Original subtitles

Pandorini gozdovi skrivajo mnoge nevarnosti.

Pandorina največja nevarnost pa je,

da jo preveč vzljubiš.

Spominjamo se s petjem zvenopesmi.

Vsaka kroglica je zgodba v življenju.

Kroglica za rojstvo najinega sina.

Neteyam! –Neteyam!

Kroglica za posvojitev hčerke Kiri.

Rojene iz Graceinega avatarja.

Hčerke, katere spočetje je čista uganka.

Kroglica za obhajilo z Eywo.

Pravijo, da živimo v Eywi

in Eywa živi v nas.

Vélika mati ima v srcu vse svoje otroke.

Sreča je preprosta.

Kdo bi mislil, da bo odsluženi marinec odkril recept.

Ko sem prvič srečala tvojega očeta, sem ga skušala ubiti.

Bila je ljubezen na prvi pogled. –In kmalu sva imela štiri.

Ko smo poslali ljudi z neba nazaj na Zemljo, jih je nekaj ostalo.

Znanstvenikov, zvestih Na'vijem.

In tu je bil še Pajek. –Pajek!

Obtičal je tukaj. Premlad za kriospanje.

Ti mali divjak. –Adijo, Norm! –Vojna sirota,

ki so ga vzgajali znanstveniki. –Pajek, vzemi rezervo! –Samo v vas grem!

Ni bil del družine.

Bil je bolj kot potepuški maček, tu nekje. Ni se ločil od najinih otrok.

Za Neytiri bo vedno tujec.

Prišlek z neba.

K svojim sodi.

Moje je! Prvi sem imel. –Zakaj naj bi ti pustila?

Trajalo je, da sem si vbil jezik v zabito betico.

Zdaj pa ga razumem kot svoj materni jezik.

Sovražim te! –Jaz pa tebe neskončno bolj, Lo'ak!

Klincofris! –Dovolj je.

Da ne pridem tja.

Za tistimi velikimi skalami se bo prikazala.

Tukaj je. Meri vanjo.

Tako, ja. Pojdi ponjo!

Neteyam, mogočni ribič. Tako, ja. Priden poba.

Velika je. –Pri skalah.

Kot si rekel.

Koliko je visok? –Toliko.

Čas prehitro mine. Kot sanje.

Kiri. –Pridi, brat. –Pridi.

Nasmešek, skxawng.

Sreča je preprosta.

Kot večerni zmenek brez otrok.

Toda sreča

lahko v hipu izgine.

Nova zvezda na nočnem nebu.

Le eno je lahko pomenila.

Zavirajoče ladje.

In vrnitev ljudi z neba.

LETO DNI POZNEJE

Utrip 168, raste. –Ja, prebuja se.

Dobro si. Samo miruj.

Miren ostani.

Ja, zenični refleksi so dobri. –Umakni mu to z obraza.

Polkovnik, me slišiš? Polkovnik?

Leči moraš nazaj.

Pomirjevalo mu dajte!

Ven! –Pomirjevalo mu dajte! –Hitro, hitro!

Pokličite varnostnike! –Primi ga!

Drži ga! –Primi ga! Pomiri se! –Polkovnik, prosto!

Polkovnik, jaz sem! Vodnik Wainfleet!

Lyle?

Si to ti? –Ja, in Z Dog.

In Fike.

V redu sem, izpustite me. V redu sem.

No, ja. Če ni to hudič.

Pripravljeni. Dve minuti do vstopa v Pandorino polje. Zavarujte za Delto V.

Dobro, popkovina je odstranjena.

Raven kisika 89.

Če slučajno ne veš, si polkovnik Miles Quaritch.

Le da mlajši, višji, modrejši in zdaleč ne čeden.

Čez dve uri bom vodil napad na oporišče Na'vijev.

Nadrejenim se zdi pametno, da za vsak primer naredim to rezervo.

Če gledaš ta posnetek, pomeni, da sem se poslovil s sveta.

Parker, kaj naj bi zdaj povedal? –Spomni ga, kako to deluje.

Takole.

Tukaj so vsi tvoji spomini in značaj.

To bomo poslali nazaj na Zemljo, kjer prav zdaj rasteš v laboratoriju.

Tole bomo vtisnili vate in potem … –Razumem.

Bom jaz ali ti? –Pohiti.

Namen je spraviti um najtrdoživejših upravljavcev na planetu,

kot sta vodnik Wainfleet

in tvoj skromni pripovedovalec, v spojena telesa.

Polkovnik, zdaj si spojen. Naložene imaš moje spomine in očarljivost.

Ne boš pa se spomnil moje smrti, ker se še ni zgodila, in se tudi ne bo.

Hudičevo res. –Tako je. –Kar koli se je že zgodilo,

če si zares moj klon, se boš hotel maščevati.

In Jake Sully bo na vrhu seznama.

Zapomni si, poba, marinca ne moreš poraziti.

Lahko nas ubiješ, a se bomo v peklu samo pregrupirali.

Semper fi.

Ekipa na tleh, pojdite!

Vzemi! Gremo!

Gremo. Dve minuti. Gremo.

Brat, tja dol morava. –Ni šans! Oče bi naju odrl!

Pridi, ne bodi reva.

Lo'ak! Vrni se, ti …

Cel zaboj vzemite! Naboje, granate, izstrelke.

Brat, pojdiva. Pridi! –Lo'ak! –Pridi, greva! –Lo'ak!

Naprej! Tisto vzemi!

Vzemite orožje. Na, poba. Pojdi!

Saj je ne znaš uporabljati.

Oče me je naučil.

Bojni helikopter prihaja! Umik!

Hitro, brat!

Lo'ak, kje si? Neteyam!

Počasi. Si v redu? Kje imaš brata?

Tam. –Kje je? Poberi se od tod! Pojdi!

Neteyam!

O, ne.

Ne, ne.

O, bog.

Oče?

Kaj delaš tu? Kje si imel pamet?

Žal mi je.

Žal mi je.

Nismo več v Kansasu. Na Pandoro gremo.

Vem, da se vsi sprašujete isto.

Zakaj tako modro?

Zaradi grehov v prejšnjem življenju smo se vrnili v obliki sovražnikov.

Tako smo veliki, močni, hitri kot oni.

In z našim urjenjem je to kar huda mešanica.

Že imamo nalogo? –Pa jo res imamo.

Naša naloga je uloviti in ubiti vodjo na'vijskega upora.

Kličejo ga Toruk Makto.

Jaka Sullyja. –Ja!

Napad, napad!

Pa sem te! –Tuk, pridi!

Moder sem zagotovo hitrejši. –Skxawng.

Resno. In živali me bolj spoštujejo.

Nimajo me za človeka. –Čakaj, si človek?

Prihajajo!

GORSKI TABOR, OMATIKAYSKO OPORIŠČE

Prihajajo! Kiri, Pajek!

Bojna odprava se vrača! Pridita!

Pridi, gremo.

Mama! –Tuk, Tuk.

Zbor.

Izvidnika naj bi bila.

Oprezata za nasprotniki in poročata. Od daleč!

Vama je to kaj znano? Pridi sem!

Kristus! Vama genijema pustim leteti in ne ubogata ukazov.

Kiri, pojdi pomagat babici z ranjenimi.

Moj brat je ranjen. –Dobro sem. –Miška, prosim. Tuk, pojdi z njo.

Oče, vso odgovornost prevzamem. –Seveda jo. Tako je.

Ker si starejši brat, se moraš tako tudi vesti.

Ma Jake. Tvoj sin krvavi. –Mama, dobro je.

Pojdi, naj te zakrpajo. Prosto.

Se zavedaš, da bi zaradi tebe brat skoraj umrl?

Se.

En mesec ne smeš leteti. Poskrbi zdaj za ikrane. Za vse.

Razumem. –In spravi to sranje z obraza.

Hočeš lupčka tja, kjer buba? –Tole mu daj.

Uporabila bi lubje yalne. –Na, pij. –A res? In kdo je Tsahik?

Ti si, babi … Umakni se!

Ti si, babica. Toda lubje yalne je boljše.

Manj peče. –Mogočni bojevnik.

Kaj je?

Neteyam in Lo'ak ti hočeta biti podobna.

Težko jima je.

Vem.

Strog si do njiju.

Njun oče sem, to je moja naloga.

Nismo četa, temveč družina.

Mislil sem, da sva ju izgubila.

Kako si? –Pajek. –Fasal jih boš.

Čakam te. –Samo za avatarje. Okoli pojdi.

Oprosti.

Zaradi modrih prog nisi nič večji. –Še vedno pa te lahko nalomim.

Kakšen dan! –Dolga je bila.

Res noro. Je pa bedno, da lahko vi ure in ure dihate zemeljski zrak,

jaz pa vašega komaj deset sekund.

Ja, opičjak, res bedno. Zate.

Živjo, Max. –Živjo, otroci.

Kaj dogaja, Max? Norm? –Lo'ak.

Zdravo, mama.

Mogoče se mi meša,

vendar vidim prave dokaze sistemskega odziva na globalni ravni.

Ne morem …

Ne bom uporabila izraza "inteligenca".

"Zavest" je morda boljša beseda.

Kot bi se vsa Pandorina biosfera zavedala

in se misleče odzivala.

Pismo, ne morem reči tega. Križali me bodo.

Uporabiti moram besede, ki … –Kdo jo je po tvojem napumpal?

Po mojem Norm. –Totalno.

Ne zaslužita si živeti. –Ne, ne, premisli.

Učiteljičin ljubljenček je bil. Ves čas je bil z njo.

Ubila bi se. Kislino bi spila.

Prav imaš, na vsakem posnetku je. Glej, kako zaljubljeno jo gleda.

Po mojem sta bila njuna avatarja sama v gozdu … –Ogabno!

Včasih ni ravno krasno vedeti, kdo je tvoj oče.

Pozabita.

Sploh se ga ne spomnim. –Ne, Pajek.

Stari … –Pajek.

Nisi on.

MOSTIŠČE

Gremo! Naravnost v terminal!

Ne ustavljajte se. Gremo!

Maske dol.

Polkovnik, to je generalka.

Generalka Ardmore. –Me veseli, polkovnik.

Dobre stvari sem slišala.

A od vašega zadnjega službovanja tu se je marsikaj spremenilo. Pridite.

Tukaj je novi operativni center, ki je ravno začel delovati.

Ti roji sestavljavcev lahko stavbo postavijo v šestih dneh.

Tukaj smo v letu dni naredili več kot prej v 30 letih.

Tu nismo zaradi rudnika, polkovnik.

Kot planetarna poveljnica imam obširnejšo nalogo.

Zemlja umira.

Naša naloga je ukrotiti to divjino.

Nič manj kot Pandoro spremeniti v novi dom za ljudi.

Preden pa nam bi to uspelo, moramo pomiriti sovražnike.

Sullyjevi vpadi so drznejši in pogostejši. Njegovi napadi so skrbno načrtovani.

Njegova pehota in zračne sile so dobro usklajene.

Napadajo naša odročna območja. Rudnike, cevovode.

Prekinejo nam oskrbo.

Dva dni nazaj so napadli maglev.

Imate informacije, kje je Sullyjeva baza? –Ja. Pokaži gore.

V votlinah nekje v gorovju Aleluja.

Toda kadar koli pošljemo svoje gor, smo poraženi.

Naša oprema dregne v sršenje gnezdo.

Po desetih minutah v sovražnikovem zračnem prostoru nas že napadejo.

Polkovnik, vašo Modro enoto naj bi imeli za domorodno

in naj ne bi sprožila imunskega odziva.

In kako lahko preizkusimo to domnevo, generalka?

Na težji način.

Izjemno.

Vstopamo v sovražnikov zračni prostor. –Sprejeto.

Brat! –Daj, opičjak! –Počakajte me!

Tuk, drži se nas!

Prav. –Zakaj si jo sploh vzel s sabo? –Prava cmera je.

Vedno grozi: "Zatožila te bom. Ne smeš na bojišče.

Če ne smem zraven, bom povedala mami." –Ne spravljaj se nanjo.

Pridite.

Hudo!

Je zgoraj kakšno truplo? –Brat, pridi pogledat.

Resno?

Kiri.

Kiri.

Kiri.

Kiri, hej.

Si v redu?

Spet sem počela tisto, ne? –Ja, si.

Kiri! Kiri, nazaj moramo!

Pridi.

Kaj je?

Vedno moramo priti domov pred mrkom.

Prevelika je za človeka. –Avatarji? –Mogoče.

Ampak zagotovo ne naši.

Kaj počneš? –Sledim.

Pazi na hrbet.

Čisto.

Preveri okolico.

Hudiča.

Ne smemo sem.

Oče ti bo dal kazen. –Bi nehala? –Do smrti.

Brat, tole moramo preveriti. Pojdimo.

Brat, tu sta se borila najina očeta.

To je dejansko obleka tvojega očeta.

Ti hudič.

Lyle, poglej, če lahko dobiš kakšne podatke s kamere.

Ta reč je crknjena kot drek, polkovnik. –Tako kot mi. V redu.

Očeta moram obvestiti. –Ne, v težavah bova. Pojdiva.

Hudičev pes, tu Orlovo oko.

Orlovo oko, poročaj.

Neke tipe sem opazil.

Izgledajo kot avatarji,

a v kamuflažnih oblekah in s puškami.

Šest jih je. –Tvoj položaj?

Pri starem zabojniku smo.

Kdo vse?

Jaz, Pajek, Kiri

in Tuk.

Sin, pozorno me poslušaj. Takoj se umaknite. In brez glasu.

Poberite se od tam. Takoj! Slišiš?

Ja, umikamo se. –Sem ti rekla! –Pojdi.

Oče! Za bližnjico vem!

V hudi godlji boš. –Kiri, nehaj.

Dajmo, hitro. –Kmalu bo mrk. Hitro.

Odloži! Dol!

Odloži, da te ne počim! –Pridi z mano.

Spusti! –Odloži! –Ne ganite se! Roke gor!

Odloži. Odloži. –Pajek!

Primi jih!

Pridi sem! Dajmo!

Dol!

Nehaj se upirati. –Ne gani se!

Poglej, če so oboroženi! –Tuk! –Kiri!

Mirna bodi.

Utihni. Ne premikaj se.

Kaj imamo tukaj?

Polkovnik, poglej. Štirje prsti.

Mešanca imamo. –Hudič.

Pokaži mi prste.

Njegov si, ne?

Ja, njegov si.

Kje je?

Ne govorim tega jezika

z butlji.

Kje je tvoj oče?

Ne!

Res? Takole bi se šel?

Utihni!

Kiri! Ne! Nehaj! Hej, ne dotikaj se je!

Prosim, ne naredite ji žalega.

Ne gani se.

Kako ti je ime, poba?

Pajek Socorro.

Miles?

Nihče me ne kliče tako.

Naj me hudič.

Mislil sem, da so te poslali nazaj na Zemljo.

Otrok ne dajo v kriospanje, usrane.

Kaj počnemo, šef?

Železno nebo, tu poveljujoči Modri.

Tu Železno nebo. Poročaj.

Čakamo prevoz.

Spustimo se. –Kačji pastir zavija levo. Potrjen prevoz.

V vednost, pomembne ujetnike imamo.

Izpustite nas! –Utihni.

Počakajte, Modri. Približujemo se vam. –Čez deset minut bomo tam.

Hitimo.

Sedi! –Dajmo, na tla!

Sedi! –Lyle, vklopi zvok.

Utihnite. –Ne glej gor!

Sullyjeva ženska je. –Žival je.

Odnehaj, Quaritch!

Sully. Ta pizdun. –Konec je.

Dokler diham, ni konec.

Upal sem, da boš to rekel.

Ne, z ikrani ostani.

Oče, bojevnik sem kot ti. Boriti se moram.

Neteyam. –Ne bom ponavljal.

Razumem.

Po tem ni ničesar več.

Želiš, da vzamemo truplo?

Modri, pripravite se. Čez tri minute bomo pri vas.

Pozor, tri minute.

Krij nam hrbet.

Utihni!

Utihni!

Napad od zadaj! –Napad od zadaj!

Lo'ak!

Hudič.

Ti mali gnoj! Vrni se! –Tuk, pridi. Gremo!

Bežite! –Primite jih!

Pridi!

V kritje!

Daj!

Si to ti, gospa Sully? Prepoznam tvoj prijem.

Pokaži se, gospa Sully.

Nedokončani posel imava.

Demon! Ubila te bom, kolikokrat bo treba!

Očitno sta bila z vodnikom kar zaposlena, ne?

Celo leglo mešancev sta si skotila.

Na'vi!

Pojdi! Hitro!

Si v redu? –Sem.

Skupaj z mano. Pripravljen? –Sem!

Greva!

Pridi!

Hitro, hitro!

Bočno. Za njimi!

Pajek?

Pajek! –Kiri! –Pajek!

Pridi! Daj. –Pajek je spodaj. Ne.

Na cilju smo. Deset minut v sovražnem prostoru.

Modri, vrni se na zbirno mesto.

Modri, umik. –Umik! Umik, umik!

Hitro, hitro!

Hitro, hitro!

Kiri! –Pajek! –Pridi. –Ne. –Pridi!

Hitro, hitro! Daj, gremo.

V redu je. Si ranjen? –Ne, dobro sem.

Tuk, si ranjena? –Očka!

Dobro, na varnem smo. Ste vsi celi? –Mama! –Tuk.

Vse je dobro. Dobro smo.

Hvala, Vélika mati. Hvala ti.

Kje je Pajek?

Odpeljali so ga. Odpeljali so ga.

Je že dobro, miška. Trdoživ fant je.

Dobro.

Dobro bo.

Vsi bomo dobro.

Prekleto! Daj, no!

Spustite me ven!

Čisto divji je.

Za enega od njih se ima.

Ta stvor, ta Quaritch, kar koli že je …

Kaj se dogaja? –Pred Eywinim nosom se lahko izmuzne sem.

To je naša družina, naš dom. –Za našo družino gre, za najine otroke.

Ne morem. Ne moreš prositi tega.

Ne morem zapustiti svojega ljudstva.

Ne bom. –Lovi nas.

Na našo družino se je spravil. –Ne moreš prositi tega!

Otroci, ves njihov svet. Gozd.

To je naš dom! –Najine otroke je imel pod nožem!

Oče mi je dal ta lok, ko je umiral.

Rekel je, naj ščitim svoje ljudstvo.

Toruk Makto si!

Tako bi zaščitila svoje! Quaritch ima Pajka, ki ve vse.

Pozna našo nalogo in lahko jih pripelje sem.

Če nas bodo skrivali, bodo umrli.

Razumeš?

Ničesar nimam. Nimam načrta.

Lahko pa zaščitim to družino.

Eno vem.

Kamor koli gremo, je ta družina naša utrdba.

Kje je Jake Sully? –Ne vem!

Vemo, da veš.

Ne vem! –V mislih oblikuj sliko.

Je v plavajočih gorah? –Spustite me ven!

Upira se nam. Malo časa nam dajte. –Ne vem!

Oblikuj misel, pa bomo videli.

Ne vem!

Glej, tudi meni ni tole všeč.

Kateri klani bi ga skrivali? –Ne vem! Ubiti me boste morali!

Glej tole. Konice v prefrontalnem režnju.

Ne bo se nehalo, dokler nam ne pokažeš česa.

Kje je? –Ne vem, ve riti! Prav?

Ne vem!

Generalka, naj poskusim osebnejše.

Ni tvoj sin.

Počasi, tigrček. Počasi.

Sva v redu?

Mali, srce imaš na pravem mestu.

Ta znanstvena tesla so grdo pritisnila nate.

A nisi ničesar izdal.

Cenim to.

Mislil sem, da bi želel tole.

Polkovnik Miles Quarich.

Pokojni. Padel je v boju.

Nisem on.

Imam pa njegove spomine.

Dovolj, da vem, da ni bil vedno najboljši oče.

Ampak to ni opravičilo.

Nisem tvoj oče. Midva si dejansko nisva nič.

Lahko pa ti pomagam.

Lahko te spravim od tod.

Ne bom te prosil, da izdaš Jaka Sullyja.

Vem, da ga ne bi. Zvest si.

In občudujem zvestobo.

Samo zraven bi šel.

Drugače te moram vrniti belim haljam.

Ta odločitev je kot kamen v mojem srcu.

Tarsem je moder za svoja leta. Močan Olo'eyktan bo.

Vodja mora umreti.

Da se lahko rodi vodja.

Toruk Makto bo izginil.

Ljudstvo bo varno.

Oče ščiti.

To mu daje smisel.

Eno življenje se konča,

drugo se začne.

Tuk.

Morski klani so svet zase.

Tisoče otokov.

Neznano ozemlje, kjer lahko izginemo brez sledi.

Smo že tam?

AWA'ATLU, METKAYINSKA VAS

Pusti.

Držita se me.

Tuk.

Prijazna bodi.

Kdo so? –Prijazna bodi.

Počasi. Mirna bodita.

Poglej. Kaj je to? Naj bi bil to rep?

Premajhen je. Kako naj plavajo s tem?

Nehajta. Rotxo, Aonung.

Tonowari je bil poglavar Metkayinov, obalnega ljudstva.

Vidim te, Tonowari.

Jakesully.

Vedel sem, da je strog vodja.

A ni me skrbel Tonowari.

Vidim te, Ronal. Tsahik Metkayincev.

Vidim te, Ronal.

Zakaj si prišel k nam, Jakesully?

Uturu iščemo.

Zavetje za mojo družino.

Obalno ljudstvo smo, vi pa ste gozdno.

Vaše veščine tu ne pomenijo nič.

Naučili se bomo živeti kot vi. Imam prav? –Ja.

Koščene roke imajo.

Mama. –Njihovi repi so šibki.

V vodi boste počasni.

Ti otroci niso niti čistokrvni Na'viji. –Oče.

Ja, pa smo!

V njih je demonska kri!

Glejte!

Rodil sem se ljudem z neba, zdaj pa sem Na'vi.

Prilagodiš se lahko. Prilagodili se bomo.

Moj soprog je bil Toruk Makto.

Klane je povedel v zmago proti ljudem z neba.

Temu praviš zmaga?

Da se skrivate med tujci?

Eywa ti je očitno obrnila hrbet, Izbranec.

Opravičujem se v družičinem imenu.

Ne opravičuj se zame. –Od daleč je priletela, izčrpana je.

Toruk Makto je véliki vodja v vojni.

Vsi Na'viji poznajo njegovo zgodbo.

Toda Metkayinci nismo v vojni. –Oče.

Ne moremo ti dovoliti prinesti svoje vojne sem.

Opravil sem z vojno. Prav?

Rad bi le zaščitil družino.

Prosimo za uturu.

Moramo proč? –Vse bo v redu.

Toruk Makto in njegova družina bodo ostali z nami.

Imejte jih za brate in sestre.

Ne poznajo morja.

Zato bodo kot mladiči, ki prvič vdihnejo.

Naučite jih našega življenja, da ne bodo trpeli sramu nekoristnosti.

Kaj bomo rekli? –Hvala. –Hvala.

Hvala.

Moj sin Aonung, najina hči Tsireya bosta otrokom pokazala, kako in kaj.

Oče, zakaj … –Odločeno je.

Pridite, razkazala vam bom vas.

Sem.

Tuk, gremo.

Sem gor.

To je za vas.

Vaš novi dom.

Ja, dobro bo.

Odlično je. Lepo je, ne?

Sullyjevi, v krog. –Saj veš, družinski posvet. –Pokleknimo.

Kiri. –Kaj je? –Dobro.

Otroci, zdaj se morate vesti odgovorno. Resno.

Hitro se učite, opravite zadolžitve.

Ne povzročajte težav. Jasno? –Ja.

Rada bi šla domov.

O, Tuk.

Tuk, to je zdaj naš dom.

Prebrodili bomo tole. Uspelo nam bo, če si bomo stali ob strani.

Kako reče vaš oče?

Sullyjevi držimo skupaj.

Tako je, Sullyjevi držimo skupaj. Zdaj pa odločno.

Ja.

Sullyjevi držimo skupaj.

Pridi!

Plavaj z nami.

Kaj je narobe z njimi?

Ne znajo se potapljati.

Dovolj. Učijo se še.

Ste dobro? –Prehitri ste! Počakajte nas.

Samo dihajte. Dihajte. –Ne znate se potapljati.

Znate skakati po vejah, ampak …

Daj, no, brat. –Ne znamo govorice rok. Ne vemo, kaj pravite.

Naučila vas bom. –Kje je Kiri? –Kiri?

Kdo? –Kiri. Kje je Kiri?

Ste jo videli?

Vkrcajte se na ladjo, sedite in ne bodite v napoto.

Pripravljeni za transport! –Gremo! Poskočneje. –Super.

Počasi, frajer.

Poslušaj.

V masko je vgrajen sledilnik.

Če jo boš na tleh pobrisal, te bom v dveh minutah dobil

in te po starem našeškal. Jasno?

Jasno? –Ja.

Smo vkrcani? –Enota je vkrcana.

Dobro, poslušajte.

Jake Sully se je potuhnil. Ni pomembno.

Našli ga bomo, kjer koli je, in njegovo zmešano ženo.

Zato bomo postali Na'viji.

Čisto do konca.

To pomeni, da jemo kot Na'viji, jezdimo kot Na'viji.

Razmišljamo kot Na'viji.

In začnemo z njihovim jezikom.

To je zate njihov jezik? Govoriš kot triletnik!

V redu, brihtnež.

Iz opičje maskote si postal uradni prevajalec.

Pravimo jim ilu.

Če želite živeti tu, jih morate jezditi.

Nežno se poveži.

Začuti njegov dih, njegovo moč.

Tu primi.

Poglej njegove noge. –Drži se.

Si dobro, gozdni deček?

To je bojevniška jezdna žival. Težko jo je obvladati.

Mogoče bi moral začeti z ilujem.

Ne, s tem bom.

Zapomni si.

Ko se znova potopiš, je dobra lega nadvse pomembna.

Zmogel bom.

Tako, ja. Dobro.

Mirno.

Hudiča.

Že zdaj jo imam rada.

Vdihni.

In izdihni.

Predstavljaj si migetanje plamena.

Upočasniti moraš utrip.

Vdihni.

Od tukaj dihaj.

Počasi izdihni.

Lo'ak, tvoje srce divja.

Oprosti. –Skušaj se osredotočiti. –Prav. –Vdih.

In izdih.

Naj se um izprazni.

Dihati se učiš.

Dajmo! Držite korak, zgube!

Jaz bom.

Kaj je? –Otroci Na'vijev, mlajši od mene, počnejo to z golimi rokami.

Tudi Jake Sully?

Kaj misliš?

Kaj počnemo, polkovnik?

Tole bo zanimivo.

Dobro, naprej.

Samo midva, srček.

Sem omenil, da mu moraš najprej zavezati gobec?

Najlepša hvala, poba!

Naprej, naprej!

Jih vidiš?

Dobro, gremo. Gremo naprej. Pridite.

Gremo. Poberimo se od tod.

To!

Tako je!

Ja, polkovnik! Daj ga! –To, polkovnik!

Kdo je naslednji na vrsti?

Pot vode nima začetka ne konca.

Morje je okoli tebe

in v tebi.

Morje je tvoj dom

pred rojstvom

in po smrti.

Naša srca bijejo v maternici sveta.

Naš dih žge v senci globin.

Morje daje

in moje vzame.

Voda povezuje vse.

Življenje s smrtjo.

Temo

s svetlobo.

Imam! –Uspelo ti je!

Pod vodo daje dih.

Kaj počne?

Ne vem. –Samo pesek gleda.

Kaj si rekel? –Si nekakšna spaka?

Vprašal je, če si spaka.

Ne. –Si prepričana? Niti pravi Na'vi nisi.

Poglej te roke. Resno, poglej jih.

Tace proč, ribak! –Še en štiriprsti spaček.

Poglej njegov repek! –Ne dotikaj se me!

Repek! –Pustite naju!

Ni normalen. –Poglej njegov rep. –Repek!

Srčkan je!

Slišali ste jo.

Pustite ju.

Veliki brat pride …

Umakni se.

Takoj.

Pametna odločitev.

Od zdaj naprej boš spoštoval mojo sestro.

Pojdiva.

Pa pa!

Poglej jih. Vsi so spake. Vsa družina.

Lo'ak. –Sam bom, brat.

Vem, da je ta roka čudna. Glej, spaček sem. Tujec.

Ampak zmore nekaj mega.

Glej. Najprej jo takole trdno stisnem.

In potem …

Temu rečemo udarec, mrha! Ne dotakni se več moje sestre.

To, Aonung! Pokaži mu!

Pridi sem!

Nehajte!

Nehajte!

Neumni ste!

Moj rep!

Moje uho! Izpusti! Za uho me vleče!

Kaj sem vas prosil? Eno samo reč?

Da ne rinemo v težave. –Tako je. –Jaz sem kriv.

Ne bi rekel. Nehaj že ščititi tega bebca.

Oče, Aonung se je spravil na Kiri.

Rekel ji je, da je spaka.

Pojdi se opravičit Aonungu. –Kaj?

Poglavarjev sin je. Razumeš?

Vseeno mi je, kako, samo pobotajta se. Pojdi!

Kako so bili zdelani drugi? –Huje.

Še dobro.

Mnogo huje. –Poberi se.

Kaj je narobe?

Nič. Dobro sem.

Le zakaj ne bi bila?

Zakaj ne morem biti kot drugi?

O, Kiri.

Kaj počne gozdni fant tu?

Žal mi je, da sem te udaril. Tolikokrat.

Prijatelji bi morali biti.

Pridi lovit z nami. Zunaj grebena.

Tam lovijo možje.

Ne, ne smem.

Očitno vabim napačnega brata.

Pojdimo.

Dajmo! Dajmo!

To!

Dohajaj nas, gozdni fant!

To!

SKALE TREH BRATOV

Preživel si!

Tole je bilo noro!

Sem. Dobro mesto poznam.

Pokliči ribe.

Kakšno teslo!

Fanta!

Aonung!

Dajta, ni smešno!

Hej, Aonung!

Ti hudič.

Tulkun si.

Življenje si mi rešil. Hvala ti.

Hvala ti.

Prijatelj, ne vem, kaj si povedal.

Ranili so te, ne?

Poskusil bom izvleči.

Zaupaj mi, prav?

Prijatelja?

Tako je, prijatelja sva. Prijatelja.

Brat!

Žal mi je.

Kaj je, miška?

Pogrešaš Pajka?

Ja.

A ni to.

Dobro.

Kaj pa je?

Čutim jo, oče.

Koga? –Eywo.

Slišim njeno dihanje.

Slišim njeno srce.

Čisto blizu je.

Tukaj je,

kot beseda na koncu jezika.

Vem, da me imaš za zmešano.

Nisi zmešana, miška.

Kako zveni Eywino srce?

Mogočno.

Povej mu, kar si meni!

Rad opazuješ zvezde?

Veš, moj oče je prišel z zvezde.

S tiste tam.

Lo'ak! –Presneto, v godlji sem.

Pojdi. Še se bova videla.

Fant se je vrnil. –Sullyjev fant je.

Našli so fanta. –Našli so ga.

Poglejmo te.

Dobro je, ja. Samo nekaj prask.

Prosim za moč, da ne iztaknem oči najmlajšemu sinu!

Ne.

Moj sin je vedel, da ga ne sme peljati na drugo stran grebena.

Krivda je njegova.

Dobro, pojdimo. –Ne.

Ni kriv Aonung. Moja zamisel je bila.

Aonung me je skušal odvrniti.

Res. –Pridi. –Lo'ak. –Žal mi je.

Pridi.

Jaz bom.

Je to res? –Aonung, kje si imel pamet?

Oče, rekel si, naj se spoprijateljim. To sem hotel … –Ne zanima me.

Oče. –Osramotil si to družino.

Lahko zdaj grem?

Samo še enkrat, pa ti bom zvezal rep. Si slišal?

Sem, jasno in glasno.

Kje si bil? –Ne bi moral paziti na brata?

Žal mi je.

Zakaj si prevzel mojo krivdo?

Ker vem, kako je, če razočaraš očeta.

Želim si, da bi bila zraven.

Morje te je blagoslovilo z darilom.

Tulkuni se še niso vrnili. In tulkun ni nikoli sam.

Ta je bil.

Plavut mu je manjkala.

Na levi strani je imel štrcelj. –Ubogi tulkun.

Payakan. Payakan je. –Kdo je Payakan?

Mladi samec, ki je podivjal. Izobčenec je, samotar.

Plavut mu manjka. –Pravijo, da je ubijalec.

Ne, ne. –Na'vije je ubil in druge tulkune.

Ne tu, ampak daleč na jugu.

Ne, ni ubijalec. –Lo'ak, srečo imaš, da si živ.

Pravim vam, da mi je rešil življenje. Moj prijatelj je.

Moj mlajši brat! Mogočni bojevnik,

ki je srečal ubijalskega tulkuna in preživel.

Ne poslušate me.

Lo'ak, poslušam te. –Vrni se.

Skxawngi ste.

Payakan!

Payakan!

Payakan!

Lepo te je videti.

Zakaj si izobčen? Kaj se je zgodilo?

Preboleče je.

Zaupam ti. Ti lahko zaupaš meni.

Brat, tole je ogabno!

Hitreje!

Tukaj smo.

Zaliv prednikov. Naš najsvetejši kraj.

Sem je najbolje priti ob mrku.

Tukaj smo. To je Drevo duhov.

Moja čudovita hči.

Zdravo, mama. –Kako sem te vesela.

Nekaj te teži.

Moja ljuba deklica. Vse bo dobro.

Kaj je, ljubica? –Zakaj sem drugačna?

Kaj želi Vélika mati od mene?

Kdo je moj oče?

Ljuba moja.

Ne!

Pridi! –Kiri!

Kiri!

Kaj je narobe?

Napad je imela. –Diha? Ali diha?

Spravimo jo v vas! Hitro!

Gremo! Pojdimo! –Tuk, pridi.

Zdravo! –Lepo te je videti. Vzemimo opremo!

Neteyam, zadrži jih! –Kako je z njo? –Še vedno brez zavesti.

Ne krvavi, nič ni zlomljeno.

Ni znakov hipoksije. Možgani so videti v redu.

V prefrontalnem režnju pa je še vedno povišan pritisk.

Vsekakor je imela napad.

Črtamo lahko strupe. –Dobro, kaj torej je?

Vidim, da me ne potrebujete. –Tsahik si!

Odstranite te reči.

Ven! Ničesar niste naredili!

Pridite, naredimo premor.

Počakajte, da ji odstranim kanal.

Tuktirey.

Rekla je, da čuti Eywo. Da sliši njeno srce.

To bo. To je klasična epilepsija sprednjega režnja.

Epilepsija? –Ja, privide imaš.

Padaš v versko ekstazo, kot jo je opisovala.

Povezovanje z Drevesom duhov je nekakšen sprožilec.

Ne sme več početi tega.

Nikoli več? –Jake, če doživi še en napad pod vodo,

lahko umre.

Kiri!

Budna si!

O, Kiri.

Kiri, moj ljubi otrok.

Moja ljuba punčka.

Dobro, tole. "Vidim te."

To sem rekel, a ne?

Ne "naati", ampak "ngaati".

Nekako skozi nos.

Šef, radar dolgega dometa je nekaj zaznal.

Neznano oboroženo plovilo.

Kje? –Vzhodno morje, 400 km severno.

Počakaj.

Signal je bil občasen, nad odprtim morjem so ga izgubili.

Če pa bi šli po sledi,

bi prišli do teh otokov.

Tu je na stotine otokov.

Veliko področje z mnogimi vasmi. –To je naš fant.

Če mi daš ladje in helikopterje, bom prinesel njegov skalp.

Neznano plovilo se bliža. –Kapitan.

Ustavi. –Ustavi.

Ustavljamo.

Si ti Scoresby?

Si ti kreten, ki naj bi poveljeval moji ladji?

Jaz sem.

Tarča je vsa ta otoška skupina. –Nismo še bili tam.

Ti poznaš te vode, doktor. Kakšni domorodci so tam?

V glavnem Metkayinci, nekaj Ta'unuijev. Morda petdeset vasi.

In ti si?

Ian Garvin.

Morski biolog.

Petdeset ali sto vasi, briga me. Vse bomo preiskali.

Tulkune lovim.

Za to sem opremljen, to je delo posadke.

Izpolniti moram kvoto.

Prvič bom prijazen, potem pa nič več.

Če se ne moreš izmazati, potem vsaj uživaj!

Posadka na položaje! –Ne dotikaj se.

Krmar, dvigni jo. Letalna hitrost. –Razumem.

Kaj je to?

Kaj se dogaja?

Tulkuni so se vrnili! Naši bratje in sestre so se vrnili.

V svojem neskončnem selitvenem krogu so se tulkuni vrnili domov.

Vidim te!

Kiri, pridi! Pridi!

Tuk, pusti me pri miru. –Pridi! –Kaj je?

Kaj bi rada?

Poglej.

Pridi.

Pojdiva jih pozdravit.

Sestra, vidim te.

Vidim te, sestra. Vesela sem.

Čudovitega sina imaš.

Hvala. Kako je tvoj mladič?

Moj mladič je močan.

Fanta sem spoznala. –To je bil čas zgodb.

O obdobju ločitve.

O smrtih in rojstvih.

O starih prijateljih in novih ljubeznih.

TA'UNUISKA VAS

Otroci.

Mirni bodimo, moji sovaščani.

Iščemo orožje, radijske zveze, kakršno koli tehniko.

Na tla. Tudi ti. Vidiš tole?

Na tla! –Ostani na tleh in molči!

Ta moški …

Vemo, da je na teh otokih. Tukaj? V tej vasi?

Povsem ločen klan smo. Moški v odsevu je iz gozda.

Kaj pravi? –Niso ga videli.

Morsko ljudstvo so. Gozdna ljudstva ne prihajajo sem. –Ne verjamem jim.

Če hoče najti tega moža, mora globoko v gozd.

Ničesar ne vedo.

Ustreli tisto žival.

Kaj, hudiča, počneš?

Dol!

Ostanite mirni.

Tvoja ušesa zdaj poslušajo?

Ostanite mirni! –Vidiš, kaj zmore tole?

Jake Sully.

Toruk Makto!

Povedal je, da ne ve!

Ubij jo! –Na tla!

Nehajte, nehajte!

Jasno mu povej.

Če ne izda Sullyja, bomo ubili Tsahik.

Ne, ne bom. –Res?

Ne bom sodeloval pri tem!

Na tla! –Ničesar ne vedo!

Ne vedo! –Brez premikanja!

Jo bomo res ubili?

Prosim. Prosim, ne počni tega. Narobe je.

Tvoje početje je narobe!

Prosim.

Zažgite kolibe.

Zažgite jih.

Vse požgite! –Metalci ognja!

Zakaj požigate našo vas?

Žal mi je! Nisem vedel!

Ustavi to norost!

Žal mi je.

Gremo.

Ne dotikaj se me! Žal mi je.

Pojdimo. V sedla. –Dobro, pojdimo.

Kaj je narobe? –Ljudje z neba.

Iščejo te, Jakesully. Južno.

Z njimi je človeški fant, ki govori jezik Na'vijev.

So koga ubili? –Ne še.

Grozijo.

Toda vaščani ne bodo povedali, kje si. Tako sem ukazal.

Uloviti moramo tega demona. Ujeti ga moramo, ubiti.

Pametno moramo ravnati. Pametno.

Če napademo Quaritcha, bodo vedeli, kje smo

in napadli nas bodo z vsem, kar imajo.

Torej kakšen načrt imamo?

Toruk Makto je! –Glavo dol.

Je bil tu?

Tole sranje ni uspešno. –Ne, niti črhniti nočejo.

Če bomo še bolj pritiskali, bo bežal naprej.

Zbezati ga moramo na plan.

Opravil sem s tem.

Izpolniti moram kvoto.

Bi rad lovil? Pa pojdimo lovit.

Ne tu, preveč vasi je. –Ne, ne.

Z vsem spoštovanjem, a ne razumete

vezi med tulkuni in morskimi Na'viji.

Zanje bi bilo, kot bi jim umorili družinskega člana.

Če začnemo loviti tu, so bodo sovražniki spravili nad nas.

Točno tako. Še posebej en sovražnik.

Vem, kako se počutiš.

Tudi sam sem osamljen.

Povej mi. Zakaj si izobčen?

Žal mi je. Res mi je žal.

Je že dobro. Dobro je.

Dovolila si mu.

Dovolila si, da se poveže z izobčencem!

Tsireya.

Razočarala si me, hči.

In ti, sin velikega bojevnika, ki so te naučili, kaj je prav.

Payakan mi je rešil življenje. Ne poznate ga.

Ne, Lo'ak.

Sedi.

Sedi.

Sedite!

Poslušaj moje besede, fant.

V času Prve pesmi

so se tulkuni borili med seboj za ozemlje

in iz maščevanja.

Vendar so spoznali, da ubijanje, naj bi bilo še tako upravičeno,

prinese le še več ubijanja.

Zato so prepovedali ubijanje.

Tako velja med tulkuni.

Payakan je ubijalec,

zato je izobčenec. –Žal mi je, a se motite. –Lo'ak!

Z Olo'eyktanom govoriš! –Vem, da … –Dovolj!

Vem, kaj vem.

Dovolj je.

Sam bom opravil z njim.

To neurje bo minilo.

Lo'ak, danes sem videla nekaj.

Videla sem gozdnega fanta, ki ga je izbral tulkun.

Ponosna sem nate. –Payakan ni ubil tistih fantov.

Vse sem videl. Demonska ladja mu je pred njim ubila mater.

Zbral je mlade samce in morske fante, da bi napadli ladjo.

Vse so ubili. Ljudje z neba, ne on.

Ni ubijalec. –Ne, Lo'ak.

Po tulkunskem prepričanju je. Na vesti ima njihovo smrt.

Mora zato trpeti vse življenje?

Ve, da ni ravnal prav. Ne bi ponovil tega.

Mojemu očetu morava povedati. –Ne. Že tako sem v nemilosti pri svojem.

Tvoj oče bo razumel. –Ne, ne bo. Ničesar ne razume.

Nihče v klanu me ne mara. Demonova kri, tujec. Samo to vidijo.

Vidim te.

Tulkunov brat si.

Zdaj si eden od nas.

Imaš mojo mater? –Mater in mladiča. Močan signal na 4000.

Spusti trup. –Spuščam.

Zakrilca dvignjena.

Podvodne ekipe, dve minuti!

Spravimo se noter! Lopute zaprte!

Dajmo, hitro! Hitro!

Posadke k čolnom. Dve minuti. Gremo po keš.

Posadke čolnov! Odvežite te vrvi! Odvežite vrvi!

Čolni v vodo! V vodo!

Gremo, srček!

Gremo!

Globinski naboji pripravljeni in streljaj, streljaj, streljaj!

Kaj je to? Kaj počnejo?

Sonarski senzorji. Tako navigirajo.

Držati jih morajo nad vodo, drugače bodo oglušeli.

Pikadorji! Tja, dajmo!

Spravite se tja!

Samico bodo z zvočnim topom odrezali od jate.

Mater so izbrali, ker je mladič počasen in ne bo ga zapustila.

Se kdaj uprejo? –Ne, nisem jih videl dvigniti plavuti.

Vseeno težko ubiješ te pizdune.

Podvodne ekipe, gremo!

In spusti.

Spusti, spusti.

Tam je naša punca. –Tarča na vidiku.

36 ima pripravljene harpune. Pa dajmo, punči.

Od spodaj se jih lotimo, kjer imajo luknje v oklepu.

Dobro, gremo. Gremo noter.

Noter grem. Približaj me.

Pri miru ga drži. –V dosegu, nabij enko.

Nabito, tarča namerjena. In izstreljena.

Dvojka je blizu. Napolni enko. –Nabito. –Izstreli.

Dober strel. Nabij dvojko. –Nabito. Dvojka izstreljena.

To! –Lepa.

36, pivo ste nam dolžni.

Vreče jo upočasnijo in jo držijo na gladini.

Nanjo! Spravi me tja.

Naravnost nanjo. 30 metrov.

Harpuna z eksplozivno konico.

Deset metrov. Spravi me tja. Spravi me na cilj.

Zdaj pa mirno. Drži se je.

Zadrži, zadrži.

Žica se odvija!

Primi se za čop, polkovnik!

Povleci nazaj! –Vlečem!

Drži jo. Drži jo.

Harpuno z eksplozivom je dobila v prsi in še kar plava.

Čudovito.

Do žleze prideš samo od spodaj.

Zavrtamo skozi trdo nebo

v možgane. In …

To so visoko inteligentna bitja. Verjetno pametnejša od nas.

Od mene že ne. –To je pa nizko merilo.

Jaz imam harpuno.

Ja.

Kako veste, da so pametnejši od nas?

Več nevronov, živčnih povezav.

Ne le, da so pametnejši, temveč nadvse čustveni.

Duhovnejši.

Ta del ustreza našim čustvenim centrom,

a je sorazmerno mnogo večji.

Imajo glasbo,

filozofijo,

matematiko, obsežen jezik. Dobro.

Takole. –Pokaži mi denar.

Za to torej gre?

Tako je. Amrita.

Smola za orjake.

Ta reč po naključju ustavi človeško staranje.

Dobesedno ustavi.

Gram na gram najdragocenejše snovi, kar je pozna človek.

Tale steklenička je vredna

kakšnih 80 milijonov.

Primi!

Prosim, nikar.

Ni smešno.

Amrita zdaj plačuje vse tukaj na Pandori.

Celo tvoje raziskave. Je tako, dr. G? –Zato pijem.

Samo to vzamete?

Vržete ostalo proč?

Odstranite vreče. Potopimo jo!

Ne, pustite vreče. Naj vedo, da smo bili mi.

Dodatno računam, da me imajo za vabo.

Ro'a ji je ime.

Moja dušna sestra je bila.

Skladateljica pesmi. Nadvse čaščena.

Skupaj sva peli.

Veliko paritvenih krogov je čakala na tega mladiča.

Klan je bil presrečen zanjo.

Kaj je to, Tonowari?

Kaj je to?

Ljudje z neba so umorili mojo dušno sestro in njenega mladiča!

Ta vojna je prišla k nam.

Vedeli smo, da lovijo naše tulkunsko ljudstvo.

Toda za obzorjem, daleč stran. In zdaj je tu!

Ne, razumeti morate, kako razmišljajo ljudje z neba.

Ni jim mar za vseobsegajoče ravnotežje. –Nismo jim podložni!

Poslušajte ga.

Ne bodo odnehali. To je šele začetek.

Svojim tulkunom povejte, naj odidejo.

Recite jim, naj gredo daleč proč! –Odidejo?

Med nami živiš, pa se ne naučiš ničesar!

Borili se bomo, da zaščitimo brate in sestre!

Ne, ne.

Če boste napadli, če se boste borili,

vas bodo uničili! Uničili bodo vse, kar vam je pri srcu.

Ne! Poslušajte me!

Poslušajte me! –Ostanite mirni. Ostanite mirni!

Ubogajte mojega očeta. –Prekleto!

Resnico govori.

Tulkunom povejte,

da če jih zadene tole, so označeni za smrt.

Naj me poiščejo. Utišal ga bom.

Najpomembneje jih je rešiti. Je tako?

Rešiti svojo družino.

Povejte tulkunom.

Pojdite. Pojdite!

Boriti se moramo.

Ma Jake.

Ne bom sedela križem rok!

Past je. Hočejo, da udarimo.

Ne lovijo tulkunov, ampak nas.

Nikamor ne boš šel, bratec. –Payakana moram opozoriti pred sledilci.

Ne, svojo skxawngovo rit boš parkiral tule.

Izobčenec je. Edino jaz ga lahko opozorim.

Brat,

zakaj je s teboj vedno tako težko?

Ne. Reči hočeš, zakaj nisem popolni sin kot ti.

Popolni vojaček.

Pač nisem ti!

Prav? Nisem ti.

Moj brat je, zato bom šel. –Tvoj brat je?

Ne, jaz sem tvoj brat.

Lo'ak! –Pusti me.

Lo'ak! –Vrni se! –Pridite.

K Payakanu gre.

Vrni se!

Glej Lo'aka! Lo'ak.

Lo'ak! –Lo'ak gre iskat Payakana!

Počakajte!

Primi se!

Posadka na položaje. –Dajmo, družba! Pa zaslužimo malo keša!

Brat!

Lo'ak!

Lo'ak, počakaj!

Kaj je narobe?

Hudič!

Miren bodi.

Rešil te bom.

Hudič!

Lo'ak!

Pridi, pomagaj mi!

Pohiti, ladja prihaja! Tam so že!

Pohiti, brat!

Brat.

Pridi, brat. –Pohiti!

Pokliči! Pokliči očeta!

Pojdi, pokliči očeta! Daj! –Pojdi! Pohiti!

Oče. Mislim, Hudičevi pes. Me slišiš?

Si videl, kam so šli? –Me slišiš?

Na zunanjo stran grebena so šli. –Oče! Oče.

S tulkunom smo, ki ga bodo napadli.

Morilska ladja prihaja. Dva kilometra proč je.

Kdo je s tabo? –Vsi smo, tudi Aonung in Tsireya.

Pri Skalah treh bratov smo.

Poiščite kritje in ne napadajte.

V redu? Si me slišal? Ne napadajte. Prihajamo. –Razumem.

Približuje se! –Tri, dve, vleci!

Otroke napadajo!

Otroke napadajo. Tulkuna so branili.

Tvoja otroka sta zraven.

Demonska ladja? –Ja! Tja moramo! –Orožje. Sproži preplah!

Ti ostani tu. –Jezdim! Pridi!

Podmorniška enota, lopute zaprte. Dve minuti do izplutja.

Aonung!

Hitro gor! Daj! Hitro, brat!

Daj, daj!

Povleci! Zdaj!

Vsi skupaj! –Vleci!

Naj me hudič.

Sullyjevi otroci.

Gremo. Ne ti.

V sedla.

Razdalja 700 metrov. Sledilni signal je dober.

Vleci! Močneje! –Vleci!

Vleci! Močneje! Daj!

Kiri, zunaj je! –Tuk, pojdi.

Poberimo se od tod!

Tja pojdite! Speljal jih bom proč. –Prav. –Lo'ak, pridi.

Payakan. Daj, potopi se!

Takoj! Potopi se! –Tuk, primi se.

Razdalja 300. –Pripravi globinske naboje.

Streljaj, streljaj, streljaj.

Brez globinskih nabojev. Slišiš? Otroci mi ne pomagajo mrtvi.

Ne streljajte.

Krog. Obkolimo jih.

Podmornice v vodo.

Podmornice, zmočite se.

Rakovice na desno. Obkolite jih.

Ne izgubi jih. Drži jih.

Krila gor. Noter gremo! –To, hudiča!

Tarča namerjena. Dve sekundi.

Kje je Tuk? Si jo videl?

Tuk!

Vidim tarčo.

Prihaja! –Proč moramo!

Preklopi na mrežo. –Preklapljam. –Streljaj.

Spustite me ven!

Pazi! Premakni roko! –Pohiti! Pohiti!

Poba, pridi nazaj!

Spusti orožje! –Odloži ga.

Odloži!

Ostani na tleh.

Poba, vrni se! –Primi ga!

Odloži orožje! Odvrzi ga!

Odloži! –Spusti nož. Spusti ga.

Kaj počnete? Nehajte!

Nehajte! Boli jih.

Ne premikaj se. –Pajek! –Si v redu?

Ja, krasno. Še nikoli bolje.

Nehaj. Pri miru bodi. –Utihni. Tiho.

Pojdi nazaj na most.

Naj ostane tam! –Saj grem!

Spomnim se te.

Vse prikleni na drog. –Gremo.

Gremo, hitro! –Sem. –Pazi se jih, grizejo.

Na kolena. Dajmo. –Daj mi roko. –Ne!

Še drugo. –Ne.

Pogumni bodite.

Na'viji se približujejo!

Razkropite se, pripravite orožje. –Očka! –Levo. Razkropite se.

Ustavi jih.

Sully je.

270 metrov.

Naše otroke imajo. Tvojo hčer, Tuk, Lo'aka.

Jake, reci prijateljem, naj se umaknejo.

Če hočeš otroke nazaj, se prikaži sam.

Dobro veš, da držim besedo.

Lo'ak! Ne!

Jake, vzel sem te pod okrilje.

Izdal si me.

Svoje si pobijal. Dobre može in ženske.

Ne bom okleval z usmrtitvijo tvojega otroka.

Počakaj trenutek.

Tu počakajte. –Morilci tulkunov so.

Umreti morajo. Tukaj, danes.

Mene hočejo. Samo za to gre, ne?

Lov na naše tulkune, ugrabitev naših otrok.

Ti si to priklical nad nas!

Ti!

Torej moram s tem opraviti sam.

Ponudba se izteka. Kaj boš rekel?

Ne streljaj. Prihajam.

Ma Jake, kaj se dogaja?

Ma Jake?

Bodite v pozoru. Pripravite orožje.

Lahek strel.

Če ga bi ustrelil zdaj, bodo napadli.

Počakaj, da pride na krov.

Payakan!

Streljajte!

Brat!

Obrni ladjo! –Obrni!

Obrni me! Priskrbi mi strel!

Dajmo, dajmo!

Pazi!

Obrni me! Gremo, gremo!

Spravi me v domet. Gremo, gremo!

Dol!

Ti hudič!

Streljaj, streljaj!

Sully prihaja. Na očeh ga imejte!

Gremo, v sedla. Na vrsti smo!

Naj kdo kaj ustreli!

Ustavi!

Za njimi! Hitro!

Luknja! Maske gor!

Maske gor! Gremo!

Spravite ga proč!

Pomiri se!

Hitro, hitro!

Poročajte o škodi. –Drugi in tretji oddelek poplavlja.

Si v redu?

Na levem premcu!

Obrni levo! Streljaj!

Daj mi strel!

Imam te!

Odklopi nas! –Ne odziva se!

Odklopi nas s kabla!

Kdo ima zdaj harpuno?

Z vso močjo nazaj!

Znova napolni!

Ne kabla, ti butelj!

Obtičali smo v vodi.

Voda nas zaliva. Vklopi črpalke.

Pripravi orožje!

Scoresby, mislil sem, da si ti tu inteligentna vrsta. –Zapri gobec.

Kje si? Prebrisanec.

Misliš, da si brihten, kaj?

Dol!

Črpalke ne delajo. –Zapustite ladjo!

Spravi ga na čoln! –Zmigajmo se! Maske gor!

Neteyam!

Hej, bratec. Rabiš pomoč?

Utihni in nas reši.

V redu je. Takoj spravi Tuk proč. –Pohiti!

Kdo je mogočni bojevnik? Daj, reci.

Brat! –Pridi, greva.

Lo'ak!

Pajka imajo. Rešiti ga moramo. Pridi.

Pridi, brat. Ne moreva ga pustiti tu.

Izpusti me!

Ne!

Poglej!

Pridi, rožica. Vstani. –Nisem tvoja rožica, perverznež!

Nazaj moramo ponjo.

Tuk, počakaj! –Sullyjevi držijo skupaj.

Tam počakajte. Čakaj.

Spusti!

Naj maske dobro tesnijo. –V redu sem, butelj.

Gremo, gremo! Evakuacija, družba. Gremo.

Tuk, tole ni pametno.

Tuk!

Tu prereži.

Ne!

Imam jo.

Še vedno nam lahko uspe. –Pa še kako.

Ne morem verjeti, da sem spet zvezana!

Pohitite, fantje.

Pridi, brat. –Gremo.

Hvala, fanta.

Gremo! –Ne!

Pridi, brat! –Gremo!

Gremo, gremo!

Daj mi to!

Pojdita!

Sem.

V kritje!

Jih vidiš?

Brat! Tole je bilo noro.

Zlezite gor! –Pridi, brat!

Ti skxawng.

Ranjen sem.

Hudič! Pomagajta mi!

Drži ga nad vodo! –Držim ga. Gremo.

Zgrabi ga. –Brat, imam ga.

Ti hudič. –Nad vodo ga drži!

Brat, daj.

V redu je brat, imam te. –Pohiti. Gremo!

Kiri in Tuk imajo.

Ne morem nazaj.

Oče!

Oče, pomagaj! Neteyam! –Pohiti!

Na, primita ga!

O, ne. –Neteyam je ranjen!

Jake. –Prosim, pohiti!

Pripravljena? Povleci!

Pazi njegovo glavo. Povleci!

Dajmo!

Pazi njegovo glavo.

V redu je, brat. Imamo te. Imamo te. –O, ne.

Pritisni. Pritisni na rano.

Oče, jaz … –Tukaj sem.

Ne, ne. –Dobro je. Tukaj sem.

V redu je, sin. Imam te.

V redu je.

Rad bi šel domov.

Vem. V redu je, šli bomo domov.

Šli bomo domov.

Vse je v redu. –Oče, jaz …

Neteyam.

Ne. Ne, ne. Neteyam!

Vélika mati, ne. Ne, Vélika mati.

Prosim!

Moj sin. Moj sin. Ne!

Moj sin!

Ne!

Ne!

Me slišiš, vodnik?

Ja, po mojem me.

Tvoji hčerki imam.

Enaka ponudba kot prej.

Ti zanju.

Ne!

Kje sta vajini sestri?

Kje sta tvoji sestri?

Ne vem. –Kje sta? –Na ladji.

Zvezani sta na ladji.

Pri podmorničnem bazenu sta.

Na potopni palubi. Sredina ladje. –Kaj?

Pridi, pokazal ti bom. Pokazal ti bom.

Povej, vodnik. –Pridi.

Z, na vrh. –Jake, reci kaj, drugače bodo posledice.

Ja, slišim te.

Pridi. Pojdimo. Iti moramo. Pridi, gremo.

Ne! –Pojdimo.

Poslušaj. Poslušaj me.

Poslušaj me. Poslušaj. Najini hčerki imajo.

Najini hčerki imajo.

Potrebujem te ob sebi.

In močna moraš biti. Zdaj. Močno srce.

Močno srce.

Pojdiva po svoji hčerki.

Ostani z bratom.

Oče, z vama bi šel.

Dovolj si storil. –Oče …

Ne streljajte.

Pojdimo.

Prihaja.

V redu sem. Pojdi, pojdi!

Dajmo ga. Zato smo prišli sem.

Ostani z njim. –Ne.

Vse imejte na očeh.

Pojdi.

Kje sta? –Srednja paluba, kjer izplujejo podmornice.

Na sredi je nekakšen bazen.

Pri sprednji ograji sta.

Ne, tu počakaj.

Povej, vodnik.

Ladja se potaplja in tvoji dekleti z njo.

Tvojemu sinu ne bi bilo treba umreti. Sam si si to zakuhal.

Mislil si, da lahko zaščitiš družino, a je ne moreš.

Zaščitiš jih lahko le na en način.

Zato opraviva, preden izgubiš še enega otroka.

Dol!

Kdo je ranjen? –Zdinarsik, slišiš? –Poročaj!

Čisto!

Prager, slišiš?

Glej gor!

Gor!

Levo, gremo!

Desno, obkoli jo.

Kdo vidi tarčo?

Ma Jake.

Mama je!

Tako je. Pote sta prišla.

Očka!

Kje je tvoja sestra? Kje je?

V tisto smer.

Ostani za mano.

Kiri!

Časa ti zmanjkuje, vodnik.

Danes si že izgubil enega otroka. Bi res rad še enega?

Ne preizkušaj me!

Ubij ga, oče!

Kiri!

Spusti orožje. –Ne, ne ubogaj.

Spusti ga!

Brcni proč.

Daj!

Ne.

Vkleni se. –Ne, nič ji ne naredi. –Tam ostani!

Ne gani se! Niti koraka.

Takoj se vkleni. –Ti pizdun.

Prosim, nič ji ne naredi.

Spusti.

Ali pa zarežem.

Misliš, da mi je mar za nekega mulca?

Ni moj.

Niti iste vrste nisva.

Prosim, ničesar ji ne naredi. Prosim, spusti jo.

Nikar. –Ne ubij ga. –Prosim! Poslušaj me!

Spusti jo. Ničesar ji ne naredi. –Mama, ne ubij ga.

Sina za sina.

Prosim, ničesar ji ne naredi.

Režem. –Prosim, spusti jo.

Spusti jo, prosim.

Ne!

Kiri, Kiri.

Pajek. –Pajek, spravi jih od tod.

Pridita. Tuk, pridi. –Dolžan sem ti smrt.

Mama. –Mama. –Pridi.

Prosim, pridi. Mama.

Jake, saj ti ne odhajaš, ne? –Vse je v redu.

Vedel bi, da sem tu nekje. Da ne bom nikoli odnehal.

Pote prihajam. In takrat ti bom pobil vso družino.

Oče.

Opravimo.

Jake!

Prihaja! –Nazaj, nazaj. Nazaj na ladjo. Hitro!

Tuk, plavaj.

Blizu ostani. –Pridi, gremo. Hitro, hitro!

Tuk! –Primi jo! –Mama, primi me za roko!

Zdrži! –Zdrži! –Tuk!

Mama! –Kiri. –Ne!

Kiri, pridi. Kiri, proč moramo. Pridi. –Ne!

Tuk!

Daj, plezaj!

Kiri, pridi!

Pridi, greva!

Mama! –Plavaj!

Daj, Tuk. Splezaj gor.

Mama. –Teci!

Hitro!

Hitro, hitro!

Plezaj! Daj!

Imam te.

Daj mi roko! Daj!

Odpri!

Odpri! –Nazaj! Nazaj!

Pridi.

Tuk!

Plezaj! Daj.

Plezaj! Pojdi!

Pojdi gor!

Prevračamo se! Pojdi, pojdi! –Prav.

Ne! –Mama!

Kiri! Greva naprej!

Sem! –Prav.

Pojdi!

Odpri!

Mama!

Pridi!

Daj, Tuk!

Ni izhoda!

Drživa se skupaj. –Prav. –Drživa se skupaj.

Prav.

O, Vélika mati! Vélika mati, pomagaj nam!

Kiri!

Brat!

Mama in oče sta spodaj v ladji. –Primi se.

Dobro sem. Pojdi!

Dobro.

Jake!

Oče.

Pizda!

Daj, ti pizdun!

Oče, dihaj. –Neteyam?

Ne, oče. Lo'ak je.

Lo'ak.

Žal mi je.

Žal mi je za Neteyama. Jaz sem kriv. –Osredotoči se na zdaj.

Zraka nama bo zmanjkalo. Proč morava.

Pridi, oče.

Poznaš pot ven?

Mislim, da. Ampak dolgo boš moral zadržati sapo.

Ne zmorem.

Ti pa zmoreš. –Ne.

Takoj moraš proč. –Ne.

Ne morem izgubiti še tebe, oče. Prosim te.

Mama, strah me je.

Vse je v redu. Drži se me.

Drži se mame.

Je že dobro.

Upočasni svoj utrip.

Čisto miren bodi.

Od tu dihaj.

Hej, od tu dihaj.

Pot vode nima začetka ne konca.

Morje je zunaj tebe in v tebi.

Morje je tvoj dom pred rojstvom in po smrti.

Morje daje in morje vzame.

Voda povezuje vse.

Življenje s smrtjo.

Temo s svetlobo.

Zdravo. –Kiri!

Vse bo dobro, sestrica.

Mama, tole bom dala tebi.

Pomagalo ti bo.

Oče, zmoreš.

Zaupaj mi.

Umiri svoje srce.

Globoki vdihi.

Zadnji vdih.

Sledi mi.

Drži se. Dihaj.

Samo dihaj.

Hvala ti.

Vidim te, sin.

Ma Jake!

Očka! –Mama! –Očka.

Pridi, pridi.

Pridi sem. –Imam te. –Tukaj.

Brat.

Sullyjevi držijo skupaj.

To je bila naša največja slabost

in največja moč.

Hvala ti, Vélika mati. Hvala.

Pojdiva.

Sin.

Pojdi z mano.

Pajek!

Opičjak.

Pajek.

Si dobro? –Ja.

Pridi sem.

Sina za sina.

Vsaka zvenopesem ima zadnjo kroglico.

Oče ščiti.

To mu daje smisel.

Na'viji pravijo, da je vsa energija izposojena.

In nekoč jo moraš vrniti.

Eywa ima v srcu vse svoje otroke.

Nič se nikoli ne izgubi.

Neteyam! –Neteyam!

Z družino bomo šli jutri naprej. Daleč od tod.

Tvoj sin počiva z našimi predniki.

Zdaj ste Metkayinci.

In tako je bilo.

Zdaj smo morsko ljudstvo.

To je naš dom.

Oče! Poglej, kaj sem ujel!

Velika je. –V tolmunu pri skalah je bila.

Kot si rekel.

Kaj je, oče?

Zakaj jočeš?

Vesel sem, da te vidim, sin.

Tudi jaz sem te vesel.

Na, ti poskusi.

Prav.

Si pustil še kakšno zame? –Mogoče.

Tole poglej. Vidiš?

Zdaj vidim. Družine ne morem rešiti z begom.

To je naš dom. To je naša utrdba.

Tu se bomo branili.

AVATAR: POT VODE

Režija

Scenarij

Prevedla Miša Šavor

Uredil metalcamp

Tehnična obdelava DrSi Partis