK 6.7.1916

Sproat, Ford in ostali oficirji. Ne vemo, koliko.

Mladi Victor je ubit. Njegova te�ava o poroki z �ensko,

�est let starej�o od njega, je kon�no re�ena.

Nocoj nas je bilo 400, zjutraj nas je bilo 800.

Poseben pomen izgub prvega dne na Sommi, je bil koncept

prijateljskih bataljonov. Ti so se zbrali lokalno,

v njih so bili prijatelji z nogometa, tenisa, dru�tev,

cerkve. Zdru�ili so se v skupine. Leta 1914 je bila to velika re�.

Leta 1916 je to postala tragedija.

Ljudje so skupaj odhajali v boj in skupaj so umirali.

Cele ulice so �alovale.

Na obeh straneh je iluzijo zamenjala resni�nost.

Kaj pomeni �lovekovo �ivljenje v tej divjini,

ERNST JUNGER SPOMINI

kjer v zraku vlada smrad po tiso�ih razpadajo�ih truplih.

Smrt je vsakega �akala v zasedi. �akala je v vsaki luknji,

neusmiljena, in na drugi strani je bilo enako.

Chivalry se je tu poslovil.

Ni dreves. Ni ko��ka zemlje, ki bi ostal nedotaknjen.

ROWLAND FIELDING PISMO �ENI, 8.7.1916

Ostal je le hrib in bombni lijaki. Divjina bombnih lijakov.

V mnogih od njih so trupla.

Nemci so po bitki dejali, da se Somma ne sme ponoviti.

Somma je bila udarec za Britance, prav tako pa tudi za Nemce.

V �tirih mesecih in pol so zavezniki napredovali le 11 km,

imeli pa so 600.000 �rtev.

Nem�ke izgube so bile podobne.

Zima 1916 je bila ena najhladnej�ih.

Zemlja je bila zmrznjena do aprila.

Bolezni v rovih, mrzlica in dizenterija

sta vse bolj kosili.

Celo med zati�jem morija ni prenehala.

Topni�tvo, granate, strojnice, ostrostrelci in lahko oro�je

so pove�evali �tevilo �rtev.

Za�elo se je na�rtovanje novega velikega napada v letu 1917.

Obe strani sta se morali oskrbeti z zalogami in pripeljati strelivo.

Za vojake v rovih je bila najpomembnej�a tola�ba.

Za vojake v prvih linijah sta bili pomembni dve stvari.

Hrana in po�ta. To je bilo res najpomembnej�e.

Britanska voja�ka po�ta je bila res dobra.

Pisma od doma na fronto ali nazaj so potrebovala le dva dni.

To je bolj�e, kot zmore po�ta danes.

Po�iljali so nam pakete s pi�koti. Pa tudi konzerve,

kave, kondenziranega mleka

in �e nekega mleka, ki je bilo takrat moderno.

Po�iljali so vse, kar bi nam lahko koristilo, mi pa smo si to delili.

Nogavice. �e ste dobili nogavice,

so bile va�e, ostalo pa smo si delili.

Delili smo si tudi svoje dru�ine.

Eden drugemu smo brali pisma. V tem �asu sem pisal

dvema dekletoma.

Tako kot v rovih je leto 1916 vzelo davek tudi med poveljniki.

Von Falkenhayna so odpustili zaradi neuspeha v Verdunu.

Zamenjala sta ga Paul von Hinderburg in E. von Ludendorf,

ki sta leta 1914 porazila Ruse.

Dojela sta, da so velike �rtve leta 1916 pomenile,

da so nem�ke sile na zahodni fronti pre�ibke.

Naredila sta nov obrambni sistem, znan kot Hindenburgova linija.

�est kilometrov in pol globoka veriga betonskih utrdb.

Na zavezni�ki strani je novi britanski premier D. L. George

hotel odpustiti Douglasa Haiga, ki si je zamislil akcijo na Sommi.

Toda Haig je obstal. Njegovi prista�i so bili vplivni.

Francozi so zamenjali svojega poveljnika Joffreja

in ga zamenjali z Nivelleom.

Nivelle je verjel, da izbolj�ana kombinacija neprestanega

obstreljevanja in hitrega napredovanja pehote

lahko zlomi nem�ko fronto.

Nivelle se je odlo�il, da to preizkusi v Chemin Des Damesu.

Na�rt je vklju�eval podporni napad Britancev pri Arrasu,

ki bi se za�el teden dni prej in pritegnil nem�ke rezerve.

9. aprila 1917 so Britanci napadli.

PORO�NIK H. E. TREVOR PISMO O�ETU, 8.4.1917.

Jutri zgodaj zjutraj gremo v napad in upam, da jim bomo posvetili.

Zaupam svojemu bataljonu. Borili se bodo do zadnjega, �e bo treba.

Povedal sem jim, da je dober Nemec

le mrtev Nemec. �e bi jim le lahko pokazali, kaj znamo.

Mislim, da bi se potem morali umakniti.

Za�etek Arrasa je bil za Britance �e kar uspe�en.

Kanad�ani so zavzeli greben Vimy, ju�neje pa so Britanci izvedli

najgloblji prodor v zgodovini vojskovanja v rovih v enem dnevu.

Okoli pet kilometrov in pol.

A niso se �e nau�ili podpreti tako velikega in hitrega prodora.

Arras se je spremenil v dolgo in mu�no borbo.

Zdaj je bila na vrsti francoska vojska v Chein Des Damesu.

Nivelleov na�rt je propadal.

Prvi�, pri na�rtovanju je bil nepreviden

in Nemci so izvedeli za operacijo.

Poleg tega so se Nemci �e umikali na nove obrambne polo�aje.

Kar je pomenilo, da je bila ve�ina obmo�ja, ki ga je hotel zavzeti,

tako ali tako �e bila njegova. Nova nem�ka linija je bila utrjena

in je dominirala nad polo�aji, s katerih naj bi francoska pehota

in topni�tvo za�ela napad.

16. aprila so Francozi napadli.

HENRI DESAGNEAUX DNEVNIK

Kako da nas med napadom in prebojem niso ubili,

ne ve nih�e.

Povsod same eksplozije. Padali smo in se dvigali.

Za�elo je de�evati. Plavali smo v blatu, a smo �li naprej,

da bi u�li temu peklu in pri�li v morda �e huj�ega.

Nemogo�e je bilo priti �ez to obmo�je nepo�kodovan.

V eni no�i so izstrelili ve� granat,

LOUIS B ARTHAS SPOMINI

kot v katerikoli napoleonski vojni. Ljudje so bili iz�rpani

in la�ni. Obti�ali so v blatnih rovih. Mrmraje so sprejemali

ukaze. Vsak ne more biti junak.

Nemci so spremenili taktiko.

Prvo linijo so pustili odprto, rezerva pa je bila pripravljena.

Juri�ne �ete so �akale na protinapad,

medtem ko so bili Francozi na koncu z mo�mi.

Do petega dne bojev so Nemci Francozom prizadejali

130.000 �rtev.

Francozi so imeli velike izgube �e pri Verdunu.

Skoraj vsak francoski vojak je bil vsaj enkrat v Verdunu.

Kmalu po tem si je Nivelle zamislil �udovit napad,

ki naj bi kon�al vojno. Izkazalo se je,

da je bila to draga katastrofa. Francozom je bilo dovolj.

Francoski vojaki so se uprli.

HENRI DESAGNEAUX DNEVNIK

V vsej regiji kro�ijo govorice o uporu. Vojaki se upirajo

zamenjati tovari�e. Velikokrat se je zgodilo, da so vojaki na fronti

dlje, ker tisti, ki naj bi jih zamenjali, no�ejo priti.

Francoski upor ni prinesel nasilja nad oficirji

niti zloma vojske. Navadni vojaki se preprosto

niso hoteli ve� brezglavo �rtvovati.

Nivella so zamenjali z re�iteljem Verduna,

Henrijem Petainom.

Petainu so ukazali, naj upor kon�a s kombinacijo stroge discipline,

poboji in skrbjo za vojake.

Zbral je francosko vojsko.

Kljub temu Francozi na zahodni fronti niso napadli �e celo leto.

Le branili so se.

Petaina je skrbelo, da bodo Nemci izkoristili njihovo krizo.

A oni tega niso uspeli izvedeti.

Zdaj so lahko napadali le Britanci.

Haig je za junij na�rtoval velik napad pri grebenu Messines.

To je planota, ki se je raztezala kilometre dale�.

Plumerju, modernemu generalu, je ukazal, naj si zamisli operacijo.

Ni�ji oficirji so dojeli, da jih vodi nekdo, ki pozna svoj posel.

ROWLAND FIELDING PISMO �ENI

Ni� ni prepu��eno naklju�ju. Celo veliko maketo smo imeli,

veliko okoli 4.000 kvadratnih metrov, ki je predstavljala gozd

in vasi za njim.

To je bila zmaga sposobnosti.

Model je bil videti kot velika igra�a, ki bi navdu�ila otroke.

V napadu so sodelovali Britanci, Avstralci in Novozelandci.

Potencialno uni�ujo�e oro�je, mine,

ki so jih namestili kopa�i tunelov, so uporabili prvi�.

Kopa�i tunelov so imeli najhuj�e delo na zahodni fronti.

Kopali so ozke prehode po sovra�nimi linijami, da bi jih

vrgli v zrak. To je bilo stra�no delo, saj so vedeli,

da sovra�nik po�ne isto.

Nevarnosti postavljanja eksploziva pod takimi pogoji,

W. GRANT GRIEVE SPOMINI

s slabo opremo, so bile preve� za navadnega �loveka.

A kopa�i so se morali soo�iti tudi s sovra�no obrambo.

Mo�nost da bi mina na za�etku tunela lahko odnesla ves zrak

in obsodba na grozljivo smrt v podzemni grobnici.

Bolj razburljiva, pa tudi neugodna je bila mo�nost,

da pod zemljo sre�ate sovra�nika.

Tudi najpogumnej�i so priznali strah, ko so v jarkih poslu�ali

monotono udarjanje minerjev pod njimi.

Dokler se je kaj sli�alo, so bili varni. Ob�asna ti�ina je prina�ala

grozo. Takrat bi sovra�nik lahko postavljal eksploziv.

Smrt bi lahko pri�la kadarkoli.

7. junija je bilo pod grebenom Messines pripravljenih 19 min.

ROWLAND FIELDING PISMO �ENI, 8.6.1917.

Zora �e ni napo�ila. No� je bila mirna.

Ura na moji roki je tiktakala do usodnega trenutka.

Potem je iz ti�ine in teme 20 min,

nekatere so �e leta �akale to prilo�nost,

s stotinami ton eksploziva, skoraj isto�asno, z zvoki,

ki bi prebudili tudi mrtve, eksplodirale v velikem ognju,

ki se je razvil v oblake prahu, zemlje in dreves.

Skozi plamene sem videl ogromne kose zemlje,

A. G. MAY SPOMINI

velike kot hi�e, ki so padale na tla. Za plamenom sem videl �loveka

ki ga je vrglo iz ru�evin.

Predvidevam da je bil kak ubog Nemec. Bilo je grozno.

Nekako peklensko.

Britanci so zavzeli greben in poveljni�ko mesto na njem.

Eksplozije so se sli�ale do jugovzhodne Anglije.

Konec julija 1917, po uspehu pri Messinesu,

so Britanci za�eli tretjo bitko pri Ypresu,

ki je vodila do Passchendaelea.

15 dni so obstreljevali nem�ko obrambo.

S strahom ste �utili, kako �ivljenje izgublja smisel.

ERNST JUNGER SPOMINI

Kovina, ki vas bo pogubila,

je morda �e na poti.

Britanci so "napadli do konca" 31. julija.

JOHN WEDDERBURN - MAXWELL PISMO O�ETU

Ko bi nocoj le lahko bil tu. U�ival bi.

Vse bi moralo biti zabavno. �e le ne bo de�ja.

A vseeno je de�evalo.

Med bojem so vladali stra�ni pogoji.

Zgodovinarji so mnogo razpravljali o tem, ali je imel Haig prav,

ker je nadaljeval boj. Mislim, da je �lo za to,

da bi ga prekleli, �e bi nadaljeval ali ne.

HARRY YOKSALL DNEVNIK, 30.8.1917

Dva reve�a iz 123. brigade so na�li utopljena.

Gotovo sta obti�ala v blatu. Iz�rpana, padla z obrazom naprej.

JACK SWEENEY PISMO ZARO�ENKI, 2.11.1917

Na�im fantom je v rovih te�ko. Do trebuha so v blatu.

Kot bi bili v jarku, polnem vode.

Veliko je mrtvih konj in ljudi, pokvarjenih avtomobilov

tovornjakov. Oditi s ceste je lahko pogubno,

ker je blato zelo globoko. Na Sommi je bilo hudo,

tu je �e tiso�krat huj�e.

Svoj 19. rojstni dan sem pre�ivel v rovu v Passchendaelu.

Tam so bili Nemci vi�je od nas.

Lahko so nas gledali od zgoraj.

Bilo je tridnevna obstreljevanje rovov.

Vse so dvignili v zrak.

Ko so York�ani in Lancsi napadli, so pri�akovali slab odpor

in zavzetje Passchendaela, a Nemci so z nekaj strojnicami

pri�li iz rovov in vse pobili.

Napad je bil odpovedan. To je bila katastrofa.

Ubogi mali Shorty. Govoril mi je o svojem dekletu, Hildi,

JACK MUDD PISMO �ENI, 22.10.1917

o hi�i, ki jo je kupil. Kako se bo ob vrnitvi poro�il,

me obiskal in mi jo predstavil.

Kako je ljubil Hildo. �al je ne bo ve� videl. Reve�.

Polovico vsega, kar je imel, bi mi dal.

Tu je prijateljstvo �udovita stvar. Upam,

da vojna ne bo ve� dolgo trajala. Nemce potiskamo nazaj.

Mislim, da se ne bodo dolgo upirali. Potem se bomo vkopali.

Zdaj vem, koliko je vreden dom. Lahko no�, draga.

Bog blagoslovi tebe in otroke. Naj me �im prej po�lje k tistim,

ki jih imam rad. To si �eli tvoj zvesti mo� Jack.

Jack Mudd je umrl �tiri dni pozneje.

Za nekatere vojake se je ubijanje nadaljevalo predolgo.

Ko se mi je Nemec pribli�eval,

sem si mislil, da ga ne morem ubiti, da tega ne smem.

Spomnim se, da sem, ko sem pri�el v vojsko,

prisegel, da bom slu�il kralju in domovini.

Ne vem zakaj sem se spomnil, da je Mojzes s Sinaja prinesel

�esto zapoved, "Ne ubijaj".

Nisem ga mogel ubiti.

Za odlo�itev sem imel pet sekund.

Ustrelil sem ga nad kolenom.

Padel je. Nisem ga ubil.

V petnajstih tednih so zavzeli le 41 kvadratnih kilometrov.

Vsak je bil vreden 10.000 �rtev.

A bitka je tudi med Nemci zahtevala velik davek.

Po koncu bitke pri Passchendaelu, prvi teden novembra 1917,

bi vsak opazovalec mislil, da sta obe strani na koncu z mo�mi.

Ni� ve� jim ni ostalo.

A pri�lo je do preobrata. Novo oro�je,

ki so ga zavezniki preizku�ali �e celo leto, tank.

V zadnjih dveh tednih bitke pri Cambraiju

je tank prinesel zmago.

Britanci so prvi� uporabili tanke in prav tako pomembno,

natan�no topni�ko obstreljevanje.

To pomeni, da so lahko za�eli streljati, ne da bi izstrelili

nekaj granat za za�etek, da bi videli, kam padajo.

Zato so se lahko zanesli na presene�enje.

JOHN LUCY, IRSKO KRALJEVO TOPNI�TVO, SPOMINI

Za Nemce ni bilo opozorilnih strelov.

Sovra�na pehota je postala pani�na in pobegnila pred vojnimi stroji

ali pa krenila po bregu proti britanskim linijam,

da bi se predala. Za�udeno smo jih gledali.

ROWLAND FIELDING PISMO �ENI

Na�i tanki so napredovali. Sekali so, se prebijali

skozi satje bobnih lijakov, v�asih tudi pora�eni.

A ve�inoma so se prebili skozi to uni�eno obmo�je.

GEORGE SAMUEL PISMO ZARO�ENKI

Nocoj lahko spim in sanjam o tebi, a nem�ki oficirji

nikoli niso sanjali o te�avah, ki ga �akajo ob zori.

Misel na stotine tankov in topov.

Vsi so tiho in na skrivaj prebudili.

Temu se ne morem nehati �uditi.

11.000 Nemcev je bilo ujetih.

Cambrai je bil popoln uspeh.

Po celi Angliji so v �ast zmage zvonili cerkveni zvonovi.

A za mnoge na fronti je bila ta zmaga smrtonosna.

�eprav se britanska morala ni zlomila, je bila precej slaba.

J. H. DIBLE DNEVNIK, 31.12.1917

Vojna postaja vse bolj obupna. Vojaki so utrujeni

in nezadovoljni. Ni� jih ne more potola�iti.

ARCHIE SURFLEET DNEVNIK

Kaj huj�ega od tega si je te�ko zamisliti.

Vladata nemir in negotovost. Vsi imajo �e dovolj.

Prihajalo je leto 1918. Vojna na zahodni fronti

je bila izena�ena.