Original subtitles

Prihaja.

Krijta si zadnjico.

Kaj?

Vitruvij.

Lord Biznis.

Sperlep si dobro skril, starec.

Roboti, unièite ga. –Takoj, lord Biznis.

Roboti niso kos mojstru graditelju.

Vse vidim!

Moje oèi!

Sperlep. Najmoènejše superorožje je v mojih rokah.

O, sperlep!

Moja zla moè bo brezmejna. Me èutite?

Jaz vas èutim.

Niè me ne bo ustavilo. –Poèakaj. Obstaja prerokba.

Zdaj se pa pojavi prerokba.

O glavnem košèku.

Seveda. Domnevni glavni košèek,

ki lahko èarobno onesposobi sperlep.

Ne nakladaj.

Nekega dne dekliè ali fant talent bo pokazal.

Izjemni rumenega obraza

glavni košèek našel bo.

Èastni vojski bo stopil na èelo,

v skrivališèu pod zemljó.

sperlepu prekrižal naèrte in rešil deželo.

Postal bo najveèja, najzanimivejša

in najpomembnejša oseba, kar pozna jih èasa plima.

Vse to drži, ker se rima.

Enkratna, navdiha polna in popolnoma

izmišljena legenda.

Izjemni? Navadne neslane flance.

OSEM LET IN POL POZNEJE

Dobro jutro, stanovanje.

Vrata, stena, strop. Dobro jutro, tla.

Zaènimo nov dan.

Tukaj so. Navodila, kako boš vsem všeè in vedno sreèen.

Prvi korak: Dihaj.

Dobro, to obvladam.

Drugi korak: Pozdravi dan, se nasmej in reci:

"Dobro jutro, mesto!"

Dobro jutro, mesto. Dobro jutro, mesto.

Lepo jutro vošèim, mesto.

Jutro, mesto. Kako? Dobro jutro, mesto.

Tretji korak: Telovadi.

Poskoki. Dajmo!

Eden. Dva. Trije.

Poln sem moèi!

Èetrti korak: Prha.

Glej, da ti milo ne pride v o…

Obrij se. Umij si zobe. Poèeši se.

Obleci se.

To bi pa skoraj pozabil. Ne. Ne. Ne.

Ne to. Ni dobro. Pa je, v redu.

Deveti korak: Pojej dober zajtrk

s tistimi, ki ti najveè pomenijo.

Travica, kaj bi poèela? Bi rada gledala TV? Jaz tudi!

Sem direktor Biznis,

predsednik korporacije Oktan in sveta.

Skrbno sledite navodilom, da vas ne uspavamo.

In ne pozabite na Tako torek!

Kdor spoštuje pravila, bo deležen taka in moje ljubezni!

Krasen dan želim.

Enako, direktor Biznis. Prima možak. Vedno me zanima …

Je rekel "uspavali"?

KJE SO MOJE HLAÈE?

Srèi, kje so moje hlaèe?

O èem sem razmišljal? Ni važno.

11. korak: Pozdravi sosede.

Živjo, Joe. –Živjo, kolega.

Ej, deskar Dave. –Živjo, stari.

Jutro, Sherrie. –Zdravo.

Jasmine, Dexter, Angie, Loki, Poredni Leroy,

Puhi, Puhi ml., Puhi st., Jeff.

12. korak: Spoštuj prometne znake in pravila.

13. korak: Uživaj v glasbi.

Na lestvici spet kraljuje Vse je krasno.

Super pesem!

Vse je krasno,

vse je kul, ko del ekipe si.

Vse je krasno, ko vsak kot v sanjah živi.

Vedno uporabi smernik. Parkiraj med èrte. To!

Dopoldne oddaj perilo. Preberi naslove novic.

Nasmeh!

Navijaj za domaèe športnike.

Dajmo, domaèi!

Vrni pohvalo.

Èedni ste. –Ti tudi.

Spij predrago kavo.

Izvolite. 37$.

Krasno!

Vse je krasno …

Si sinoèi gledal Kje so moje hlaèe?

Klasika!

Vse je krasno …

NOVA NAVODILA

Navodila iz centrale.

Vse èudno je treba razstreliti.

Valjeglavci, poskrbimo, da bo kot v navodilih.

Prinesi kljuèavnico 1x2. –Seveda, Michael.

Potrebujemo makaron 2x2. –Že leti. Izvoli, Mel.

Pazite, 1x1 z vdrtim èepkom na eni strani.

Nagibi! Dajmo. –Velja, Roger.

Zmigajte se, prihajamo. –Lahko dobim dve skali?

Hvala, Gail. –Glejte, kako vrtam.

Vse je krasno …

Vse je kul, ko del ekipe si.

Vse je krasno, ko vsak kot v sanjah živi.

Odlièno se poèutim. To pesem bi pel ure in ure!

PET UR POZNEJE

Vse je krasno, ko vsak kot v sanjah živi.

Ko del ekipe si!

Po službi bom šel v športni lokal.

Kdo bi jedel slastne perutnièke in norel?

Perutnièke? Obožujem jih!

Kdo bi košèek rogljièka?

Obožujem rogljièke.

Orjaške klobase so zakon.

Klobase? Ne!

Obrok bi rad delil s tistimi, ki jih imam najraje.

Fred, Barry, Gail, mi skupaj?

Družba, poèakajte me! Prav, tam se dobimo.

Kam jih je odneslo?

A, tukaj ste.

Nekaj je švistnilo.

DETEKTOR STARIN

STARINA NAJDENA!

Oprosti, ampak ne bi smel biti tukaj.

V pravilih piše,

da se delovišèe zapre ob 18h. Èelada je obvezna.

In to ni uradna varnostna oranžna.

Èe vidiš karkoli èudnega, takoj prijavi.

Oèitno te bom moral prijaviti …

Kam greste? Gospodièna? Nisem vas hotel prestrašiti.

O, saj ni tako slabo.

Kaj je pa to?

Pridi bliže.

Kaj naj naredim? Nimam navodil.

Dotakni se košèka.

Zdi se mi, da bi se ga mogoèe moral dotakniti.

Dotakni se košèka.

Ne dotikaj se èudnih košèkov.

Zelo je zanimiv. Dotakni se košèka.

Dotakni se košèka.

Izjemni rumenega obraza

glavni košèek našel bo v skrivališèu pod zemljó.

Kaj se dogaja tu spodaj?

Sperlepu bo prekrižal naèrte in rešil deželo.

Daj!

Prišel je Izjemni. Bodi junak.

Pokonci.

Daj, zbudi se! Kje so mojstri?

Kako si našel glavni košèek?

Kje se skrivajo drugi? –Jutro, stanovanje.

Zbudi se!

Kje si našel glavni košèek? –Kaj?

Glavni košèek.

Kje sem? Kaj se dogaja?

Se delaš nevednega, mojster graditelj?

Ne. Mojster?

Še nisi slišal za prerokbo? –Ne.

Ali za Izjemnega? –Ne.

Lažeš! Ubili te bomo.

Poslušaj, veliko policijskih serij gledam.

Ne bi moral biti …

Ne bi moral biti s tabo še dober policist?

Seveda. Ampak midva še nisva konèala.

Živjo. Jaz sem prijazni policist.

Bi vodo? –Bi.

Smola. Varnostne kamere so posnele tole.

Na gradbišèu si stiskal nekaj èudnega.

Odvratno!

Zakaj se ti je prilepilo na hrbet?

Spravite ga dol! Ne gre stran! Lovi me!

Nisem kriv.

Ne vem, kako je prišlo na moj hrbet.

Seveda, verjamem ti. –Super.

Tudi jaz ti "verjamem".

Vidiš narekovajèke, ki jih rišem?

Ne verjamem ti!

Zakaj bi se s tem pojavil samo tri dni prej,

kot bo direktor Biznis s sperlepom unièil svet?

Direktor Biznis bo unièil svet? Poštenjak je!

Vse, kar dela Oktan, je dobro.

Glasba, mleèni izdelki, kava, TV,

nadzorni sistemi, zgodovinske knjige, volilni aparati.

Trenutek. –Menda nisi res tako zabit?

To je nesporazum. Navaden možak sem.

Dogovorjen sem z najboljšimi prijatelji.

Verjetno me že pogrešajo in išèejo.

"Kje je moj najboljši prijatelj?"

Kar vprašaj jih.

Saj smo jih vprašali.

Fant ni zloèinski veleum.

Vidiš?

Èisto povpreèen, normalen možak je.

Hvala.

Ni pa normalen kot mi.

Ni tako izjemen. O kom govorimo?

Tale dela z nami?

Gail se me ne spomni?

Poglejte Randyja.

Rad ima klobase. Poseben je.

Gail je razigrana. Posebna.

In Harry …

Ko omenite Harryja, naredim …

Ko pa omenite tistega drugega …

Harry je car! Èuden je.

Poznam ga, o njem pa ne vem niè.

Malo prej sva govorila.

Samo pritrjuje vsem in vsemu.

V bistvu je …

Recimo, da je nepopisan list.

42$, prosim.

Vsak od nas ima nekaj, zaradi èesar izstopa, Emmet pa je …

Nula.

No, vidiš.

Rekel sem, da sem nula.

Idealna krinka. –Krinka za kaj?

Ne morem ga zlomiti. V talilnico z njim.

Stalili me boste? Bom umrl? –Ne. Niè hudega ti ne bo.

Direktor Biznis, tukaj je.

Rekli smo mu, da ne bo umrl, da ne bi poskusil pobegniti,

ampak lažemo. –Kaj je rekel? –Bodi pri miru.

Poèakajte! Zmotili ste se. Nisem pravi …

Kmalu bo zaèelo boleti.

Kdo si?

Ti?

Èe noèeš umreti, pridi z mano.

Pozdravljeni. Kako gre talje…

Alarm!

Vsi, ponavljam, vsi na lov na Izjemnega.

Predor je tam.

O, fant.

Genialen si.

Motor bova sestavila iz tega, kar je na ulici.

3649, 40–zobni zobnik

Preslišal sem tvoje ime. In tvoj naèrt.

In kaj poèneva.

Genialno. Pretvarjaš se, da si zguba,

ampak pred mano ni treba igrati.

Aja, igranje.

Skoèi gor. Pojdiva!

Drži se.

Prestrezite ga na Brestovi. Takoj. Ali ko vam bo ustrezalo.

Prav, slab kifeljc.

Pazi! –Drži se!

Vitruviju morava sporoèiti, da si našel košèek.

Na tirnici sta. Pošljite èoperje.

Bi mi pojasnila, kaj se dogaja? –Rešujem te.

O tebi govori prerokba. Izjemni si.

Jaz?

Našel si glavni košèek. Po prerokbi si

najpomembnejša, najbolj nadarjena,

najzanimivejša in

najosupljivejša oseba v vesolju.

Saj si tak, kajne?

Ja, tak sem. –Odlièno. Vozi.

Kaj?

Domov hoèem!

Nisem mislil tega.

O, ne. –Pazi, Izjemni!

Žal mi je, prviè vozim motor.

Neverjeten je.

Enkratno!

Še boljši si, kot pravi prerokba.

Res? –Jaz sem Žverca.

Kako, prosim? –Žverca.

Žverca?

Si didžejka? –Ne.

Ime ti je Žverca? –Ja.

Na rojstnem listu piše Žverca? –Nehajva!

Izjemni ne sme uiti! –Zaprli smo avtocesto.

Primi se! –Kaj poèneš?

Poletiva!

Proti skrivnemu predoru. –Na robu mesta sva.

V predor.

V vrtinec naj zapeljem? Si nora?

Ne zaviraj! Pelji! –Ne morem. Kršil bi navodila.

Kateri lokal imaš najraje? –Vse verige.

Oddajo? –Kje so moje hlaèe? –Pesem? –Vse je krasno.

O, ne.

Šment, šment, šmentani šment!

Poèakaj, kje sva?

STARI ZAHOD

Èudna reè. –Nisi Izjemni. Lagal si mi!

Odvisno od …

Niti mojster graditelj nisi, kajne?

Vem, kaj je mojster graditelj.

Še ti povej, kaj je, da vidim, ali imaš prav.

Unièil si prerokbo.

Oprosti.

Govorila si, kot da je dobro, èe si izjemen.

Sledila bi ti na konec vesolja.

Res?

Ne vemo še, da res nisem ta Izjemni.

Tiho. –Bi puranovo stegno?

Veš, kako škodi prebavi?

O, ježeš. –Nadeni si klobuk.

In tole. Pa še to, to in to.

Mimogrede, fanta že imam. –Ne vem, zakaj ga omenjaš.

Zveza je zelo resna. In ni ga zdravo jeziti.

Da si ne bi kaj domišljal. –Nimam domišljije.

Poèakaj!

Roke gor! –Pokaži jih.

Zakaj sem takole obleèen? Kaj so pomenile tiste besede na nebu

in kje v èasu sva?

Kockovo, kjer živiš, je le eden od svetov.

Obstajajo tudi ta,

pa gusarski, vitežki, vikinški, cirkuški

in drugi.

Lord Biznis oziroma direktor Biznis,

kot mu reèeš ti,

je ukradel sperlep, najmoènejši predmet.

Bla, bla, bla, lastno ime, krajevno ime, pojasnilo.

… glavni košèek, je Izjemni.

Lepa sem. Všeè si mi, ampak kdo ve zakaj sem jezna nate.

… na koncu vesolja, dal košèek na sperlep

in ga onesposobil.

Super. Mislim, da razumem.

Vseeno mi še enkrat povej. Nisem poslušal.

Nekoè smo lahko prosto potovali

po vesolju in povsod gradili.

Toda direktor Biznis se v zmedi ni znašel,

zato je svetove loèil z zidovi

in postal obseden z redom.

Ukradel je skrivnostno

superorožje … –Sperlep!

In slabega kifeljca poslal nad domiselne

mojstre graditelje.

Preostali smo se skrili v predore, da bi preživeli.

Iskali smo glavni košèek,

ki edini lahko onemogoèi sperlep.

Sperlep, to sem pa že slišal. Kifeljc ga je omenjal.

Direktor Biznis naj bi z njim èez tri dni unièil svet.

Niè mi ni jasno.

Tako torek. Zdel se mi je sumljiv. Hitro!

Morava najti Vitruvija in vdreti v pisarne, dokler je še èas.

Kako grozljiva je lahko pisarna?

Pisarna direktorja Biznisa

Direktor, išèemo begunca, toda preveè je podoben vsem drugim.

Peklensko.

Prav, slab kifeljc naj pride v mojo pisarno

èez 23 sekund.

Prodaja kave je prebila strop. –Me veseli. Dvignimo strop.

Krovska ekipa že dela.

Bi odobrili plakat za tako torek?

Odlièen je.

Vse vas imam rad. –Enako.

Super radijski program. –Hvala.

Radi v nedogled poslušamo to pesem.

Kar tako naprej. Srèi, kje so moje hlaèe?

Rez!

Umreš od smeha. Vsakiè znova.

Prav res.

Slab kifeljc vas èaka v pisarni. –Prima.

Odpovej sestanek ob 14h. Tale bi lahko bil malce

smrtonosen.

Vkljuèujem èelado.

Osvetlitev.

Preizkus plamenov. Dramatièni vstop.

Slab kifeljc.

Lord Biznis, Izjemni je ušel, ampak …

Zakaj si tako resen? Kje je drugi?

Zdravo, prijateljèek.

Pogrešal sem te. –Res?

Sem ti pokazal svojo zbirko starin?

Ne še. –Nihèe ne ve, od kod so.

To je ogrinjalo Oba Liža. Menda boli, ko ga snameš.

Bi ga pomeril? –Ne, hvala.

Leta sva lepo sodelovala.

Lovila mojstre graditelje, jih muèila in še kaj.

Hvala.

Ampak glavni košèek se ti je izmuznil. Edino, kar lahko pokvari naèrt

in kar sem te prosil, da urediš. To me zelo jezi.

Najraje bi zgrabil najbližjega in ga vrgel skozi to okno

v neskonèno brezno praznine!

Grozno me mika.

Vem, da vas. Ampak nikar, prosim.

Naèrtov mi ne kvariš samo ti. Vsi se vtikajo v moje posle.

Vem, kako bom to popravil.

Da bodo stvari toèno take, kot morajo biti.

Za vedno.

Poglej!

Najmoènejše orožje med vsemi starinami.

Sperlep!

Kot vidiš, ga vstavljajo v veliki stroj zgoraj.

Taktièni aktivni kovinski oddajnik sperlepa.

Oziroma TAKOS.

Ampak Z zamolèiš.

Na tako torek bo vse in vsakogar zalil s sperlepom

iz grozljivih cevi, kot je ta.

Pokazal ti bom, kako dela. –Ni treba.

Ne bom ga preizkusil na tebi, ampak na tvojih starših.

Kaj?

Pozdravljen, sinko. Kako gre v velikem mestu?

Mamica? Atek? Kaj pa vidva tu? –Ata, normalno se vedi.

Poèni, kar delaš vsak dan. –Velja.

Ja, roko drži kar tako.

Mama, dva koraka na desno. Ata, zakaj se prestopiš,

ko govorim z mamo? Nazaj na mesto!

Sem? –Prima. Ne bi moglo biti bolje.

Mama, roko na njegovo ramo.

Spet si se premaknil in vse pokvaril!

Slab kifeljc, zdaj razumeš?

Zahtevam samo popolnost. Pošljite mikromenedžerja!

Mikromenedžer zaèenja delati.

Stojta pri miru.

Potem ju zalijem s TAKOS–om.

Ata, objemi me. Ne morem premakniti nog.

Te je razburilo? Gotovo ti je hudo za starše.

Rad bi jim pomagal, ne?

Niè nama ni. Samo malo sva ujeta.

Daj.

Dokonèaj. –Seveda, gospod.

Ne, noèem.

Moraš. –Noèem.

Boš tiho? –Ne morem biti.

Moraš. Tiho.

Ni prav. –Tvoje delo je!

Ne morem.

Nedolžna sta. –Se mi je zdelo.

Dobri kifeljc te je omehèal. Roboti!

Prinesite puhasto žezlo Vatpalèke in Ton Ace.

Izjemni nam je enkrat že ušel.

Gospod. –Ne bo se ponovilo.

Ne bom veè dobra duša!

Sinko!

Na tako torek bom sperlepal vse vesolje,

da se nihèe veè ne bo vtikal v moje posle.

Boš z mano ali boš prilepljen pil èaj z mamo in oèetom?

Sinko? –Žal mi je, ata.

Delo me èaka.

Samo pretvarjaj se, da si eden od njih.

Prima.

Bogdaj! Kavboj sem.

Strel, strel. Krogla, krogla.

Kaj gledajo? –Moja napaka.

Pretvarjaj se, da si stol.

Poèakaj! –Bogdaj!

Sedite name. –Stoli ne govorijo.

Pokazala ti bom, kako to gre.

Kakšna dama!

Poiskala bom èarovnika, da èim prej opravimo.

Tamle je.

Vitruvij. –Kdo?

Prviè slišim zanj. Nisem on.

Kdo si ti? –Jaz sem.

Slep sem, ne vidim. –Jaz sem, Žverca.

Si didžejka?

Zakaj vsi … –Poèakaj.

Si tista moja uèenka,

ki je iz negotovosti spreminjala ime?

Temna nevihta, Dvojèizla. –Ne.

Mrga, Spaka, Šmensica.

Prav, ja. –Dobiva se zgoraj èez deset sekund.

"10" SEKUND POZNEJE

O, fant.

Èudno opremljeno stanovanje. –Hvala.

Vitruvij, našli smo glavni košèek.

Res? –Ja, ampak …

Žverca, prerokba pravi, da si ti Izjemna.

Utelešenje dobrega, borka proti zlu.

Najbolj nadarjena, genialna in najpomembnejša oseba.

Bilo bi enkratno, ampak košèek je našel Emmet.

A tako. Emmet! Prerokba pravi, da si ti Izjemni.

Najbolj … –Nisem preprièana.

Niti mojster graditelj ni. Glej. S tem, kar je tukaj,

naredi nekaj preprostega. Dirkalnik.

Zaèni. –Imate navodila?

Ne, sam si jih moraš zamisliti.

Prav. Dirkalnik …

Tukaj je veliko prima delov. Ampak ne vidim kolesa ali …

Še treh koles.

Vidiš? Ne zna. Nikoli ne bo mojster graditelj.

Èe boš to vztrajno ponavljala, res ne.

Spoznati mora, da zna. –Kaj poèneta?

Vstopava v tvoj um. –Kaj?

Dokazala bova, da se v tebi skriva mojster graditelj.

Smo v mojih možganih? Veliki so. Gotovo sem pameten.

Ni ravno živahno. –Verjetno še ni mislil s svojo glavo.

Nikoli. –Ni res.

Nekoè sem hotel povabiti prijatelje, da bi gledali TV.

Podoben temu, ki se je èarobno pojavil.

Ker je kavè premajhen za vse, sem pomislil:

"Kaj ko bi obstajal kavè, narejen kot pograd?"

Tako, dvonadstropni kavè. Da bi vsi gledali TV in se družili.

Veèje bedarije še nisem slišala. –Prepusti meni, prosim.

Ta zamisel je preprosto najslabša.

Gotovo je tukaj kaj, kar bo dokazalo, da obeta.

Tisti zgoraj ga je z razlogom izbral za Izjemnega.

Kdo je tisti zgoraj? –Vidiš?

Niti tega ne ve. –Ima odvratne roke,

kot bi bile narejene iz debelih klobas?

Orlove kremplje na lovkah? –Poèakaj. Videl si …

Hudo! Ravno o tem sem razmišljal.

Kako si …

Ko sem se dotaknil košèka, sem èudno sanjal. Ne zares.

Emmet, doživel si vizijo. –Res?

Mojstri graditelji se leta uèijo dovolj razjasniti um,

da za hipec uzrejo tistega zgoraj.

Tvoj um pa je že zdaj tako osupljivo prazen,

da ti ni bilo treba nièesar umakniti.

S pravim urjenjem lahko postaneš odlièen mojster graditelj.

Res? Prerokba te je izbrala.

Ampak ne zmorem nièesar, kar mi pripisuje prerokba.

Samo verjeti moraš. Potem boš videl vse.

Si pripravljen, sinko? –Ja, sem. Vsaj mislim.

Potem ne smemo izgubljati èasa.

Zbrati moramo mojstre graditelje.

So cepelini slaba naložba?

Je kdo videl tega možaka?

Trenutek, kolega. Nariši mu kavbojski klobuk.

Mehanske ptice bodo odnesle poziv.

Poslale bodo e–pošto,

da mojstre klièem v Kukavièijo.

Kukavièija? Pa moje urjenje?

Brez skrbi, Emmet. Tvoje urjenje se zaèenja.

Pianist, odpri. –Urjenje se bo zaèelo pozneje.

Na tri.

Ena …

Izvlekli smo se. –Ne ganite se, telebani.

Samo glavni košèek hoèem. –Raje vidimo, da umre.

Jaz raje ne bi videl, da umre.

To lahko izpeljemo zlepa ali … –Bežimo!

Zgrda hoèejo. Streljajte!

Kje se gre v Kukavièijo? –Proti svetli stvari na nebu.

Proti soncu? –Ja. –Poberimo se.

S tem si pomagaj. –Kaj? Kaj poèneš? –Pojdimo!

Ne vem, kaj delam.

Zbogom. Bum!

Prašièi! Ne prenesem jih.

Ne igrajta se v blatu in mi pomagajta.

Ti pomagaj nama.

Dohajajo nas. Izdelaj kaj. –Naj Emmet poskusi.

Emmet ne bo poskusil. Nisem izuèen.

Niè hudega. –Zaèniva s tem, kako postaneš mojster.

Prvi korak: Zaupaj šestemu èutu.

Prav. –Izdelaj kaj!

Tu imate!

Razen èe tvoj šesti èut ni brezupen.

Ne, kolo!

Ne bom ga veè dolgo obvladovala.

Kolo moramo pritrditi na nekaj vrtljivega.

Kolo moramo pritrditi na nekaj vrtljivega.

Pritrditi na nekaj vrtljivega. Pritrditi na nekaj vrtljivega.

Vrtljivega. Vrtljivega.

Emmet, kam pa greš?

Upam, da se bo obneslo. Primita se!

Orkaflek!

Bravo, Emmet.

Uspelo mi je! –Hudo. Res ti je uspelo.

Vlak!

O, ne. –Dol z mojega vlaka. –Bežimo!

Žverca!

Zaletel se bo v nas.

Hitro, daj mi tisti košèek.

Zgradi klanèino.

Kaj, presneto?

Poèivajte v košèkih.

O, ne.

Ne, ne, ne.

Hvala, da si me prej rešil.

Èeprav je zdaj tvoj trud zaman.

Èe kaj pomaga, to je bilo zame najboljših 15 minut v življenju.

Kaj, za …

Kar mirno, prišel sem. –Batman!

Kako, srèi? –Mišek!

Kaj? –Oprosti. To je Emmet. Emmet, to je moj fant Batman.

Jaz sem Batman. –Z njim hodiš?

Batman, a? Kje sta se spoznala? –Precej zabavna zgodbica je, ne?

Tamle je.

Pa se sreèava, slab kifeljc. –Batman!

Prelomil te bom na dvoje. –Veš kaj, dojenèek zabiti?

Tvoj avto je otroški vozièek.

O, ne! Po tvojem fantu je. –Srèi, drživa se za roke.

Torej … V sonce bomo trešèili.

Ja, ampak prizor bo enkraten.

Je to Kukavièija v oblakih? Ne vidim oblakov.

Ali kukavic. –To je Srednja Zelandija.

Dežela vitezov, gradov, ovèetine,

muèilnih naprav, revšèine, pijavk, nepismenosti

in …

Zmaj! –Ja, tudi tega.

V Kukavièiji bomo zbrali vojsko mojstrov in …

Ja, ja. Poglejte, kakšne zvoènike imam zadaj.

Pravim jim psi, ker bevskajo.

Lahko malo stišaš?

To pesem sem napisal za Žverco.

Govori o tem, da sem sirota.

Brez staršev …

To je prava glasba.

Batman je umetnik. Mraèen, razmišljajoè.

Tudi jaz sem mraèen in razmišljajoè.

Poglejte, mavrica. –Zapelji na lok.

Nesramno bogat.

Vse do vrha.

Zato mi je lažje.

In parkiraj.

Prijatelji, dobrodošli v Kukavièiji v oblakih.

Dati moram skrivni znak s trkanjem.

Kar naravnost bom povedal. –Ne vem, kje sem in kaj je to.

Živjo! Jaz sem princeska Rogomucka.

Dobrodošli v Kukavièiji.

Nobenih znakov ni. –Kako vedo, èesa ne smejo poèeti?

V Kukavièiji ni pravil. Ni vlade, ni varušk,

ni ure, ko moraš spat, ni namrgodenih obrazov,

ni košatih brkov in ni slabe volje.

Neštetokrat si rekla "ni". –In ni poenotenosti.

Zoprn kraj.

Vse ideje so dobre, razen žalostnih.

Te potlaèiš globoko vase, kjer jih nikoli, nikoli,

nikoli veè ne najdeš.

Mojstri graditelji so zbrani v Psu.

V èem?

Je tisto Superman? –Si zasedena?

Ej, Superman! –Živjo. Kako?

Zelena svetilka. –Ja, ja.

Bi sedela skupaj? –Nazaj na Kripton moram.

Ni unièen?

Kolegi graditelji, med drugimi

Robin Hood, sirena, Gandalf, pošast iz moèvare,

astronavt iz 80. let, najboljši košarkarji l. 2002

in Èudežna ženska.

Od daleè ste se zbrali zaradi pomembnega trenutka.

Izvedeli smo, da bo lord Biznis

uporabil sperlep na tako torek

in unièil svet, kot ga poznamo.

Pomirite se. Zeleni nindža, Milhouse, prijazni vampir,

Michelangelo, Michelangelo in Kleopatra.

Žarek upanja še obstaja. Pojavil se je Izjemni.

Naj mladeniè stopi pred nas. Seveda, Dubbledore. –Gandalf!

Dumbledore. –Dubbadore? –Ne, Dumbledore. –Ne Dubbadore?

Vitruvij! –Zapisal si bom, da ne bom pozabil.

Ampak naj bo.

Izjemni vas bo zdaj preprièljivo nagovoril.

Daj, saj boš zmogel.

Prav.

Živjo. Jaz sem Emmet. In tole je glavni košèek.

Hvala.

No, vsaj jaz že komaj èakam, da bom delal z vami.

Da bomo v stolpu našli sperlep in tole reè dali na ono reè.

Vem, da bo zelo težko, ampak …

Zelo težko?

Zelo težko je obrisati tazadnjo, èe imaš na roki kljuko.

To bo nemogoèe.

Ko smo zadnjiè napadli Biznisov poslovni stolp,

smo poskusili èisto vse. Konèalo se je z nepopisnim pokolom.

Kdo si? –Jeklobradec.

Povedal ti bom o svojih tegobah.

Pa smo spet tam. –Prišel sem k vznožju stolpa

skupaj z drugimi srènimi graditelji.

Ampak sperlep je bil èisto na vrhu v neštetem nadstropju.

Varovali so ga robotska vojska

in vsi mogoèi varnostni ukrepi.

Laserji, morski psi,

laserski morski psi, zoprne tajnice

in èudne, nevarne starine,

ki lovijo, šèipajo in stresajo.

Tam je tudi skrivnostna soba, imenovana idejna komora.

Komaj sem odnesel živo glavo! In organe.

No, prav. –Vsak del prej krepkega, èednega

telesa sem moral zamenjati s tem kupom neuporabnih reèi, ki jih vidiš.

Èe se ti zdi pametno, da se vrnemo

v tisti prekleti kraj,

Izjemni …

Zakaj je tvoj naèrt boljši od naèrtov naših sto

padlih bratov graditeljev?

No, uradno še nisem mojster graditelj.

Kaj?

Prosim vas. Prosim!

Bedarija. –Res je. Nisem mojster graditelj.

Nimam izkušenj z bojem, vodenjem ali naèrtovanjem.

Ali z izvirnimi zamislimi.

V resnici nisem preveè pameten.

In nisem ustvarjalne narave, kot bi se temu reklo.

Povrhu vsega nisem izuèen.

Hitro se prestrašim in strahopetec sem.

Vem, kaj razmišljate.

Ta fant je najmanj primeren za našega vodjo.

Prav imate. –Naj bi nas to potolažilo?

Nisem še prišel do "ampak". –Ti bom že dal "ampak"!

Sami se znajdite. Ta boj je brezupen, grem.

Zakaj greste? –Znotraj razklan dom bi imel veè možnosti kot tole.

Abraham Lincoln!

Ti in tvoj vesoljski stol se takoj vrnita.

Dajte, no!

Vseeno bomo zmogli, ni res?

Niti malo nisi izjemen. –Prav si imela, res je trèen.

Razoèaral si nas.

Odpeljite ga. Noèem ga gledati.

Vsaj slabše ne more biti.

Zmotil sem se.

Golefska obla je!

Ojoj, barabe so prišle.

Kako … –Teci! Obvarujmo Izjemnega!

Kaj ima na gležnju? –Sledilnik je.

Aretirajte mojstre graditelje.

Naravnost k nam jih je pripeljal.

Ne, nisem kriv.

Slabšega voditelja še nisem videl. V batmobil!

Presneto. –V nevidno letalo!

Presneto. –Sami se znajdite.

Ne! Košèek moramo obvarovati. Shaq, èas?

Èas je za igro.

Ste pripravljeni?

Ne! Bili so pripravljeni. –Ni se razbilo!

Ker je sperlepano. Žveèilna strojnica!

Streljaj!

Ne morem se premakniti!

Ne skrbi, izvlekel te bom. –Ne!

Ojej, roke so se mi prilepile. Noge tudi.

Super te ne maram.

Trup mi boste odtrgali. –Mišek, pomagaj mi ga rešiti.

Rekel sem, naj se vsak znajde sam. –Moraš mi stati ob strani.

Prav, prav. –Ne vedi se tako. –Odlièno se vedem.

Izjemni je v SZ kvadrantu. Stisnili smo ga v kot.

Kam je izginil?

O, ne! Zadeli so stabilizatorje oblaka.

Hitro, odpeljimo Emmeta. –Lahko kaj zgradimo?

Jaz sem Ben. Zate Benny. Lahko zgradim raketo.

Raketa, raketa …

Ne, na nebu so nas obkolili.

Niè hudega. Nisem je zares hotel zgraditi.

Kje nas ne bodo našli? –Pod vodo?

Kaj, èe se potopimo? –Ja!

Batman, najboljše ideje imaš.

Jaz sem to rekel. –Zgradimo podmornico. –Batmornico, patentirano.

Z mavrico.

In lovilci sanj, èe bi zadremali. –Podvodno vesoljsko ladjo.

Ne vseh naenkrat. –Smo? Narazen! –Tudi prav.

Potrebujem barvo gozdnih sadežev in jabolka.

Èrne kose dajte meni. Delam samo v èrni.

Vèasih v temno sivi.

Vzemi rumene kocke. –Lahko pomagam?

Ne, tako gre. –To daj meni.

Kje je?

Veste, kaj je to? Ga kdo potrebuje?

Manjkajo krila, motorji … –Umakni ta stari skafander.

Povejte mi, kaj naj naredim in kako.

Ne oziraj se na druge.

Prepoznati moraš, kaj je na tebi izjemnega.

Tamle je. Vse enote, napadite podmornico.

Emmet, noter!

Ustavite ga! Ne sme pasti v vodo.

Potop! Noter, potopili se bomo.

O, ne.

Moj dom.

Ni ga veè.

V srcu nekaj èutim. Nekaj nasprotnega od sreèe.

Ne smem obupati.

Žveèilke.

Metuljèki.

Sladkorna pena.

Rogomucka, zelo mi je žal.

Bi sedla in se pogovorila? Kakšen zlomek je pa to?

Dvonadstropni kavè.

Zamisel se mi je zdela pametna, zdaj pa vidim, da ni uporaben.

Ima pa nosilce za kozarce. Pod sedeži so hladilne torbe.

Popolno razoèaranje si.

Zakaj so moje hlaèe mrzle in mokre?

Preboj trupa. –Stene joèejo.

Vse razpada.

Batman ne bo tako umrl.

Emmet!

Še malo zdrži! –Žverca!

Vsi globoko vdihnite.

Mikromenedžerji, kaj se dogaja spodaj?

Preiskujem razbitine podmornice.

Ni preživelih.

Potapljaèi, èe je treba, preèešite morje. Moramo najti košèek.

Zapornike odpeljimo k lordu Biznisu

in mu sporoèimo veselo novico. Izjemnega ni veè.

Zdravo.

Superman, Èudežna ženska, nisem vaju prièakoval.

G. Shaquille O'Neal. Pozdrav.

Dobrodošli v moji idejni komori.

Pomagajte!

Sem si pripeljal vse ujete mojstre graditelje.

Bister si, Superman.

Oni sestavljajo navodila za vse v tem vesolju.

Roboti! –Ne. Ne!

Slabše že ne more biti.

Živjo, sosed. –O, ne.

Jaz sem, Zelena svetilka. Sostanovalca sva. Noro, kaj?

Mi lahko kdo odstopi malo kriptonita?

Kje pa je Izjemni? –Izjemni in glavni košèek sta na dnu morja.

Hoèeš reèi, da ga nisi ujel? –Potapljaèi išèejo ostanke.

Morda je še živ. In košèek je morda še v igri.

Od Izjemnega je ostal samo dvonadstropni kavè.

Trenutek. Dvonadstropni kavè?

Tako je. –Res? Je kot pograd? Èudno.

Èe si srednji zgoraj, moraš plezati èez druge, ko hoèeš dol.

Moraš spodaj gledati TV med bingljajoèimi nogami?

Kdo bi hotel sedeti spodaj?

Bolj neuporabne ideje še nisem slišal.

No, še smo živi. –To!

Dvonadstropni kavè le ni bil popolnoma zgrešen.

Samo ta ni razpadel. –Že od zaèetka sem verjel vate.

Noèem kvariti veselja.

Je še kdo opazil, da smo sredi morja?

Ne bo nas kot strela z jasnega rešila ogromna ladja. Ojej!

Ahoj, pajdaši!

Jeklobradec, nisi rekel, da je naš boj brezupen?

Saj je. Nisi poslušal,

ko sem govoril, kako brezglav je tak poskus?

Težko je preslišati, vedno vpiješ.

Zakaj si se vrnil? –Zaradi tega podvojenega kavèa.

Vojska lorda Biznisa ga je èisto spregledala.

Torej potrebujemo še veè podobnih idej.

Hvala. –Tako neumnih in slabih,

da se nikomur ne bodo zdele uporabne.

Aja, hvala. –No, Izjemni. Kaj naj naredimo?

Kaj lord Biznis najmanj prièakuje od mojstrov?

Novo raketo? –Mrtvo kokoš?

Poroko s penico? –Tole.

Ne! Da bodo upoštevali navodila.

Ni mi všeè. –Èudno je.

Poslušajte me.

Vsi ste izredno nadarjeni in domiselni.

Ne znate pa delati kot ekipa.

Jaz sem samo gradbinec.

Ko pa sem imel naèrt in smo vsi delali skupaj,

smo lahko zgradili nebotiènik.

Vi ste mojstri graditelji.

Pomislite, kaj bi nastalo, èe bi tudi vi delali tako.

Lahko bi rešili vesolje.

Modre besede, Emmet.

Res? –Lep govor, poba.

No, prav.

Prinesite mi pisala,

arhitekturni papir

in lepilo z blešèicami!

To je Emmetov naèrt za vdor v stolp,

postavitev košèka na sperlep in rešitev sveta.

V mestu sem zgradil sto takih.

Èe pridemo noter, nas lahko po jaških

odpeljem kamorkoli. –Kako bomo vstopili?

Z vesoljsko ladjo.

Ladja! –Prima. Z batraketo.

Ne. Prièakujejo batraketo ali gusarsko ali mavrièno ladjo.

Ena od teh bi bila enkratna. –Naša bo kopija dostavne ladje.

Torej ne bo posebna ladja, ki jo delam za nas?

Žal mi je, Benny. Drugiè.

S takim odnosom me boš zadušil.

Po tvojih navodilih za to ladjo potrebujemo hiperpogon.

Nimamo ga. –Ga lahko poišèemo?

Misliš, da se bo ladja pojavila kot strela z jasnega?

Glejte jo!

Chewie! –Morali bi biti na pol poti na žur na Nabooju.

Okvarjeni hiperpogon pa nas meèe v neke leve sisteme.

Kapitan Solo, pojdimo. Veš, da se razburim, èe zamudimo.

Prav ima. Pojdimo. –Poèasi, Han.

Mogoèe pa je to le prava galaksija.

Tamle vidim nebeško telo.

Fanta imam. Zveza je zelo resna. Ni tako, mišek?

Seveda je resna.

Imate prostor še za enega? –Mišek?

Èe je frajer kot ti. –Obraèaš nam hrbet. –Ni res.

Na žur bi šel. –Bonvivani so.

Govoriš francosko?

Èe hoèeš, da se najina zveza obnese, me moraš pustiti, da žuriram

z neznanci, kadar hoèem. –Kaj?

Poslal ti bom SMS.

Kje si dobil to frajersko ogrinjalo?

Žurka!

Mišek?

Žverca, enkratna si.

Èe Batman tega ne vidi, je …

Je slep kot nekdo, ki mu oèi ne delajo veè.

Še nekaj.

Batman je najveèji bednik, kar jih poznam.

Kdo hoèe hiperpogon? –Ni mogoèe.

Vedel sem! –Nasedla sem ti.

Dolgoèasna sta. Samo vesoljsko damo igrata.

Tisti kosmati je tip. Kovinski tudi. Sami tipi so.

Ne bodo pogrešili hiperpogona?

Chewie, zaženi hiperpogon.

Niè jim ne bo.

Naredimo vesoljsko ladjo!

Prvi korak. Rdeèo štirièepno kocko na …

Rogomucka, delati moraš po navodilih, si pozabila?

Oprosti. –Kar srh me spreletava. –Ne morem …

Lepo.

Drugi korak.

Pri dostavnem vhodu bomo vstopili skozi nevarna,

hkrati pa kul laserska vrata.

Dokumente. –Imam dovolilnico.

H komu ste prišli? –K tvoji riti.

Je priimek Rita in ime Tvoja ali … O, ježeš!

V prvem poskusu.

Tretji korak. Vdrli bomo v Biznisovo pisarno

in med njegovo zbirko starin poiskali krinko.

Benny in Jeklobradec

se bosta odkradla v nadzorno sobo.

Zaznano gibanje v sektorju 12.

Razumem.

Razmišljaš enako kot jaz?

Daj.

Odlièno, Jeklobradec! –Prvo pomorsko pravilo.

Ne usedi se gusarju na obraz.

S svojim tehniènim znanjem bosta izkljuèila šèit.

Jaz sem raèunalnik. –Zakon! Raèunalnik, ki govori.

Prosim, izkljuèi šèit. –Seveda.

V bližini ne predvajajo filma s tem naslovom.

Vitruvij bo opazoval okolico, da nam ne bi kdo sledil.

Prav.

Batman in Rogomucka bosta v sejni sobi

poskrbela za zadnjo spremembo naèrta.

Predlagam, da zamrznemo vesolje. Kdo se strinja? –Jaz.

Bruce Wayne, direktor Wayne Enterprises.

Bruce Wayne? Kdo je to? Zdi se mi pravi frajer.

Vložil bi v podjetje. Orožje za nadzor vesolja

zveni mikavno. –Saj tudi je.

Prima. Kakšno ozvoèenje ima?

Ozvoèenje? Imamo iPod Shuffle.

Kaj? Lahko nadzirate vesolje,

pa stroj nima stereo ozvoèenja? Sramota.

Uredimo to. Hoèem trimetrske zvoènike.

Pametno. –Zvoènike, ki jih boš lahko objel z vsemi štirimi

in èutil ritem.

Posluh! Potrebujemo nova navodila za ozvoèenje TACOS–a.

Ne bomo pomagali! Kakor ukažeš, šef.

Ko bodo navodila natisnjena,

bova z Žverco odšla k sperlepu, postavila to reè na ono reè

in rešila vesolje.

Jaz nisem narisal tega. Bom eksplodiral?

Nisem omenil,

da sperlep lahko raznese, ko bo košèek na njem?

Ne! Ni pa nujno, kaj?

Ne, ne. Recimo, da ne bo.

Pozor, dostava zvoènikov.

Kdo sta?

Od spodaj so naju premestili.

Kaj? –Prosim?

Tvoj robotski glas zveni zelo èloveško.

Ne bodi teèen, prviè sem robot.

Kaj? Od nekdaj si robot. Ne, ne, ne poslušajte je.

Povejta serijsko številko.

Vse je krasno.

Ni mogoèe, to je moja pesem. –Moja tudi.

Vse je krasno. Vse je kul, vse je super.

Poj. –Ne bom pela te pesmi.

Vse je krasno, vse je kul, ko del ekipe si.

Vse je krasno …

Ko vsak kot v sanjah živi.

Hitro, pojdiva.

Mislil sem, da ne maraš te pesmi.

Saj je ne.

Pretvarjaš se, da si ostra. Ampak nisi tako hudobna.

Nisem hudobna. Kaj govoriš? –"Tale ni Izjemni, Vitruvij.

Ne more biti. Tale? Bodite resni, no."

Mislim, da nisi taka.

V srcu že ne.

Poslušaj …

Upala sem, da bom jaz.

Jaz sem hotela biti Izjemna.

Vem, sliši se strašno zrelo, ampak …

Odkar sem slišala prerokbo, sem hotela biti izbranka.

Bila sem na gradbišèu,

nedaleè od košèka, ampak …

Izbran si bil ti.

Tisto noè, ko si mislila, da sem Izjemni,

in rekla, da sem nadarjen in pomemben …

Takrat mi je prviè kdo to rekel.

Hotel sem narediti vse, da bi bil res tak.

Lucy. –Kaj?

To je moje pravo ime. Prej si vprašal. Ime mi je …

Lucy.

Zelo mi je všeè.

Zgubi, kaj govorita? –Kaj? O, niè.

Pomagal bom. Èudna maèka zavlaèuje sestanek.

Posel, posel, številke. Mi gre? –Ja.

Poglejta, slab kifeljc.

O, Danny. Dude …

Poèakaj na moj znak. Vso sreèo, Emmet.

Lucy.

Tole je lahko slovo. –Nerada se poslavljam. Reciva:

Se vidiva, zverina. –Se vidiva, zverina?

Èim prej, tem bolje, starina.

Kdo je Lucy? Po vsem prostoru so zvoèni senzorji.

Bodiva tiho kot miška.

Ja, oèi, prebral sem navodila. Ne vpij name.

Benny, kako je s šèitom? –Ja, ja, odlièno bi šlo,

èe bi me nekdo poslušal!

Snemam novi del Kje so moje hlaèe?

Od kod zdaj hlaèe? Veš, kaj bi rad!

Dude donijo …

Slab kifeljc. –Tajnica lorda Biznisa.

Takoj pridi v njegovo pisarno.

Razumem, hvala. –Malenkost.

Kdo je to?

Znak, ampak šèit je še vkljuèen. V letu bova kaj stuhtala.

Netopirski humor.

Benny, izkljuèi šèit. Takoj.

Izkljuèi šèit!

Išèem albanske restavracije. –Kaj? Nisem rekel …

Ne razumem ukaza.

Izkljuèi šèit! –Benny, kaj je narobe?

Daj, izkljuèi šèit! –Spodnašaš me!

Kaj naj vprašam? –Izkljuèi šèit!

Bom jaz poskusil.

Bodeš li izkljuèila oni šèit?

Izkljuèujem šèit. –Kaj?

Dobro. Na tri.

Dve.

Ena.

Dajmo.

Lucy!

Lucy!

Ne!

O, fant.

Plazim se okoli vogala.

Vitruvij. Oèitno si po nesreèi zataval v mojo idejno komoro.

Našel sem tudi nekaj tvojih prijateljev.

Vse! –Žal mi je.

Spodobno opravljeno, slab kifeljc. –Hvala.

Roboti, unièite starca. –Praviš, da sem star?

Ja. Pa kaj?

Veš, zelenec, bolj mi je všeè izraz "izkušen".

Vidiš, Emmet? Pokvarjen duh ni kos èisti domiš…

Vitruvij! –Ne!

Vitruvij.

Dragi moj Emmet, stopi bliže. Nekaj ti moram povedati o prerokbi.

Trudim se, toda …

Prerokbo sem si izmislil.

Kaj?

Izmislil sem si jo. Ni resnièna.

Potem sem samo … Nisem Izjemni?

Poslušaj. Kar ti bom povedal,

bo spremenilo tok zgodovine.

Ne.

Ne!

Nisi veè tako izjemen, kaj?

Veš, kaj?

Meni nihèe nikoli ni rekel, da sem izjemen.

Nisem bil nagrajen samo zato, ker sem prišel.

Nisem izjemna in edinstvena snežinka.

A èeprav sem skrajno neizjemen,

si ti še tisoè milijardokrat bolj neizjemen kot jaz.

Roboti, prinesite mi Olfov meè. –Takoj, lord Biznis.

Je èudno, kaj? Bil si najizjemnejši v vesolju,

že naslednji trenutek pa si nula.

Za tole èuvam dobro mesto v sobi s starinami.

Ups, neroda. Pada.

Ne! –Zbogom za vedno.

Zdaj moram narediti samo še nekaj.

Izbrizgal bom sperlep!

Raèunalnik!

Nastavi elektrošoker na sto sekund.

Malenkost.

Potem vse pobij. –Že delam.

Emmet, lahko boš videl prvi kraj, ki ga bom sperlepal.

Tvoje mesto. –Ne!

Slab kifeljc, žal te bom pustil umreti tukaj.

Kaj? –Tega ne vzemi osebno.

Biznis, paè. Lord Biznis.

Scvrtje èez 99 sekund.

98 sekund, 97 sekund.

In tako naprej.

Posluh!

Govori direktor Biznis.

Živjo, pozdravljeni. Zaèenja se tako torek!

Naj vas èrni monolit, ki zakriva sonce, ne skrbi.

Skrbeti vas mora naslednje vprašanje.

Kdo bi tako?

Ja, vem.

Tako, tako. Vsi norimo.

Dobro, vedite se, kot da je vse normalno.

Odlièno.

Zdaj pa vsi recite: "Stoj!"

Tekanje in vpitje je oèitno normalno.

Mikromenedžerji, zaènite.

Mikromenedžer zaèenja delati.

Kaj je zdaj to? Nikamor ne morem.

Prosim! Nam ne bo nihèe pomagal?

Emmet, saj se boš èesa domislil, kajne? Kot vedno.

Niste slišali? Prerokba je izmišljena.

Nisem Izjemni.

Za hipec sem celo pomislil, da sem.

Emmet. –Kdo se oglaša?

Jaz.

Vitruvijev duh sem.

Nisem povedal do konca, ker sem umrl.

Prerokbo sem si izmislil,

ker sem vedel, da tisti, ki najde košèek,

lahko postane Izjemni. Èe hoèeš postati izjemen,

moraš samo verjeti, da si lahko.

Vem, zveni kot puhlica z maèjega plakata, toda drži.

Poglej, kaj si naredil, ko si verjel, da si izjemen.

Samo še malo verjemi. –Kako naj se kar odloèim verjeti,

èe pa nisem izjemen?

Ker je od tega odvisna usoda sveta.

Scvrtje èez 35 sekund. –Kaj?

34 sekund, 33 sekund,

32 sekund, 31 sekund.

Emmet! Kaj …

Lucy!

Poèakaj. Kaj …

Ti si na vrsti za junaštvo.

Ne!

Se vidiva, zverina. –Nikar!

Ne, Emmet!

Šest sekund,

pet sekund,

štiri sekunde,

tri sekunde,

dve sekundi,

ena sekunda,

niè … Napaka.

Unièenje neuspešno.

Emmet!

Ne.

Rešil nas je.

Kaj bomo zdaj?

Gotovo je v tem tudi kaj dobrega.

Ima kdo kakšno zamisel?

Emmet jih je imel.

Ko bi bilo vsaj veè takih, kot je bil on.

Mogoèe pa so.

Èez deset sekund se dobimo spodaj.

10 SEKUND POZNEJE

Srèi, kje so moje hlaèe?

Živjo!

Našli smo hlaèe. Nadaljevanke je konec.

Benny, to pošlji na vse sprejemnike v vesolju.

Tehnologija iz 80. let? To je prava stvar!

Zdravo.

Ne poznate me, vendar sem na TV, zato mi verjemite.

Vem, da se vam položaj zdi grozen,

toda lahko se rešimo.

Tole je Emmet. Bil je tak kot vi.

Obraz v množici,

ki je upošteval enaka navodila kot vi.

Tako dobro se je vkljuèil, da ga nihèe ni opazil.

Moram se vam opravièiti.

Vèasih sem zviška gledala na take.

Mislila sem, da so podložniki brez zamisli in vizije.

Toda Emmet je imel odliène zamisli.

Èeprav so se zdele èudne in po svoje nesmiselne,

je samo njemu skoraj uspelo rešiti vesolje.

Konèati moramo, kar je zaèel.

Izdelajmo vse, kar nam èudnega pride na misel.

Vsak od vas lahko orje ledino.

Dobesedno! Zakopljite v tla!

Iztrgajte kocke, razdrite zidove!

Naredite kaj izvirnega. Branite se.

Uprimo se direktorju Biznisu, ki nas hoèe zalepiti.

Ta dan ne bo znan kot tako torek,

temveè kot petek prostosti!

Èeprav bo v torek!

Konec poti.

Slab kifeljc?

Upam, da je v meni še kanèek dobrega.

Jaz bom zadržal te, vi pa ustavite napad.

Dober predlog. Ampak kako naj pridemo tja?

Še minuta.

Lahko …

Lahko zgradim …

Lahko zgradim vesoljsko ladjo!

Ni nihèe proti? –Zaèni, kdorkoli že si.

Vesoljska ladja!

Vesoljska ladja!

Ladja! Vesoljska ladja!

Vse enote, napadite ladjo.

Vesoljska ladja!

Kam je izginil? –Vesoljska ladja!

Žverca, poglej mešèane.

Ne pozabite na mojstre graditelje.

Kaj se dogaja? Nehajte izdelovati.

Nehajte!

Bravo! –Morda nam bo celo uspelo.

Tvoj govor je podžgal to srèno posadko.

Ko bi Emmet to videl.

Rekel bi kaj prikupnega. Recimo …

Bom kar v nedogled

padal?

Imam spet vizijo?

Kje sem?

Je to poslovni stolp?

Kockovo!

Kaj je to?

Ne, ne, ne.

Ne!

Vesoljska ladja!

Kaj pa je to, kršèen matièek?

Prikupno je.

Ne, ne!

Ne, ne pojej me, prosim!

Živjo, Emmet.

Živjo?

Je to tisti …

Tisti zgoraj?

Kaj se je zgodilo?

Ne, ne, to je polomija.

Zakaj …

Kaj?

Zakaj je na strehi prestižne stolpnice zmaj?

Igral sem se. –Vem, da težko razumeš, ampak tole je oèkovo.

Kar vidiš, je oèetovo. Vse je skrbno domišljeno.

Kaj si naredil? Si odbil vrh stolpa?

Po nesreèi. –Po nesreèi si natanèno

in skrbno snel vrh stolpa?

Ja.

Poznaš pravila. To ni igraèa.

V bistvu je. –Ne.

Je vrhunski zložljivi kockovni sistem.

Kupili smo ga v trgovini z igraèami.

Res je. Ampak uporabljam ga odraslo.

Tu piše od 8 do 14 let. –Samo predlog. Nekaj morajo napisati.

Kako naj se zadržim in se ne igram?

Tvoje kocke so pri okraskih. Z njimi delaj, kar hoèeš.

Predlagam novo igro. Reèe se ji: "Vse vrni tja, kjer si našel".

Ne razumeš, oèka. –Da bo tako, kot mora biti.

Za vedno.

SUPER LEPILO

Še veè sperlepov? –Upor bomo takoj zadušili.

O, ne. Ne!

Ogenj!

Kaj se dogaja? Ne, padamo. Na pomoè!

Ne!

Zdrži že malo, Jeff. Prihajamo.

Nehaj! –O, ne!

Mikromenedžerjev je preveè! –Kaj držim v roki?

Bojno ladjo. –Ne, nekaj zmetanega skupaj.

Kaj Batman poène na njej? Kaj je to? Robotski gusar?

Presneto.

Nehaj! Ne!

Gradbinec je popackan z lepilom.

Daj mi ga.

Nehaj! Nehaj! To so moji prijatelji. Ne!

Bili smo srèna posadka, toda zdaj …

Zdaj je konec.

Ne!

Glavni košèek. Še jih lahko rešim.

Oèistiva packarijo z gradbinca.

Ni navaden gradbinec. Junak je.

Ne, ni.

Navaden gradbinec je, eden od številnih enakih.

Dal ga bom nazaj, kamor spada.

Kje je moj olfanož?

Moram priti do glavnega košèka.

Èe vzbudim pozornost manjšega bitja …

Moram se premakniti.

Kje je?

Zgani se!

Takole.

Zgani se!

Nisem dal …

Oèka?

Mislim, da sem nož videl pri Srednji Zelandiji.

Krasno, hvala. –Malenkost.

Zdaj je vse v tvojih rokah.

VERJEMI!

Verjemi.

Vem, zveni kot puhlica z maèjega plakata,

toda drži.

ÈAROBNI PORTAL

Oprosti, ulica.

Vse vidim.

Kaj pa je to? –Mojster graditelj sem!

Odpošljite vse mikromenedžerje.

Zgrabimo ga, fantje.

Živjo, družba! –Emmet. –Emmet, to!

Lucy, noter grem. –Uspelo ti bo.

Tu imaš!

Lahko noè. Sem! –Pomagali bomo.

Tako delamo gusarji!

Tako, Emmet!

Podrite ga, fantje.

Emmet!

Ne obupaj.

Trgajo me.

Rožnate misli. –Dajte, no. –Pa še kaj!

Nauèite se prijaznosti!

Emmet, pojdi!

Zdaj imaš priložnost. –Prav ima.

Uspelo ti bo, poba. –Noter, mali.

Gospod, vdor …

Lord Biznis. –Si vstal od mrtvih, Kockovski?

Prepozen si. Skeletroni, zgrabite ga!

Ne morem naprej. –Veš, tvoji prijatelji

so opleli.

Moj svet je skoraj dokonèan.

Samo še s tabo moram opraviti.

Ne, prosim.

Sicer bom uporabil svoje skrivno orožje.

Tvoje skrivno orožje?

Ja. Reèe se mu moè Izjemnega. –Butasto ime.

Prav, boš že videl. Moje skrivno orožje

je tole.

Kaj je? Je tako majhno, da ga ne vidim?

Moja roka je. Primi jo. –Roko naj ti odtrgam?

Ne, pridruži se mi.

Poglej, kaj so zgradili mešèani. Tebi se zdi zmešnjava …

Toèno. Kup èudaških stvari, ki kvarijo moje lepe stvari.

Prav. Jaz pa vidim ljudi,

ki so navdih našli drug v drugem

in v tebi.

Iz tega, kar si izdelal ti, izdelujejo nekaj novega.

Finn, si ti naredil vse to?

Mešèani hoèejo prepreèiti, da bi Biznis uporabil sperlep.

Kaj je sperlep?

Tam je.

Tukaj?

PREPOVEDANO

NE TIKAJ

PRSTE STRAN

Je direktor Biznis baraba?

Èe …

Èe bi gradbinec

hotel direktorju kaj povedati,

kaj bi mu rekel?

Ni ti

treba biti

baraba.

Si najbolj nadarjena,

najzanimivejša

in najnenavadnejša oseba v vesolju.

Zmožen si osupljivih dosežkov.

Ker si Izjemni.

Tudi jaz sem.

In vsi drugi.

Prerokba je izmišljena,

ampak obenem resnièna.

Govori o vseh nas. Ta trenutek govori o tebi.

Še vedno

lahko

vse spremeniš.

O, rad se objema.

Previdno. Menda lahko eksplodira.

Hvala, Emmet. –Iz srca ti obljubim,

da od tega trenutka naprej ne bom nikoli …

Emmet!

Družba, ste vsi celi?

Kje je Lucy? –Emmet! –Lucy!

Uspelo nam je.

Samo trenutek.

Batman, nekaj ti moram povedati.

Ne! Žverca …

Hoèem reèi Lucy.

On je junak, kakršnega si zaslužiš.

Hvala, Batman.

Emmet mi je bil všeè, preden je bilo to v modi.

Imam protistrup za sperlep. Kako je to mogoèe?

Razsperlepnik. –Glej.

Mamica, ata! Živ si!

Sinko! –Živjo, mama. Ata.

Živa in zdrava sva, sinko.

Pridita jest. Tako torek je.

Takoj, samo sekundico. –Ja, samo sekundico.

Nekaj ti moram povedati. –Kaj?

Veš, kdo se bo še smel igrati tukaj, èe tebi dovolim?

Kdo? –Tvoja sestra.

Kaj? –Stvari se vedno nekako lepo izteèejo.

Ni res? –Kaj?

Prišli smo s planeta Duplona. Unièili vas bomo.

O, fant.

KONEC

Podnapisi - Retail Uredil: djrecor

LEGO FILM

Ja, to je prava glasba.

Mraèna, razmišljajoèa.

Pomembna,

nekaj novega.

Poslušajte besedilo.

Tema.

Brez staršev.

Še naprej tema.

Še veè teme. Razumete.

Nasprotje svetlobe.

Èrna luknja,

zagrnjene zavese.

V kleti

sredi noèi.

Zatemnjena okna.

Drugi temni kraji.

Èrna obleka.

Èrna kava.

Saj razumete. In to je komaj prva kitica.

Tema …

Brez staršev.

Nemarno bogat.

Zato mi je lažje.

V SPOMIN NA KATHLEEN FLEMING

[Slovenian]