All language subtitles for Notes.From.the.Field.2018.HDTV.x264-aAF

www.titlovi.com

Ta film je sestavljen
iz izvle�kov 250 intervjujev,

ki jih je opravila
Anna Deavere Smith.

Ves �as me spra�ujejo,

katero vpra�anje dr�avljanskih pravic
je najbolj pere�e?

�asopisni intervjuji
morajo rangirati.

To vpra�anje
mi je zelo neprijetno,

ker je nemogo�e govoriti
o sistemu kazenskega pravosodja

in mno�i�nemu zapiranju,
ne da bi se dotaknili izobra�evanja.

Ta dr�ava je vlagateljica.

Veliko vlagamo, velike vsote.

V 50 letih prej�njega stoletja smo
mno�i�no vlagali v razvoj predmestij.

Ustvarili smo avtocestni sistem,
gradbenikom dajali dav�ne olaj�ave

za gradnjo predmestij,
ki so bila rasno diskriminirana.

V 30. letih smo za�eli vlagati
v razvoj srednjega razreda,

toda vlada je dajala hipotekarna
posojila samo belcem.

Po vojni smo vlo�ili denar
v zakon o podpori za vojne veterane,

s katerim bi se veterani vrnili domov
in postali srednji sloj.

Imamo velikanske nalo�be.

Danes pa se pretvarjamo,
da to ni res,

ker govorimo o uravnote�enju
prora�una in primanjkljaja.

Med drugim smo ogromno vlo�ili
v sistem kazenskega pravosodja.

V �kodo drugim nalo�bam.

Vzeli smo denar,
ki smo ga v�asih namenjali

za du�evne bolezni,
in bi ga lahko �e vedno.

Saj vlagamo
v du�evne bolezni,

toda znotraj
zaporni�kega sistema.

Saj nismo zmanj�ali prora�una in ne
vlagamo ve� v izobra�evanje. No, ja.

Ta denar smo namenili zaporni�kemu
sistemu. Dolo�ene nalo�be

preme��amo drugam
in to imenujemo politika.

Ta ljudi dolgo�asi.

Toda zavedati se moramo,
da je politika sestavljena iz nalo�b,

ki se jih mi, dru�ba,
odlo�imo uresni�iti.

V tem trenutku je v dr�avi
veliko �alosti, veliko bole�ine.

Toda v�asih
so tak�ni trenutku nujni,

�e ho�emo,
da dru�ba napreduje.

Premik zahteva
skoraj epske trenutke.

Obstaja na�in,
da se spopademo s tem trenutkom.

V tem spopadu je privilegij.

ZAPISKI S TERENA

Fant ima zlomljeno nogo,
vi pa ga takole vle�ete?

Malo prej so ga
ustrelili s paralizatorjem.

Zapi�i �tevilko zna�ke. �Iz katerega
avta so pri�li? �Tisti s kolesom je!

Brez skrbi.

Ni� �udnega, da ne more hoditi,
�e so ga ustrelili s paralizatorjem.

SMRT FREDDIEJA GRAYA

Zbudili so me kriki.
Zakaj pa tako kri�ijo?

Potem so mi povedali,
da so ga ustrelili s paralizatorjem.

Sko�il sem pokonci,
se oblekel in �el ven.

Takrat je �e vklenjen
le�al na trebuhu,

pete so se mu skoraj dotikale hrbta.
Nekdo mu je kle�al na vratu,

kar pojasnjuje tri po�ena vretenca,
zlom grla

in 80 % po�kodovane hrbtenja�e.

Pribli�al sem njegov obraz.
Videlo se je, kako trpi.

Potem so �li na ulico Mount
in mu na noge dali okove.

�loveku, ki komaj hodi,
nadene� okove in ga vr�e� v marico?

To ni smiselno. Kak�en policaj
ima s sabo ali v marici okove?

Te ti nadenejo, ko te preme��ajo
v drugi zapor ali peljejo na sodi��e.

Ne da� jih na noge �loveku,
ki komaj hodi.

Vr�e� ga v marico
kot crkovino.

Niti s pasom ga ne prive�e�.
Tako ga vklenjenega premetava

v jekleni kletki.
Kajti notranjost ni oblazinjena.

Vsi mislijo, da je.
Ampak ni.

Oblazinjeno je toliko kot zunaj.
Neverjetno, kako so ga po�kodovali.

Si lahko sam zlomi� grlo,
po�i� tri vretenca?

Si lahko po�koduje�
80 % hrbtenja�e v marici?

Vklenjen? To je ...

Ko bi ga videli.
Pomislil sem: To je noro!

Noro! Dol jim visi.

Moramo povedati,
da se to dogaja.

To moramo posneti,
ker je to edino oro�je, ki ga imamo.

Kamera je edino oro�je, s katerim
se lahko zavarujemo. Dovoljene so.

Lahko pa re�ejo, da so kamero
zamenjali s pi�tolo. Razumete?

No, jaz sem vse posnel
s telefonom.

Pri�li so me podpret bratje
iz Fergusona.

�e ve�,
prespali so pri meni.

Za povrh so mi
kupili �tiri kamere.

Tako reko� so me oboro�ili.

To je gibanje.
Ne bo se ustavilo.

Gledanje v o�i.

Verjetno je bilo ...

Vse to glede
gledanje v o�i je bilo

�e od za�etka del zgodbe
o Freddieju Grayu.

Policaji so zapisali, da jih je
gledal v o�i, da je izgledal sumljivo

in da je bila zato aretacija
upravi�ena. Mi poznamo resnico.

V Baltimoru je dovolj le pogled,
da se zgodi kaj takega.

Ste se �e kdaj po�utili tako,

da niste bili utrujeni,

le naveli�ani,
da ste utrujeni?

Ko imate vsega poln kufer?

Ko ni ni�esar ve�
in ne morete ve� pasti globlje.

Dosegli ste dno.

Tam sem bil.

Morate se boriti, se vzpenjati,
boriti, moliti ...

Po�nite vse, da bi se utrdili,
kajti na koncu

boste potrebovali vsak atom mo�i,
da bi zlezli iz te luknje.

Kot bi vas raki vlekli nazaj, kot
�ivi pesek je. Borite se in borite,

tonete pa vse hitreje.

Sovra�im to, da Baltimore
zdaj pre�ivlja te�ke �ase

in da moje otroke
�aka ta bitka.

Kako naj jih izurim, da se bodo znali
spopasti s tem? Ne bom ve�no �ivel.

Voditelji?

Mater ... Ti se vedejo
prav kretensko.

Ne morejo veliko narediti ali re�i.

Nazadnje bodo naredili in rekli,
kar se jim bo zdelo.

Ne moremo �akati voditeljev,
da izbolj�ajo stvari. Mi jih moramo.

Ljudje so naveli�ani.

Odgovore ho�ejo. Te bodo dobili
samo, �e bo mesto ob denar.

Allenu Bullocku so dolo�ili var��ino
v vi�ini 500 000 dolarjev.

Niti pogledal nisem proti policiji.
Tega ne po�nem.

�tirikrat so me pretepli.

Tepejo me zato, ker be�im pred njimi.
Ni jim v�e�, �e be�ite pred njimi.

Veliko ljudi pretepajo in ubijejo.
Ne samo zaradi Freddieja Graya.

Ljudje umirajo vsak dan. Policija
vsak dan pretepa in nadleguje ljudi.

Tepli smo me z ... Pozabil sem,
kako se re�e tisti palici.

V�asih uporabljajo roke.

Ne morete se zavarovati.
�e jim boste odgovarjali,

vam bodo kaj naredili.

�eprav nimajo vzroka za to.
�elijo pa si. Preganjajo vas,

�eprav vam ne morejo
ni�esar naprtiti. Pajade.

Ne le, da vam bodo kaj naprtili,
�e pretepli vas bodo.

Ne bodo vam �esa podtaknili.
Ne, naredili bodo, kar bodo hoteli.

In sploh ni pomembno,
ali so �rni ali beli.

Tu sploh
ne gre za �rnce ali belce.

Videl sem veliko �rnih policajev,
ki si pretepali �rnce.

Videl sem, kako so to po�eli skupaj
z belimi policaji. Ne gre za rasizem.

Za sovra�tvo gre.
Sovra�ijo.

Zakaj ste me zaprli ali pretepli,
�eprav nisem ni�esar zakrivil?

Zakaj? Ker ste morali te�i za mano?
Dajte no. Izurjeni ste za to.

V Baltimoru se vsak dan
dogaja marsikaj.

Allen je bil obsojen
na 12 let zapora.

Odslu�il je pol leta
in dobil 5 let pogojne kazni.

�ALUJEMO ZA FREDDIEJEM
GRAYEM

�lani zdru�enja
"Dru�ine za pravico"

so se vso no� vozili iz New Yorka,
da bi bili tu.

Rad bi vam povedal,
kdo je z nami.

Hvale�en sem h�eri Erica Garnerja,
ki je tu z nami.

ERIC GARNER
ZADAVLJEN MED ARETACIJO

Tu je tudi mati Amadouja Dialla.

Mati Kimanija Graya je tu.

Z nami je sestra Shantel Davis,

mati Ramarleyja Grahama,

ne�akinja Alberte Spruill.

Zaploskajte Bogu v znak zahvale
za vse njih. Hvala, da ste pri�li.

Odprite Sveto pismo,
Evangelij po Luku, 7. poglavje.

Evangelij po Luku, 7. poglavje.

Rad bi vam prebral
od 11. do 15. vrstice.

Nato se je Jezus napotil v mesto,
ki se imenuje Nain.

Za njim so �li njegovi u�enci
in velika mno�ica.

Ko se je pribli�al mestnim vratom,
so nesli ven mrli�a,

edinega sina matere,
ki je bila vdova.

Spremljala jo je precej velika
mno�ica iz mesta.

Ko jo je Gospod zagledal,
se mu je zasmilila in ji je rekel:

Ne jokaj.

Pristopil je in se dotaknil nosil.
Tisti, ki so nosili, so se ustavili

in rekel je:
Mladeni�, re�em ti: Vstani!

Mrtvi se je vzdignil
in za�el govoriti;

in Jezus ga je dal njegovi materi.

Rad bi pridigal
o preseganju okvirov.

Sociologi so odkrili novi fenomen,
imenovan "kriza �etrt stoletja".

Generacija mladih,
starih okoli 25 let,

se za�ne spopadati
z bole�o nalogo,

ko se vpra�a:
Kaj naj s svojim �ivljenjem?

Je kak�no upanje zame?
Kaj bi moral narediti druga�e?

Babica,

rad bi, da veste, da je Freddie
prestajal krizo �etrt stoletja.

Kajti 25-letni �rnec
iz Baltimora

nima mo�nosti,
da bi se vpisal na Johns Hopkins

ali na Marylandsko univerzo,
ne more dobiti �tipendije

na fakultetah Morgan in Coppin.

V kraju, kjer ima minimalne mo�nosti,
se je Freddie gotovo spra�eval:

Med hojo do pristani��a
vidim podjetja Exelon, Under Armour,

na drugi strani pa milijone dolarjev,
ki se stekajo v Camden Yards

in stadion M&T. Gotovo se je
vpra�al, kaj bo s svojim �ivljenjem.

Po�util se je, kot da se je zna�el
v brezizhodnem polo�aju.

12. aprila ob 8.39
so �tirje policaji na kolesih

videli va�ega sina. Ta pa je
v pravem revolucionarnem slogu

naredil nekaj, kar �rnci vedo,
da ne smejo.

Pogledal jih je v o�i.
Rad bi povedal �alujo�i materi,

da ne bo pokopala fanta,
ampak odraslega mo�kega,

ki je vedel, da pravi mo�ki
pogleda drugega v o�i.

Ob 8.40 je za�el va� sin
be�ati pred policaji.

Ob 8.41 se je ustavil.
Ne zato, ker bi mu zmanjkalo sape,

ne zato, ker bi bil slabi�,
ne zato, ker bi imel napad naduhe,

temve� zato,
ker se je globoko v sebi odlo�il,

da no�e ve� �iveti znotraj okvirov.
Zato je nehal te�i.

In ko prebiramo na�e besedilo
opazimo, da so Jezus

in njegovi u�enci pri�li
v neznano mestece Nain.

Jezus je bil za�uden, da je toliko
ljudi, nato je zagledal pogrebce.

In Jezus je rekel materi:
Ne jokaj. Samo ne jokaj.

To je nenavadno re�i
�alujo�i dru�ini,

saj Sveto pismo pravi, da zve�er
pride jokanje, zjutraj pa vriskanje.

On pa je rekel materi, naj ne joka.
Pri�el pa sem povedat babici,

teti, Freddiejevemu o�etu,

in njegovim petim sestram,
naj ne jokajo,

kajti Freddie ni umrl zaman.

Po tem dnevu bomo korakali naprej,
zahtevali pravico,

razkrivali bomo
kulturo korupcije,

�uvali na�o �etrt.
Samo ne jokajte!

Molim k Bogu,
da bo polo�il roko na vse,

ki ho�e �rnce zadr�ati v okvirih.

Ne mislim le na izogibanje
dolo�enim obmo�jem,

gentrifikacijo,
te�avo "iz �ole v zapor",

neustrezne dr�avne �ole, temve�
na kakr�enkoli okvir, postavljen

okoli �ivljenja in prihodnosti
�rnih otrok v tem mestu.

Prosim, Bog, odstrani ga.

Mladeni�u, ki je bil
�e znotraj okvira, je rekel:

Vstani.

Zdaj ni �as, da posedamo
na vogalu in pijemo pivo.

Ni �as, da igramo loterijo
ali visimo v igralnici.

Ni �as, da hodimo naokrog s hla�ami,
spu��enimi pod zadnjicami.

Ni �as, da ne spo�tujemo
na�e preteklosti in dedi��ine.

Ni �as za tetova�e
po vsem vratu.

Vstani!

�eprav porabijo ve� denarja
za otroke s posebnimi potrebami,

kot za programe za nadarjene,
vstani!

Kljub temu, da so ti rekli, kaj mora�
postati ali kaj bo� postal,

vstani!
Nisi Lil Wayne, nisi Lil Boosie.

Nadaljevati mora� dedi��ino Thurgooda
Marshalla, Clarencea Mitchlla,

Perryja Mitchlla in Kweisija Mfumeja!
Dvigni svoje �rno telo

in spremeni to mesto!

Nagovori tega mladeni�a
in mu re�e:

Vstani!

Ni odprl krste.
Me niste sli�ali?

Mladeni�u je rekel, naj vstane,
ko je bil v zaprti krsti.

�rni Ameriki sporo�a, naj ne
pri�akuje, da ji bo kdo odprl vrata.

�e ne bodo odprli vrat,
jih razbijte in vzemite, kar rabite.

Mladeni� je vstal. Ko bi moral biti
mrtev, ko bi moralo biti vsega konec,

je nemudoma vstal
in za�el govoriti.

Ne vem, kako si lahko �rnec
v Ameriki in kar mol�i�,

medtem ko na�e otroke
streljajo na ulicah.

Freddie je prav tako
kot ta fant v Evangeliju po Luku,

stopil iz svojih okvirov.

Luka, pisec Evangelija in zdravnik,
me je spet pustil na cedilu.

Kajti ko je ta fant vstal,

mi je Luka pozabil povedati,
kaj je povedal.

Toda �e dovolite, da uporabim
svojo versko domi�ljijo ...

Veste, kaj je rekel �rni fant,
ko je stopil iz krste?

Rekel je:
Ni pravice! �Ni miru!

Ni pravice! �Ni miru!

Ni pravice! �Ni miru!

Ni pravice! �Ni miru!

ZAPOR ALI SMRT

Kaj bi rekel o Stocktonu? Tam je vir
mnogih te�av, ki danes pestijo ZDA.

Kaj si �elim? Smejali se boste.
Preprosto je.

�elim si trgovino z �ivili.
Pri nas jih ni.

Ne jem ravno zdravo. Prehranjujem
se po restavracijah. Poslovna kosila.

Vedel sem, da je tukaj
"prehranska pu��ava".

Ko se je moja punca vegetarijanka,
ki je hodila na Stanford,

preselila k meni, je po enem tednu
vpra�ala, kje naj kupi jabolko.

Nisem vedel. Najbli�ja trgovina
je bila 20 minut pro�.

To me je spodbudilo k temu,
da nekaj ukrenem.

Trudimo se izbolj�ati mo�nosti
za temnopolte fante in mo�ke.

Pri mnogih mladih
prevladuje ob�utek nihilizma.

Tako ni le v Stocktonu,
temve� v vsaki skupnosti z rasno

in razredno segregacijo. Mladi se
po�utijo zapostavljene in so jezni.

Ne vejo, na kaj naj se jezijo.
Obstaja tudi neverjeten odpor.

Ko govorim z mladimi,
vedno citiram Tupacovo pesem

o vrtnici, ki raste iz betona:

Naj �ivi vrtnica, zrasla iz re�e v
betonu, �eprav nikomur ni mar za to.

Mislim, da to ponazarja
mladino v Stocktonu,

ki raste iz re�e v betonu, ne iz
zemlje, iz katere bi morala rasti.

V�asih imajo malce brazgotin
ali skriven�ene liste.

Navdihujo�e je to, da sku�ajo
napredovati v te�avni skupnosti.

Med kampanjo sem bral prvo�olcem
o dr. Martinu Luthru Kingu.

Sku�al sem �im hitreje
prebrati stran, kjer ga ubijejo,

ker se s 6-letniki nisem hotel
pogovarjati o smrti.

Neki fantek je dvignil roko in rekel:
G. Tubbs, mojega strica so ustrelili.

Pomislil sem, da je �e �iv

in rekel: �al mi je, a sem vesel,
da je �e z nami. "Ne, umrl je."

Nato je drugi fantek rekel:
Tudi mojega bratranca z ustrelili.

Vsi so poznali nekoga, ki so ga
ustrelili ali je umrl nasilne smrti.

Otroci nisi neumni.
Nimajo akademskega besednjaka,

toda razumejo, da je s sistemom
nekaj narobe, kar vodi do nihilizma,

predvsem pri mladeni�ih.
Ne pri vseh,

temve� pri tistih, ki po �olanju
pristanejo v zaporu, ki se pobijajo,

ki pustijo �olo ... Gre za predstavo
o vrednosti �ivljenja.

Moje �ivljenje je ni�vredno.
Kak�no �ivljenje je to, ko stradam?

Mlade ljudi spra�ujem,
kaj si �elijo �tudirati.

Ne predstavljajo si �ivljenja
od 18. leta naprej.

Re�em jim, naj zapi�ejo
svoje sanje, svoj cilj.

"Rad bi do�ivel 25 let."
�alostno.

Tako se ka�e nihilizem.
Zapor ali smrt.

To je edina mo�nost za temnopolte
fante in mo�ke v Stocktonu.

Prilezel sem do 8. razreda.

Nisem pustil �ole,
izklju�ili so me.

Preve� sem se pretepal.

U�itelji so vedno okrivili mene.

Re�i moram,
da sem od malih nog

vedno rinil v te�ave
zato so me vrgli iz �ole.

Potem so rekli, da sem udaril
u�iteljico v Redwoodu,

zato so me �e tam izklju�ili.
Samo iz roke sem se ji iztrgal.

Potem sem �el v �olo Pine Grove.

Tam so me ves �as po�iljali
k ravnatelju.

Izklju�ili so me, �el sem v Crescent
Elk. Tudi tam so me vrgli ven.

Potem sem hodil v �olo
ob vzgojnem zavodu.

Niso me izklju�ili,
le premestili so me v vzgojni zavod.

Nato so me hoteli dati v srednjo
�olo, ker sem se pobolj�al.

Ampak so me izklju�ili.
Od�el sem v prevzgojni dom.

Bil sem prvi od prijateljev,
ki so �li v zapor.

Ker vejo, da sem morilec.

Ne.

Samo odlo�il sem se,
da bom najhuj�i in najzlobnej�i.

Imel bom ve� mamil kot drugi,
avtomobile in ...

Za�el sem na najni�ji stopnji zapora
in pri 19-ih kon�al v San Quentinu.

Potem sem se selil
iz zapora v zapor.

Verjetno zato,
ker sem se pretepal.

Dovolj je le, da me kdo narobe
pogleda, pa ga moram nalomiti.

Dovolj je le beseda kreten, pezde,
pripomba o dru�ini, rasi ...

Mnogi ne marajo Indijancev.
Zvi�ka gledajo nanje.

Toda v zaporu postajate
vas slab�i �lovek.

Vseeno mi je bilo,
ali bom koga ranil.

Dlje ko ste notri,
bolj vam je vseeno.

Nekoga lahko zabodete petkrat,
desetkrat, briga vas.

Ni�vredne�i so. Koga briga, ali nekdo
slu�i 25 let ali dosmrtno kazen?

Pristopim k njim in jih mahnem
po ksihtu. Briga me.

Veste, v zaporu je enako kot zunaj.
Samo, da ste v kletki.

Ljudi zabodejo, ranijo. Pa kaj.
Mene so zabodli desetkrat.

Pa kaj. Sem pa naredil vse, da bi
ostal na vrhu prehranjevalne verige.

V �ivljenju sem sku�al vse po�eti
po svojih najbolj�i mo�eh.

Zato mi to s �olo ni jasno.
Najbolj�i sem. Najbolj obvladam reko,

imam najbolj�o dimljeno ribo. Ker sem
najbolj�i, sem ustvaril posel.

Imam najbolj�e sestanke
za anonimne narkomane.

Sem najbolj nevaren
med nevarnimi tipi.

Ni bolj nevarnega.

�e bo� v zaporu
prestra�ena cmera,

te bodo izkori��ali,
trpin�ili.

�e pa bo� kot po�ast ...

No�em razmi�ljati
o slabih stvareh.

�e �e samo govorim o tem,
postanem �isto zamorjen.

Zdaj sem sre�en. �ist sem.
Imam vse. Vse.

Tudi dru�ino.

Sina.

Shaqoona.

Kli�em ga Hog.

�udovit je, ne? Popoln.

Kje boste pozneje?

Prinesel vam bom
dimljenega lososa.

Ko se pogledam v ogledalo,

vidim ...

Zelo dobrega �loveka,

ki mu je bilo te�ko v �ivljenju.
Ne vem, ali sem na tej poti pristal

zaradi �olanja ali odra��anja.

Toda za ni� na svetu ne bi zamenjal.
Zaradi tega sem to, kar sem zdaj.

Nisem vedel, da bo ta pot naporna,
le mislil sem, da je �ivljenje te�ko.

Taos.

Ja, iz na�ega plemena je.

Del te�ave je v tem, da je orjak
in je v �oli verjetno po�el stvari,

ki jih ne bi smel, nih�e pa ga ni
vpra�al, zakaj to po�ne.

Zdaj ko je spet z nami in kaj u�pi�i,
ga posedem

in vpra�am, zakaj to po�ne.
Nekaj morava ukreniti,

sicer bo� imel te�ave.

�e bo� od�el,

kdo bo skrbel za grobove tvoje
dru�ine in vzgajal tvojega sina?

Ne more� delati z otroki,

�e nima� ob�utka
za prijaznost, spo�tovanje

in �e jih ne mara�.

In �e nima� sistema, ki jim daje
ljubezen, podporo in ostaja z njimi.

�e me bo� razjezil, te bom izklju�il
iz �ole. Kaj je to? Ne.

�e me bo� razjezil,
se morava zbli�ati, ne oddaljiti.

�e bo� kaj zagre�il, mi mora�
biti bli�e. �e ti lahko kaj ponudim,

se morava zbli�ati,
ne oddaljiti.

Iz �ole v zapor ...
Na�i otroci ne kon�ajo �ole,

ne dobijo slu�be, sku�ajo pre�iveti
in pristanejo v zaporu.

Del te�ave je disciplina.
Slabe odnose imamo s temi ljudmi.

Z Neindijanci, u�itelji, belci.

Mislijo, da imajo na�i otroci
vedenjske te�ave,

potem pa jih izklju�ijo iz �ole
in aretirajo.

V Klamathu so hoteli vkleniti
8- letnico.

Ne more� vkleniti 8-letnika.
To je bedasto.

�e otroci tako trpijo, da nagajajo
v �oli in po�nejo prepovedane stvari,

na primer udarijo u�iteljico,
drugega otroka ali imajo izbruh,

potem pa jih aretirajo v �oli,
suspendirajo ali izklju�ijo,

se razjezijo in koga udarijo.

Nato pa jih vklenejo in po�ljejo
v vzgojni zavod ali prevzgojni dom.

To je za�aran krog in nih�e se ne
vpra�a, zakaj to po�nejo.

Otroci potrebujejo odrasle.
�e ob sebi nima� dobrih odraslih

ali takih, ki obvladajo sistem,
ti ne bo uspelo.

Ve�ina re�e: �e ne bi bilo tega
in tega, bi bil v zaporu.

Ta nekdo je lahko u�itelj,
nekdo, ki jim je rekel:

Zmogel bo�, vse bo �e dobro.
Vse bo v redu,

ampak ne po�ni ve� tega.
�e bo� be�al pred policijo,

te bo lovila.

Mislim ...

Ste videli tisti posnetek
s 14-letnico v Teksasu?

�e boste �e naprej jezikali,
boste �li zraven. Poberite se.

Pokli�ite mojo mamo!

Obrni se dol!

Adrian? Si v redu?

Adrian!

Ne bom ponavljal.
Poberite se.

Mamico kli�e.

Mama! Ho�em mamo. V kopalkah je.
Kak�no gro�njo predstavlja?

Kdo to naredi 14-letnici?

Mislim, da smo sodniki zaspali.

Nih�e se ni nau�il,
da je pravica bistvo zakona.

Ja, potrebujemo pravila.
Vsaka dru�ba jih potrebuje.

Toda smisel zakona,
sojenja in sodi��a

je zagotoviti po�tenost,
primerno vedenje in pravico.

Ne gre ve� za to,

ampak za denar.

In za to, kdo ima mo�.

Mislim,
da je dr�ava pokvarjena.

Desetnika Casebolta
so poslali na pla�an dopust,

pozneje pa je dal odpoved
in obdr�al pokojnino z dodatki.

Sem pedagog v srednji �oli
North Charleston v Ju�ni Karolini.

Delal sem
v najstro�je varovanem zaporu.

Ko dobim skupino, ji re�em,
da je to le vaja.

�e ves �as prihajate k meni, se
o�itno ne razumete z ljudmi v �oli.

Zato vas vedno po�ljejo sem.
To je vaja.

�e ne prenesete avtoritete
in da vam ljudje ukazujejo,

vas bodo, ko boste zunaj,
poslali v zapor.

"To ni zapor."
Pa je. Tu bo� zaprt eno uro.

Doma imam avtoriteto.

Mojega 15-letnega sina sva vzgojila
z �eno. Oba sva pedagoga.

Vem, da moram udariti po mizi,
ker sku�a kdaj skreniti s prave poti.

Ko mu kaj re�em, mi odgovori:
Kaj je? Kaj bi rad?

"S kom pa misli�, da govori�?"
�e mu tega ne bom rekel vsakokrat,

bo �lo tako dale�,
da bo nazadnje on ukazoval meni.

Tisti, ki ne delajo v takem okolju,
ne razumejo,

da je ve�ina najstnikov
zelo kljubovalnih. Izredno.

Dru�ba pravi, da se jih ne sme�
dotakniti. Otroci to vejo.

Tako dobijo �e ve� mo�i.
V �oli no�ejo policaja.

Zaradi mene mora biti tam. Policija
je na�a zadnja obrambna �rta.

Ne pravim, da bi policaji morali
otroke zgrabiti in jih vle�i po tleh,

ampak rabim nekoga, ki jim
bo pokazal, da je v �oli avtoriteta.

Neki policaj,
moj dobri prijatelj,

je rekel, da ve�ina ljudi
sedi zaradi dolgega jezika.

Zaradi tistega, kar re�ejo
avtoriteti. "Stopite iz avta."

"Zakaj?" Izstopijo in re�ejo:
Zakaj si me ustavil?

Policaj pokli�e okrepitve.

Ne vem. V�asih vpra�am Boga,
zakaj sem �e tu.

Gotovo me potrebuje. Da se vsak dan
borim, da otroke pripravim do tega,

da naredijo pravo stvar.
To se mi pozna.

Stal sem med otroki
in g. Grimmom, ravnateljem.

Vidim, da grejo stvari v napa�no smer
in da moram ukrepati.

Povedal vam bom.

Fant je moral od pouka
zaradi telefona. To je �e nekaj.

Mularija bi �la raje v zapor,
kot da bi ti izro�ila telefon.

Stal sem na hodniku s fantom,

ko je pri�el g. Grimm in vpra�al,
kaj je narobe.

"Ni hotel dati telefona,
zdaj pa sem ga dobil."

Fant re�e: Ja, zdaj ga imate,
ampak ga bom dobil nazaj.

G. Grimm: Prosim?
Fant: Sli�ali ste me.

Zdaj moram posredovati,
ker je izzval ve�jo avtoriteto.

Vem, kam to pelje, ker g. Grimm
ne bo dovolil, da tako govori z njim,

in bo verjetno rekel:
Vzel ti ga bom in zadr�al.

Potem pa bo fant hotel
zgrabiti telefon ...

Namesto, da bi dal telefon
in ga naslednji odmor dobil nazaj,

mu ga bodo vzeli,
ga aretirali, suspendirali,

mogo�e celo izklju�ili.
Vse zaradi dolgega jezika.

Roke za hrbet.

Niya Kenny.

Bila je najstarej�e dekle
v razredu.

Obiskovala je ure matematike,
da bi opravila maturo.

Pravzaprav ji je �lo zelo dobro.

18-letna Afroameri�anka
s povpre�no oceno 5,

je videla, da je u�itelj g. Long,
stari profesor v �oli, belec,

so�olki nekaj pri�epnil.

Niya ne ve, kako ji je ime.
Ni zgovorna.

Nova je v razredu.
Ime ji je Shakara.

G. Long je nekoga poklical,
da bi u�enko pospremil iz razreda.

Obrnila se je k Shakari
in ji �epnila: Kli�e zaradi tebe?

Shakara je pokimala,
Niyi se je to zdelo �udno.

Menda je Shakara izvlekla mobi.
Po navadi vam ga vzamejo za en dan,

ampak zaradi neznanega razloga
je Shakaro ta u�itelj kaznoval

in poklical pomo�nika
ravnatelja g. Webba,

ki je pri�el in ji menda rekel,
naj gre z njim.

Shakara ni hotela, nato pa je
odvrnil, da nima �asa za to,

se obrnil in od�el.
On je �rnec.

Vrnil se je s policistom Fieldsom,
velikim belcem,

ki je tudi �olski nogometni trener.
Niya je fantu ob sebi rekla,

naj vzame svoj mobi. Tudi ona je
svojega, ker je sli�ala govorice

o tem mo�kem in je menila, da bo
naredil kaj, kar bo vredno posneti.

Videli ste posnetek.
Shakari je rekel, naj gre z njim.

Ker ni hotela, jo je sku�al nasilno
dvigniti s stola.

Nazadnje mu je uspelo,
Niya pa je vse to snemala

in postajala vse bolj pretresena.

Kak�no minuto sta se ruvala na tleh.

Pomislila sem,
da mora biti zelo mo�na,

kajti bila je 15-letnica,
on pa 130-kilogramski bodibilder.

Govorila sem, zakaj ji nih�e ne
pomaga, naj nekdo to posname

in nalo�i na Snapchat. Potem sem se
obrnila h g. Webbu in g. Longu

ter rekla: Vi ste to zakuhali.
Kaj boste naredili?

Zakaj ste sploh klicali pomo�nika
ravnatelja?

Potem je rekla:
Kaj klinca?

Pomo�nik ravnatelja jo je hotel
pomiriti, vendar je ni mogel.

Ne vemo, kaj se je zgodilo potem,
a Niya pravi, da ji je Fields rekel:

Ti, ki ima� toliko povedati,
bo� naslednja.

Odpeljal je Shakaro in se vrnil.

Niya je postala pasivna,
ker je vedela, da se ne �ali.

Vstala je
in dala roke za hrbet.

Vklenil jo je in odpeljal v prostor,
kjer je bila Shakara.

Shakara je bila nagnjena naprej
in �e vedno vklenjena.

Kiti sta ji padali na obraz.

Menda ji je Fields vrgel
kiti z obraza in rekel:

Si danes vzela zdravila?

In prva stvar, ki jo je izgovorila,
ko je kon�no spregovorila, je bila:

Sem. Pa vi?

Meni se je zdel to krasen
najstni�ki odgovor. Popoln.

Shakaro so predali skrbniku.
Je rejenka.

Ne vem, kateremu. Toda Niya Kenny
je imela 18 let, bila je polnoletna,

zato so jo odpeljali v zapor.

Pomislila sem, da sramotim mamo,
da bo jezna,

da me bo ubila.
Samo o njej sem razmi�ljala.

Ko bom pri�la ven,
me bo natepla.

Ljudje v zaporu so bili normalni.
Prijazni so bili.

Na poro�ilih so predvajali posnetek
iz �ole in vsi v zaporu so rekli:

"Kaj?" Vsi. Vsi so bili osupli.
"Kako je vrgel to deklico?

In ti si bila tam?
Domov bo� �la."

Ko sem videla ta posnetek,
sem vedela, da ga je tudi mama

in da me ne bo kaznovala.

Ko sem jo poklicala, je rekla,
da nimam pojma, kaj se dogaja.

Da me ho�ejo intervjuvati,

da bodo pri�li iz oddaje
"Dobro jutro, Amerika".

Ne vem, kaj je to. O�itno mi prekipi,
ko z nekom grdo ravnajo.

V 3. razredu osnovne �ole
je moj so�olec nagajal pri pouku.

U�iteljica je bila belka.
Vedela sem za rasizem,

ker nam je o�ka govoril
o njem �e od vrtca.

Fantka je zgrabila za lice
in ga dvignila s stola,

meni pa se je kar zme�alo.

"Niste njegova mama!
Va�e delo je, da nas u�ite!

Ne smete zgrabiti u�enca za lice in
ga dvigniti stola!" Besna sem bila.

Zapisala me je v redovalnico,
�e� da sem nesramna in napadalna.

To je bila moja prva kazen
po pouku.

Vedela sem,
da bo �ola mami rekla,

da se ne bi smela vpletati.
Vedela sem, da bo mama vpra�ala,

zakaj nisem bila tiho.

To mi je rekla tudi v 3. razredu.
"Brigaj se zase.

To ni tvoja stvar."

Dekle je vrgel
na drugo stran razreda.

Kako se lahko briga� zase?

Mora� ukrepati.

Policista Fieldsa so odpustili,
niso pa ga obto�ili.

Pozneje je to�il urad �erifa in �olo
zaradi obrekovanja in malomarnosti.

Mislim, da gre za to,
kako vzgajate otroke,

kaj vidijo v dru�ini.

Takrat ni bilo veliko govora
o mamilih,

ampak o vre�astih hla�ah in tolpah.
To me je skrbelo.

Tiste hla�e so grozne. Iz njih
gledajo riti, vidijo se spodnjice.

Niti sanja se mi ne,
zakaj otroci to po�nejo.

Moji otroci tega niso po�eli.
Ne bi jim dovolila.

Vse hla�e bi jim strgala.

Eden od star�ev mi je povedal, da
se moji otroci preobla�ijo pri njih.

Spoprijateljila sem se s temi star�i.

Pogovarjali smo se.
To je klju�no.

Ena od mater mi je povedala,
da moji otroci nosijo vre�aste hla�e.

Potem sem �la v �olo in rekla:
Kaj po�ne� s temi hla�ami?

Kako to po�ne� z njimi?
"To so moji prijatelji.

Ne delaj mi sramote."
Prav, se bomo pa pogovorili doma.

Po pogovoru sem rekla,
naj vsak malo popusti.

"Ne tako vre�aste,
samo malo ohlapne.

No�em pa, da se hodite
preobla�it v tuje hi�e."

Mislim,
da sem bila zelo stroga mati.

Zelo sem bila vklju�ena v vse,
povezano z mojim otroki.

Pono�i sem jih celo
hodila vonjat.

Ja, da bi videla,
ali so pili ali kadili.

Po�ela sem marsikaj,
da ne bi za�li v te�ave.

Mislim, da sem dobro opravila.

Morala sem se odseliti
iz Valleja.

Nisem hotela,
da bi �li otroci v zapor.

Na poro�ilih vidi� vse mogo�e. Tega
nisem hotela zanje. Tega nih�e no�e.

Ta izku�nja �olanja tu,

v Marylandskem zaporu,

mi je pokazala,
da sem veliko zamudila.

Veliko podatkov, ki bi mi pomagali
sprejemati bolj�e odlo�itve.

Dr�ala sem se svojega okolja,

za zunanjega
pa se nisem zmenila.

Za�ela sem verjeti,
da je to vse,

da se od mene zahteva le, da poskrbim
zase. To je pomenilo hraniti sebe

in otroka, ki sem ga nosila.
Mislila sem le nase.

Nisem pomislila, da soseda morda
do�ivlja podobne stvari.

Imela sem premalo podatkov,

da bi vedela,
da smo vsi nekako povezani

z vsemi �ivimi bitji.
Vsi smo zelo povezani.

Nau�ila sem se,
kako deluje vlada.

Nisem vedela,
kaj po�neta guverner ali �upan.

Nisem razumela. Vedela sem le,
da sta pomembne�a.

Zakaj sta pomembna
in kaj po�neta, pa ne.

In da sem to ugotovila zdaj,
ko sem odrasla ...

Ugotovila sem,
kako svet deluje, kako se vrti

in kaj se pri�akuje od mene
kot dr�avljanke.

V bistvu gre za to,
da tlakujemo pot zanamcem,

da poskrbimo za bolj�e �ivljenjske
pogoje za vse ljudi,

kajti na koncu je pomembno �ivljenje,
po�teno �ivljenje

in pravilna vzgoja otrok,

da bodo koristni,
ne barbari.

Imela sem �est otrok.
Zdaj jih imam pet.

Eden je umrl v tem �asu,
ko sem tu.

Najstarej�i ima 34 let,
najmlaj�i 21.

Najmlaj�ega sem rodila
v zaporu v Baltimoru.

Tu sem 23 let.

Moj biv�i fant je,
�eprav takrat nisva bila skupaj,

ustrelil in ubil tipa,
ki me je hotel posiliti.

Obsodili so me za isti zlo�in
kot njega. Naklepni umor.

Mislim, da je to po�teno.

Gre za �ivljenje nekoga.

Pa �e ...

Pa �e ste imeli vpliv na to ali ne,
nekdo je umrl,

zato mislim, da je po�teno.

�e bi imela bolj�o izobrazbo,
bi bila verjetno bolj pokon�na.

Brez izobrazbe sem se po�utila
manjvredno.

�e bi bila izobra�ena, bi vedela,
da sem nekdo,

da sem dober �lovek.

Zdaj sem na�la smisel v �ivljenju.
Tukaj vzgajam pse

in jih urim,
da bodo pomagali invalidom.

Na ta na�in izra�am ljubezen do
ljudi, ki potrebujejo nekoga, nekaj.

Veliko ljudi je osamljenih.

S pomo�jo psov, ki jih urim,
imam prilo�nost izraziti ljubezen.

Ja, �la bom tako dale�
in rekla to. Ja, bom.

Psi so so�utnej�i od ljudi.

Ne pravim, da vas bodo ljudje povsem
ignorirali ali da jim je vseeno,

toda ne bodo se vam pribli�ali
in vas objeli,

�e� vse bo v redu.

Pes bo sko�il name, se valjal,
me lizal, se hotel igrati,

jaz pa se bom sku�ala zbrati
in razmisliti, kako se bom odzvala.

U�imo jih
ves dan, vsak dan.

Hvalimo jih in jim govorimo,
da delajo prav.

Dobre rezultate imamo.

Od sto psov
nam bo uspelo pri 89-ih.

TRAVMA

Delala sem v osnovni �oli Huey
in bilo je ...

Te�ko.

Nisem vedela, kako hudo je lahko,
dokler nisem delala z njimi.

Imate deset otrok v hudi stiski,
ki potrebujejo hrano,

obleko, ljubezen, dom,

�olo ... Ogromno potrebujejo,
vi pa ste sami za vse.

Po�utila sem se povsem nemo�no.

Kot bi imela kup sestradanih ljudi,
jaz pa jim ne bi imela �esa dati.

�eprav sem jim sku�ala dati veliko,
so do�iveli toliko hudega,

da jim je bila �ola lanski sneg.
Sedmo�olci kadijo travo. "�ola?"

Sedmo�olci so vso no� zunaj.
Kako naj jih zadr�im v u�ilnici?

Srce mi je ves �as divjalo,
ker je prihajalo do pretepov.

"Kaj bulji�, mrha! Razbil te bom!"
Tako so zmerjali drug drugega.

Toda bila sem stroga. Nikoli ni
bilo ... Vse prepire sem ustavila.

Ko je pri�el novi u�enec,
so mu rekli:

Ne dra�i gd�. Williams,
pri miru jo pusti.

Ampak te�ko je ostati tako mo�en
vsak dan. Zelo te�ko.

Kot bi bili v zaporu brez pi�tole.

Kot bi upravljala zapor brez pi�tole.
To�no tako.

Vsak naj poskrbi zase,
mora pa biti red.

Brez pi�tol, lisic, pendrekov,
ne morem vas zapreti v omaro ...

Disciplino moram ohranjati
samo s svojo pametjo.

Imela sem nekega u�enca,
ki je bil rejenec.

Njegova star�a sta bila zasvojenca.
Kot dojen�ek je hudo zbolel.

V bolni�nici so ugotovili, da ga
zlorabljajo, zato so ga dali v rejo.

Mislim, da ga je zlorabljal o�e.
Imel je simptome zlorabe

in zasvojenosti z mamili.
Imel je izbruhe besa.

Druga�e je bil miren.
Do izbruha je pri�lo v hipu.

Nisem �e videla, da bi 11-letnik
izruval drevo iz zemlje.

Bil je tako jezen,
da je izruval drevo

ali prevra�al mize.

Kako sem ga spoznala?
Spoznala sem ga ...

Prvi teden v Hueyju.
Zasli�ala sem srhljiv krik.

Zagledala sem nekoga, ki te�e
po hodniku. Po�asi in tako ...

Po telesu mu je lil pot.

S sten je trgal stvari
in kri�al.

Naokrog je metal stvari.

Sledila sem mu
do prvega nadstropja.

Nisem vedela, kaj naj naredim,
ker �esa takega �e nisem videla.

Zato sem ga samo zgrabila
v tesen objem

ter ga dr�ala in dr�ala.

Stiskala sem ga, toda to je bil
objem. Zelo sem mo�na, veste.

Dr�ala sem ga toliko �asa,
dokler se ni njegovo telo ...

Sesedlo.

Za�el je jokati.
Jokal je in jokal v mojem objemu.

To je bil moj tretji dan v Hueyju.

Za�el sem se zanimati
za razvoj mo�ganov

in vpliv stresa nanj.

U�itelji mi pi�ejo: Otrok ima
ADHD, predpi�ite mu ritalin.

Mislim si:
Postavili so diagnozo,

dolo�ili so zdravljenje.
Me sploh potrebujejo?

Po klini�nem pregledu
se je izkazalo,

da otroci niso imeli primanjkljaja
pozornosti in motnje hiperaktivnosti,

temve� nesre�no preteklost.

In dolgo preteklost ne le stresa,
ampak travmati�nega stresa.

Ta vrsta stresa zelo vpliva na vas
in zmanj�uje va�e sposobnosti,

socialne ve��ine,
akademske sposobnosti.

Po�utite se obupano.
Tako so se po�utili ti otroci.

Pretekla travma obstaja,
ne le v preteklosti,

temve� v vsakdanjem �ivljenju.

Kot dru�ba imamo v�asih simptome
posttravmatske stresne motnje.

Natan�neje, gre za izogibanje.
To je zelo slab simptom.

To je ko o ne�em no�ete govoriti,
razmi�ljati, se ukvarjati s tem.

Z izogibanjem vpliv travme
prevlada, se nadaljuje.

Vidim veliko otrok,
ki nimajo travmati�nih izku�enj,

vendar se jih priu�ijo od skrbnikov.
Opona�ajo jih.

Nekateri tudi mislijo,
da se prena�a epigenetsko.

Pri�lo naj bi do sprememb kode DNK,
kar spremeni va�o DNK,

katero potem prena�ate naprej.

Su�enjstvo?

Dru�beni dejavniki
vpra�anja su�enjstva

in njegove preteklosti so ...

Zadostni.

Ne potrebujejo spremembe DNK,
saj so privedli do tega,

da �tevilne skupnosti Afroameri�anov
�ivijo v rev��ini

in ji te�ko pobegnejo.

To je na�in ohranjanja
su�enjstva.

Seveda je rev��ina povsod,
ne le v afroameri�kih skupnostih.

Mislim,
da je veliko Afroameri�anov

iz ene oblike su�enjstva
prestopilo v drugo.

V rev��ino.

Travma? Sranje!

Vsak lahko ...
Vse, kar prekleti ...

Pravijo, da so hodili v �olo
za te bedarije? Ni govora.

Lahko se pretvarja�.

Neki tip je igral,
da je do konca travmatiziran.

Vedel se je, kot da je travmatiziran
zaradi tega, kar je naredil.

Zmedel jih je. Terapevta lahko
pretentate, da vam da zdravila.

Nasedejo vam.
Morali bi vedeti, da la�ete,

pa ne vejo. Rekel sem jim, da ne
morem spati, in so mi dali uspavala.

Pretekla travma ...
Bedarija. �ista bedarija.

Ni govora.
Salvadorec sem.

Polovico mojega naroda so uni�ili.

In �rncem, ki so zaprti tu ...
Stari ...

Ve�ini zaprtih �rncev
su�enjstvo visi dol.

"To ni bilo v mojem �asu.
Ni me bilo tam. Dol mi visi."

Ne. �e ho�e� spremeniti ljudi,
jih mora� navznoter.

�e se ho�e� spremeniti,
mora� to narediti sam.

Kot to po�nem jaz.
Pri�el sem ven, si na�el slu�bo,

bil sem zasvojenec ...
Ja, pralec posode sem.

V Disney Hallu v Los Angelesu.

Travma! Vedejo se,
kot da so totalno travmatizirani.

No, nekateri so res.
Kot na primer spolni prestopniki.

Ponavljajo tisto, kar se je
zgodilo njim. Razumem jih.

Spolni prestopnik je dal dojen�ka
v mikrovalovko, da ga je razneslo.

Razneslo ga je.

To je bolno sranje.

Niti najzlobnej�i �lani tolp
ne bi naredili �esa takega.

Celo mi te imamo za bebca.

Zakaj bi ubil otroka?

Ne odobravamo
takega sranja.

Ne ubijamo nedol�nih dojen�kov.
No�emo po�eti tega.

Ampak se zgodi.

Fental bi ga.
Ubil bi ga.

Ja, podpiram smrtno kazen. Sploh
za spolne prestopnike in morilce.

Jebi ga. Prijeli so te zaradi tega.
Zdaj si pa mrtev.

�e si tako butast, da so te dobili,
si si sam kriv.

Vas lahko malo prekinem?

Na sre�o nimam 15 let.

�e bi jih imel, le kako bi lahko
spo�toval �love�ko �ivljenje

ali ob�utek za preteklost.

Preteklost je koncept, ki ga skoraj
nih�e nima. Kar nadaljuj.

Zahod trdi,
da nimam preteklosti.

Svojo identiteto sem moral iztrgati
iz �rela Zahoda.

Povedati ho�em,
da �e bi bil mlad,

ne bi imel vzornika.

To je izjemno pomembno.

Kajti to, kar smo naredili,
svet, ki smo ga ustvarili ...

�e bi imel 15 let,
bi se tudi jaz po�util brezupno.

Zato vidite, kaj moramo posku�ati
narediti, s �im se moramo soo�iti.

Bral sem knji�ico z naslovom
"The Way It Spozed to Be".

V njej so bile pesmi �rnskih,
mehi�kih in portori�kih otrok.

De�ela svobodnih, dom pogumnih.

U�itelj je zbral pesmi,
ki so jih napisali otroci.

Spo�toval jih je.

Z njimi je ravnal, kot da so
vsi otroci in vsa �love�ka bitja

nekak�en �ude�.
Zato se je zgodilo nekaj �udovitega.

V tej majhni knji�ici,
ki ima samo 30 strani,

je pesem nekega fanta,

16-letnika,
ki je bil v zaporu.

Kon�a se s �tirimi vrsticami,
ki jih ne bom nikoli pozabil:

"Hoditi po listju,
hoditi po vodi,

najte�je pa je
hoditi z bridkostjo."

Rad bi povedal,

da obstaja velikanski
nacionalni

in svetovni moralni propad.

Vpra�anje je, kako ga ustaviti.
To je pomembno vpra�anje.

Midva sva postala to,
kar sva.

Zastor se bo neko� zagrnil.

Toda kaj bomo z otroki?

Mi smo odgovorni,
kot smo odgovorni za vse ...

Odgovorni smo za prihodnost
tega sveta.

S podpredsednikom Bidnom
sva govorila z �upanom Rileyjem

in drugimi voditelji Charlestona,
da bi jim izrazila so�alje

za sino�nje nesmiselne umore.

Z Michelle poznava nekaj vernikov
cerkve Emanuel A. M. E.

Poznala sva njihovega pastorja
veli�astnega Clementa Pinckneyja,

ki so ga sino�i ubili s �e osmimi
ljudmi, ki so se zbrali na molitvi.

Emanuel je ve� kot cerkev.

Ustanovili so jo Afroameri�ani,
ki so �eleli svobodo.

Po�gali so jo, ker so si verniki
prizadevali za odpravo su�enjstva.

Ko so bila zbiranja �rncev v cerkvah
prepovedana, so tu skrivaj ma�evali.

G. Roof, obto�eni ste za devet umorov
in posedovanje oro�ja

med izvr�evanjem nasilnega dejanja.

�elijo predstavniki dru�in
kaj povedati?

Odpu��am ti.
�Tudi jaz ti odpu��am.

Jaz in moja dru�ina ti odpu��amo.
�Na�o dru�ino je ustvarila ljubezen,

nimamo prostora za sovra�tvo,
zato ti moramo odpustiti.

Nismo se zmenili za bole�ino, ki jo
povzro�a konfederacijska zastava.

Odstranitev te zastave
je izraz bo�je milosti.

Zame je bila to pika na i.

Razmi�ljala sem,
kako bi odstranili to zastavo.

Leta 2000 je nekdo po lestvi splezal
do nje in jo za�gal.

Nato so okoli nje postavili ograjo.
Zato ta naloga ne bo lahka.

Zdru�ili sta se aktivisti�ni skupini

Black Lives Matter,
kjer so ve�inoma �rnski aktivisti,

in okoljski aktivisti,
ki so prete�no belci.

To je zahtevalo veliko zaupanja.

Polovico ljudi v prostoru
sem prvi� videla,

nameravali pa smo odstraniti
konfederacijsko zastavo.

V srcu sem �utila,
da moram to narediti,

da me je Bog poklical za to,

ampak nisem hotela,
da bi bila to le muha.

Nisem imela plezalnih izku�enj
in bila sem �e aretirana,

vendar me ni bilo strah
kak�ne nevarnosti.

Zdaj bom naredila nekaj, s �imer
bi lahko ogrozila svoje �ivljenje.

Gospa, pridite dol!

Ko sem bila na drogu,
je pri�el oboro�eni vigilant.

Seveda se ne bi mogla ubraniti,
ker sem bila na drogu ranljiva.

Odlo�ili smo se,
da se vsi drugi razbe�ijo.

To je ena tistih stvari, ko sta cilj
in ideja ve�ji od �loveka.

Tudi �e se mi ne bi uspelo spustiti
z droga, bi sporo�ilo ostalo.

Hoteli smo opozoriti,
da je stvar zelo resna.

Ja, razmi�ljala sem o Martinu
Luthru Kingu in Malcolmu X.

Nato sem se morala posvetiti u�enju
plezanja. Imela sem dan in pol �asa.

Iz New Yorka je pri�el
aktivist Greenpeacea

in vadila sva na kandelabru
na kmetiji Jimmyja Jamesa Tysona,

belca,
ki je bil aretiran z mano.

Na ulici je bil vi�ji policist.
Pri�el je tja

in ukazal policistoma pod drogom,
naj me ustrelita s paralizatorjem.

Ker sem bila na drogu,
bi me ubil elektri�ni tok.

Takrat je James
zgrabil drog in rekel:

�e boste ubili njo,
boste morali tudi mene.

Mislim, da so takrat dojeli, da imajo
ljudje okoli telefone in kamere,

zato so odnehali. �Napadate me
s sovra�tvom, zatiranjem in nasiljem.

Jaz se borim proti vam v imenu Boga!
To zastavo bom danes odstranila.

Gospod je moja lu�
in moja re�itev; koga bi se bal?

James Tyson,
mizar, kmet in aktivist

Gospod je moj pastir.

Na�a dol�nost je, da zmagamo!
Moramo se imeti radi in se varovati!

Nimamo �esa izgubiti,
razen na�ih okov.

Na na�i poti.
Na tem ...

Potovanju,
ki traja zadnjih 13 let ...

�lani kongresa ...

Od leta 1965 naprej
se vsako leto vrnem v Selmo

v spomin na obletnico
Krvave nedelje,

ki se je odvila 7. marca 1965.

Po navadi se za en dan ustavimo
v Birminghamu

in v Montgomeryju,

nato pa odidemo v Selmo.

Med potjo v Montgomery smo se
ustavili v Prvi baptisti�ni cerkvi.

Njen pastor
je veli�astni Ralph Abernathy.

V tej cerkvi sem spoznal
dr. Martina Luthra Kinga

in veli�astnega Abernathyja
spomladi leta 1958.

Mladi policaj, na�elnik,
je pri�el v cerkev

in imel pred zbranimi
zelo ganljiv govor.

Cerkev je bila polna. �rnci,
belci, Latinoameri�ani, Azijci,

�lani kongresa, osebje,
�lani dru�ine, otroci in vnuki.

Rekel je: Kar se je zgodilo
v Montgomeryju pred 52 leti,

ko ste se borili proti segregaciji
na javnih avtobusih, ni bilo prav.

Policistov sploh ni bilo.

Jezni drhali so dovolili,
da vas pride pretepst.

Kongresnik,
�al mi je zaradi tega.

Rad bi se opravi�il.
No�emo, da je Montgomery tak.

No�em biti na�elnik
take policije.

Rad bi, da nam odpustite.

V znak spo�tovanja do vas

in va�ega gibanja
bi rad snel svojo zna�ko

in vam jo dal.

V cerkvi je bila �ista ti�ina.
Nih�e ni niti pisnil.

Vstal sem, da bi sprejel zna�ko,
in za�el jokati.

Vsi v cerkvi so za�eli jokati.
Ni bilo �loveka, ki ne bi jokal.

Rekel sem:
Policist, na�elnik,

ne morem sprejeti va�e zna�ke.

Nisem vreden, da bi jo sprejel.
Je ne rabite?

Odvrnil je: Lahko dobim novo.
Ho�em, da vzamete mojo zna�ko.

In sem jo vzel.
Tega nikoli ne bom pozabil.

Za vedno jo bom hranil.

Toda objel me je.

In jaz sem objel njega.

Spet sem zajokal. V cerkvi so skupaj
jokali demokrati in republikanci.

To je bilo prvi�,
da se je kak�en �ef policije

kateregakoli mesta, ki sem ga
obiskal ali kjer so me v 60. letih

aretirali ali pretepli,
opravi�il.

To je bil trenutek milosti.

Objel me je
in dr�al v objemu.

Bilo je tako osvobajajo�e,

hkrati pa se mi je zdelo,
da nisem vreden tega.

Sem samo en �lovek.
Eden od mnogih.

Kajti veliko so jih pretepli.

To je kot v pesmi
O, milost, glej.

Jo poznate? �Ja.

Poznate tisti kitico?

Pomagajte mi.
"Pustil ni ubo�ca umret ... "

Pustil ni ubo�ca umret ...

Pojte.

Zdaj vem za pot,

ko taval sem.

Pojte s srcem.
�In slepec

vidim spet.

Tako je.

Tako je.
Pustil ni ubo�ca umret.

Kajti nekako
nam vsem nekaj manjka.

Vsi sku�amo le pre�iveti,
vsi i��emo.

Kot pravi dr. King: Da bi odre�ili
du�o Amerike, moramo odre�iti sebe.

Toda to sporo�ilo predaje zna�ke
zame pomeni:

Zdr�i. Nikoli se ne predaj.
Nikoli ne podlezi.

Nikoli ne izgubi vere.
Ohrani upanje.

Nekaj podobnega se je zgodilo
le enkrat prej.

Pripadnik KKK-ja iz Rocky Hilla
v Ju�ni Karolini,

ki je 9. maja 1961 pretepel mene
in �loveka ob meni,

je pri�el v mojo pisarno.

Njegov sin ga je spodbujal,
naj poi��e vse, ki jih je prizadel.

V mojo pisarno je pri�el
februarja 2009.

"Gospod Lewis,

sem eden tistih,

ki so vas pretepli

9. maja 1961.

Rad bi se opravi�il.

Mi odpustite?"

Odpu��am ti, sem rekel.

Sprejmem tvoje opravi�ilo.

Objel me je.
Njegov sin tudi.

Za�el je jokati, njegov sin tudi.

Od takrat sem ga videl
�e �tirikrat.

Rekel mi je brat,

in tudi jaz se mu rekel brat.

Zamisel, scenarij in izvedba:
Anna Deavere Smith

MEDIATRANSLATIONS

Preuzeto sa www.titlovi.com