Original subtitles

MIAMI, NOVEMBER 1989

G. Jorge, semkaj.

Luc�a, kar z mano, prosim.

Semkaj.

Vstopite.

Izvolite.

G. Kouchner? Ne boste potovali naprej?

Ja, ampak najprej se ho�em prepri�ati, da je vse v redu. �e vam je prav. -Ja.

Specialni agent Rivers. -In Hoyos. Me veseli.

Luc�a Cerma? -O�e?

Dobrodo�li v Miamiju.

Jorge. -Me veseli.

Soba je pripravljena, najbr� bi se radi spo�ili. -Ja.

O�eta... Bernard Kourcher, francoski dr�avni tajnik.

Me veseli. -Enako.

Luc�a, mislim, da vas pu��am v dobrih rokah.

Hvala za vse. -Z veseljem. Sre�no.

Jorge, sre�no. -Hvala.

In kdo je najpogumnej�i?

Dober dan, gospodje.

Gospod je iz ameri�ke ambasade. -Richard Chidester.

To je specialni agent Sanchez iz FBI-ja.

O�eta, govoril sem z o�etom Tijeirom

in strinjala sva se, da morata biti takoj po prihodu pod za��ito. -Za��ito?

Bojim se, da gre za velike sile.

Iste zle sile so odgovorne za smrt duhovnikov v Salvadorju.

Razumem.

Specialna agenta Rivers in Hoyos sta prav tako z FBI-ja.

Agenta sta tukaj zaradi va�e varnosti.

Brez dolo�enih ukrepov vam ne moremo zagotoviti varnosti.

Seveda jih lahko kadarkoli obi��ete. -Seveda.

FBI po pazil na vas v hotelu.

Nekaj dni.

Dokler bolj ali manj natan�no ne ocenimo tveganja.

Prav? -Ja.

G. Rivers.

Naprej. -Hvala.

Semkaj.

Kaj se je zgodilo?

Kaj se je zgodilo, sr�ek?

Tole?

Luc�a.

Poglej.

Vzeli so televizor in telefon. -�udno.

Vendar je soba zelo lepa. -Ja, lepa je.

Usedite se.

Prosim, povejte svoje polno ime, poklic in naslov.

Ime mi je Luc�a Barrera de Cerna.

Nadaljujte. Poklic in naslov.

�istim pisarne v Uci, univerzi v Antiguo Cuscatl�nu.

�ivim v Soyapangu.

Vzhodno od San Salvadorja, v ob�ini Soyapango.

Je kaj po�kodovanih?

Pa Elba in deklica?

O�e Nachito, pazite se...

Ja, o�e, bom. Nasvidenje.

�ivjo, Luc�a. Kako si? -F�tima! Dobro. Je tvoja mama ozdravela?

Ne, ni dobro. -Ne skrbi, �e bo.

Kruha nimamo, ampak ga Jorge pravkar pe�e.

�ez par minut bo vro� in sve�. Pozdravi mamo. -Hvala.

Jorge, pohiti! Veliko ljudi te �aka.

Rekel sem, naj pridejo pozneje, ker je to nevarno.

Ampak vsi ho�ejo kruh. Vse so zaprli. Ni hrane.

O�etom sem rekla, da ni javnega prevoza, vendar je univerza zaprta,

in dokler traja napad, mi ni treba tja.

Danes je vse mirno, sino�i pa je bilo nevarno.

Pravijo, da so gverilci nastavili bombo na vrata Elbe in Obdulia, varnostnika,

in pri�li na univerzo.

Se jima je kaj zgodilo? -Ne, samo skozi kampus so �li.

Vojaki so jih obkro�ili in pobegnili skozi kampus.

Elba je prestra�ena. Tudi mala Celina je bila tam, mami pomaga.

Sr�ica moja.

Kdo te je zbudil? Kaj pravi moja lepoti�ka?

Kaj pravi�? Kdo je tukaj?

O�ka.

Ena, dve, tri.

Oblecite se.

Gremo. -Stu�irati se morava.

Pet minut. -Dajte nama trenutek, prosim.

Samo umijem se. �ez pet minut prideva.

Povejte ime, priimek in poklic, prosim.

Jorge Cerna. Pek.

Ste vedeli, da je o�e Ellacur�a

del Nacionalne osvobodilne fronte Farabundo Mart�?

Sem vam �e rekel, da sem pek.

Prosim, povejte ime, priimek in poklic.

Spet? Zakaj? -Ubogajte.

Prosim.

Sem Luc�a Barrera de Cerna.

Na univerzi Uca �istim pisarne.

Kraj rojstva? -Ob�ina Soyapango. Sem vam �e povedala.

Nimamo moke, ni� ne moremo.

Nimamo ne vode ne sestavin za kruh.

Tudi sve� za hi�o ni ve�.

Kaj naj naredim? -Dovoli, da se pogovorim z o�etom Nachitom.

Ne pozna� ga, vendar je dober �lovek. Tako kot vsi duhovniki.

Predstavila ti jih bom, pridi.

�e ho�e�, lahko vzame� otroka. Jaz nimam tam kaj po�eti.

Kako bova pustila hi�o? Pe�? Od �esa bomo �iveli?

Jaz se spra�ujem, od �esa bomo �iveli, �e nas ubijejo.

Od �esa bomo �iveli?

Gremo! Za mano!

Svinje!

Poglej me.

Dobro me poslu�aj.

Ta hi�a ni moje �ivljenje.

Ta pe� ni moje �ivljenje.

Moje �ivljenje je Geraldina.

Ti si moje �ivljenje.

Kaj mi bo pe�, �e izgubim vaju?

Kaj je �ivljenje brez vaju?

Pridi.

Pridi.

Razvrstite se v koloni!

Ena kolona, Cojutepeque! Ena kolona, San Vicente!

Cojutepeque! San Vicente! Ena kolona.

Ena kolona.

Cojutepeque in San Vicente!

Ven! Vsi z osebnimi dokumenti, ven!

Pustite nas mimo. -Vojaki so.

Rekla bova, da so nam gverilci vzeli hi�o in se skrivamo v lopi moje mame.

Stoj! Ne premikaj se! Dol!

Kam greste? -V center.

V Antiguo Cuscatl�n? -Na stadion. -Predale�.

Gospod. Po�akajte, pomagal vam bom.

Po�asi in previdno se povzpnite.

Da ne boste padli.

Tako. Pridite na to stran.

Tako, ja. Mo�no se primite.

Prav, lahko!

Pridite!

Pridi. -Ja.

Pazi.

SREDNJEAMERI�KA UNIVERZA JOS� SIME�N CANAS'

Naprej.

O�e Nachito. -Luc�a, kaj pa ti tukaj?

Pri�li smo iz Soyapanga.

En del smo se peljali s kamionetom.

Tam divja vojna, o�e.

Nimamo vode, sve� in hrane.

Tukaj je enako. Elektrika pride in gre.

Lahko nocoj ostanemo tukaj? Ali dokler traja napad. -Seveda.

Nisem sama. Z mano sta moj mo� in h�i.

Ne skrbi. Pridi z mano.

Zagotovo ste iz�rpani. -Ja.

Moj mo� bi raje ostal doma. Rad bi stra�il.

S h�i pa se bojiva ven, ker so na vrata nastavili bombo.

S h�erko sva lahko v �tudentskem domu.

Ne, ni treba.

Itak delamo. Luc�a in njena dru�ina sta lahko tukaj.

Ni treba. Hi�e so prazne, mi smo se preselili.

Vi boste v hi�i 15-16. -Prav.

Kar naprej. -Sr�na hvala, o�e Nachito. Zelo ste dobrodu�ni.

�e dobro.

Tukaj smo.

Niso najbolj udobne, vendar boste imeli zasebnost. Izvoli.

Samo za eno no�. -Ne, ostali bomo, kolikor bo treba.

Lahko ostanete, dokler �elite.

Zelena gre spodaj, ta pa sem.

Jesti morate, o�e Ellacu. V �paniji ste zelo shuj�ali.

Ne bi ve�. Hvala, Elba.

Mislila sem, da ste �e v �paniji, o�e Ellacu. -V�eraj sem se vrnil.

Slab trenutek z vojno v glavnem mestu.

Kdaj pa je bil dober trenutek v tej dr�avi? -Zadnje �ase je grozno.

Morali bi ostati v svoji dr�avi. -To je moja dr�ava.

Luc�a ima prav. S policijsko uro in vojno dve ulici pro�...

Juan Ram�n, mir ne bo pri�el sam od sebe.

Miru ne bo nikoli. Te vojne ne bo konec in pika.

Ne strinjam se, Lolo. Narediti moramo vse, kar je v na�i mo�i.

Predsednik Cristiani me je prosil, naj bom v preiskovalni komisiji Fenastras.

Osem let smo v vojni, komisija lahko po�aka.

Zaradi varnosti si pri�el prej.

To je najvarnej�i kraj v glavnem mestu. -Ja.

�ez cesto je general�tab. Vse okoli nas so vojne zgradbe.

To pomeni, da smo med dvema frontama.

Kdor se boji, gre lahko v Santa Teclo kot Rodolfo.

Vsi se bojimo, vendar smo tukaj. -Poslu�ajte.

�e me v naslednjih dneh ubijejo, veste, da so me gverilci.

�e pa pridejo pono�i, so vojaki.

Mislim, da se o tem ne smemo hecati.

Kdo bi nas hotel ubiti?

Ni logi�no. Ni� nismo naredili.

Ubogi o�e Lolo je komaj jedel, zelo je bolan. -Ja, vedno slab�e je.

Nekega dne nas bo res prestra�il.

Zakaj je o�e Cardenal od�el v Santo Teclo?

Pred dvema dnevoma so imeli preiskavo. Vojaki so pri�li sredi no�i.

Isti dan, ko se je vrnil o�e Ellacu.

O�e Rodolfo se je prestra�il in o�e Nachito mu je rekel, naj gre tja.

Daj nam danes na� vsakdanji kruh

in odpusti nam na�e dolge, kakor tudi mi odpu��amo svojim dol�nikom,

in ne odpelji nas v sku�njavo, temve� re�i nas hudega.

O�e na�, ki si v nebesih,

posve�eno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo,

zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na Zemlji.

Daj nam danes na� vsakdanji kruh,

in odpusti nam na�e dolge, kakor tudi mi odpu��amo svojim dol�nikom,

in ne odpelji nas v sku�njavo, temve� re�i nas hudega.

O�e na�, ki si v nebesih posve�eno bodi tvoje ime...

Pet minut.

Pridna je. -Pravi zakladek.

Tako kot o�ka.

V tem �asu sem �tiri leta delala na univerzi.

Ampak samo osem ur na teden.

�istila sem pisarne duhovnikov, ki so predavali.

Ne skrbi, o�etu Ellacur�ju razlo�i situacijo, in razumel bo.

To bi nam res pomagalo. -Nam tudi. To rabimo.

Tako, da dialog z marksisti�no filozofijo...

�e malo, pa bodo.

Je potrebna za dialekti�no in materialisti�no analizo zgodovine.

Marx ni �pekulativni filozof.

Resni�nost interpretira zaradi njene transformacije.

To ho�e FMLN. Transformirati salvadorsko resni�nost.

Verjetno, vendar bi bilo dobro, da bi prou�ili metode gverilcev,

ne pa njihove motivacije.

Torej ho�ete leninisti�no diktaturo kot je v Nikaragvi? �ivela revolucija?

Imenovati Nikaragvo za leninisti�no diktaturo se mi zdi nevarno,

vendar vseeno ne verjamem, da je �as za revolucijo.

Mislim, da je �as za dialog in harmonijo.

Vendar so potrebe potla�enega naroda o�itno nujna prioriteta.

Kaj predlagate? -Da naredimo vse, da bo svoboda premagala zatiranje.

Da bo pravica premagala krivico.

In ljubezen, Mench�n... Da bo ljubezen premagala sovra�tvo.

Vse? Tudi z umori in ugrabitvami? -Mench�n! Se opravi�ujem.

Mench�n, va� o�e je podpolkovnik Mench�n, a ne?

Kak�no zvezo ima to? -Nikakr�ne.

Vendar mislim, da vam rektor posku�a povedati,

da nagnusno obna�anje gverilcev, vse to nasilje

in izsiljevanje, ki ste ga zelo dobro pojasnili,

nikakor ne izni�i legitimnosti njihovih motivov.

Ker imajo svoje razloge. -Hvala, Nacho.

Do ponedeljka preberite Zubirijevo "�ustveno inteligenco"

in pove�ite mi�ljenje Heideggerja z mi�ljenjem profesorja Zubirija.

U�ite se.

Nasvidenje.

Ellacu, Luc�a ima pro�njo zate, mislim, da ni prevelika.

Prav. Pojdimo v pisarno.

Gre� lahko sama? Predavanje imam. -Prav. -Dobro, se vidimo.

O�e Ellacu, z Jorgeovimi prihodki v pekarni in mojimi urami tukaj

mi v banki ne odobrijo kredita.

�e bi delala 16 do 20 ur, bi bilo dovolj. -Na to lahko ra�una�.

�e pri vas ne morem delati ve� ur,

me lahko priporo�ite �tudentskemu domu v Santi Tecli.

Ne, tukaj te rabimo.

Poleg rezidence lahko po�isti� tudi mojo pisarno.

Morda lahko slu�bo poi��em drugje. -Ne poslu�a� me, Luc�a.

Ne i��i dela drugje.

20 ur, 30, kolikor rabi�. Pogovoril se bom s Palomaresom.

Res? -Ja.

O�e Ellacu, vas lahko objamem? -Seveda.

Ne vem, tako resni ste. -Nisem, samo Baskijec sem.

Pomagali so mi kadarkoli sem jih prosila. Vedno so mi bili na voljo.

Za ni� na svetu ne bi nehala delati za duhovnike.

Ko se nama je rodila h�i, je Jorge dal odpoved v pekarni

in doma z lastnimi rokami zgradil pe�,

da je poskrbel za Geraldino in da sem lahko �e naprej delala zanje.

Bili so najbolj�i ljudje na svetu.

To sem vedno govorila in vedno bom.

Oprostite, gospod.

Kaj dela�? -Poslu�am, kako o�e Nachito igra.

Tako bi �la rada tja in ga poslu�ala kako poje.

Zakaj ne po�iva�? Spi.

�e ne bi bilo vaju, bi �la takoj tja.

Kaj dela�? Pridi sem. -Tja grem. Tukaj po�akaj.

To ste mi rekli �e v�eraj.

V�eraj so bili v Disney Worldu v Orlandu, ampak nisem vedel.

Kje bivajo? Rekli ste, da jih lahko obi��emo. -Tega nisem rekel.

To je rekel g. Chidester. -Tega se ne spomnim.

Veliko dni je minilo.

Povejte vsaj v katerem hotelu so. -�al mi je o�e. Varnostni ukrepi.

Je vse v redu? -Ne, �asa nam zmanjkuje.

Je zaspala? -Bila je izmu�ena.

Je dobro? -Bo�?

Bolje od hamburgerja, ki nam ga dajo vsak dan.

Kaj so te danes vpra�ali? -Isto kot vedno.

Mislim, da so kon�ali. Povedala sva jim vse, kar veva.

Jutri naju bodo peljali k duhovnikom, bo� videla.

Se kdaj vpra�a�, kaj bi bilo, �e bi ostal v Soyapangu?

�e bi bili v te�avah samo midve z Geraldino,

bi verjel moji zgodi? -Seveda.

Kdove zakaj mi ne verjamejo.

Jaz ti bom vedno verjel. Vedno.

Otrok je tukaj.

Luc�a, Jorge, gremo. �akajo nas.

Doktor je va� rojak, Luc�a.

Med zasli�anjem bo prisoten.

Zakaj rabite zdravnika? Nisem bolna. -Ne, ne.

Radi bi bili previdni.

Zdravnik bo FBI-ju pomagal z zasli�anjem.

Morda bi vam bilo ob rojaku prijetneje.

Kaj dela�? -Nekdo je notri. -Seveda je.

Sli�i se, kot da pretepajo duhovnike. -Duhovniki so v rezidenci.

Nekdo mora nekaj storiti.

To je vojska.

O�itno so od�li.

Kaj so delali tukaj?

Najbr� so lovili gverilce, kot takrat, ko so �li skozi Obduliova vrata.

Pridi, greva spat.

Vsemogo�ni bog na nebu in na zemlji, pomagaj nam.

Pomagaj o�etom in pomagaj nam.

Je bil Ellacur�a iz fronte Farabudno Mart�?

Je bil gverilec ali samo simpatizer? -Ne.

O�e Ellacu ni bil gverilec, ni bil vpleten v to.

Kateri duhovniki pa so bili potem pome�ani z gverilci?

Ne. Oni so imeli svoje ideje, vendar niso podpirali nasilja.

Luc�a, marsikaj si povedala in ni� od tega ni res.

Kako to mislite? Zakaj to govorite?

�e bi hotela lagati, bi si izmislila nekaj huj�ega.

Nekaj resnej�ega, kar bi hoteli sli�ati.

Pomagajte mi. -Prosim vas, ne govorite g. Chidesterju.

On samo opazuje. -Zakaj ne smem govoriti z njim?

Na ameri�kih tleh nimam jurisdikcije. Nadaljujte.

Ne verjamem, da si bila tam, Luc�a.

Niti, da si spala na Uci. -Sem, v hi�i 15-16. To je resnica.

Hi�a 15-16 ne obstaja. Zakaj jim ne pove�, da si la�nivka?

Nisem la�nivka. Resnico vam govorim!

Ne misli� na dru�ino, Luc�a.

Na svojo h�erko, mo�a...

Zaradi tebe sta v te�avah. -Ne.

Zakaj ne prizna�, da la�e�?

Jaz samo govorim, kar sem videla, vas pa to �ali.

Zakaj nam ne pove�, kdo te je prepri�al, da nam to pove�?

Kdo ti je rekel, da nam to povej? Kdo si je to izmislil?

Kaj �e ho�ete od mene? Kaj ho�ete, da vam povem?

Kaj ho�ete od mene? Povejte mi. -Resnico.

Govorim vam resnico, pa mi ne verjamete.

Va�e pri�anje ni prepri�ljivo.

Ne morem ve�.

Vzemimo si pavzo. -Ne.

Takole, Luc�a.

Za�niva znova. -Ne.

Ne morem ve�.

Kako dolgo si delala za duhovnike?

Kaj je, sr�ek? Pridi.

Bo� malo? -�e bi lahko, bi �la od tod.

Stekla bi do tiste cerkve in prosila za za��ito.

Uspelo bi mi preden bi dojeli, da sem sko�ila.

Duhovniku bi rekla, naj nas imajo zaprte.

Umaknite se od okna.

Zaradi va�e varnosti.

Duhovniki imajo te�ave.

O�e Nachito. Lepo vas je videti.

Sli�ala sem, kako ste sino�i peli.

Pazi nanje, Luc�a.

Pazi na svoje, ne skrbi zame.

Luc�a. -Za�nite z mano.

Luc�a je imela te�ko no�. Pozneje pridite. -Luc�a!

Veliko dni je �e minilo.

Luc�a, iti morava.

Prihajava.

La�e nam, Jorge. Luc�a nam govori la�i.

To ve�. To vem jaz in to ve ona.

Briga me zanjo, �enska je. �enske po naravi la�ejo.

Pa ti, Jorge? Kako to dovoli�?

Mogo�e ne la�e.

Mogo�e se je zmedla. -Ne govori neumnosti.

Polkovnik, pustite ga.

Dobro.

Preiskava...

O�itno je res.

Da so gverilci iz FMLN-ja ubili duhovnike. -Prav.

Pri�a se je samo zmedla.

Nima slabih namenov. Ignorirajte jo.

Ve� kaj si ti, Jorge?

Pizda.

Copata.

V�e� ti je, da te �enske komandirajo, a ne?

To ti je v�e�, Jorge. Meni pa ne.

Raje bi si odrezal jajca, kot da bi mi �enska ukazovala.

Ve�, kak�ni so duhovniki z �enskami, a ne? Prasci.

�panci pa so najhuj�i.

Verjame�, da ne spijo z �enskami? Zaobljuba �istosti.

Res? To verjame�?

Ve�, kako jih porivajo?

Prosijo jih, da jim skuhajo kavo in pospravijo posteljo.

In potem radi re�ejo: "�e jih poriva�, jih daj od zadaj."

Ve�, kako je Luc�a klicala sociologa? Nachito.

Vsi so ga tako klicali. -Ne.

�eno so ti porivali.

In ti stari �panci so mo�ni.

Kaj bi radi, da naredim? -Ni�.

Samo govorim ti, kaj se je dogajalo.

Luc�o so porivali. Bila je prostitutka na univerzi.

Vemo, da so jo klicali "Kurba Uce."

In �e nekaj. Tisti otrok ni tvoj.

Ne, nisi vedel?

Poglej se, Jorge. Ima kaj po tebi?

U�esa?

Kaj misli� o tem?

Mislim samo, da ste vsi prasci.

Pomagam ti, Jorge.

Posku�am ti pomagati.

Vendar mi ne dovoli�. Ne dovoli� mi, da bi bil prijazen.

Poglej me.

Poglej me.

Prasec. Kurbin sin.

Gremo od za�etka. Brez vulgarnih izrazov.

Kako dolgo?

Kako dolgo, Jorge, je Luc�a delala za duhovnike iz Uce?

Prosim, povej nam, Jorge.

Kaj so ti naredili? Si v redu?

Samo to sem videla z okna.

Iz hi�e 15-16 se vidijo zunanja vrata in vhod v rezidenco.

Ni veliko, nekaj pa je.

Duhovnike so ubili vojaki. To je vse, kar vem.

Ne vem, kateri in ne vem, zakaj.

Vendar sem jih videla. Vojaki so bili.

In vem tudi, da si tega niso zaslu�ili.

Bili so najbolj�i ljudje na svetu.

Luc�a, zakaj vztrajate pri tem? -Ker je to resnica.

Posku�amo vam pomagati.

Pomagati... Kako?

Vemo, da je bil rektor vpleten z gverilci

in da so imeli gverilci te�ave.

Veliko veste, doktor. -Ja.

Vemo tudi, da so bili gverilci jezni na duhovnike.

Ker se niso pridru�ili napadu in, kot pravi�, niso hoteli nasilja.

No�em, da zabrede� v te�ave.

O�etje te silijo, da povej, da so vojaki ubili duhovnike,

vendar krijejo eni druge.

Marsikdo med njimi je povezan z gverilci.

Med drugimi tudi Tojeira.

Samo resnico povej.

Da so te prisilili, da to pove�.

Poglej me.

�e ne pove� resnice, te bosta gospoda deportirala v Salvador.

Ve�, kaj se bo zgodilo tam, a ne?

Videla se bova, ampak ne bo� sama.

Luc�a, povejte resnico.

Tvoja h�i in tvoj mo�. -Ne vztrajajte. -Chidester.

Ne vztrajam jaz.

Resnica vztraja. Resnica se bori.

Resnica ho�e biti izre�ena in sli�ana.

Resnica se bori za izhod, jaz jo samo govorim.

Jaz jo samo govorim.

Kje je pun�ka? Tukaj je! Kje je?

Nam lahko odprete?

Skozi hi�o bi radi pri�li na ulico Cant�brico. -Mauricio?

Ga. Luc�a, prosim vas, pustite nas skozi hi�o.

To je varnostnik, odpri jim.

Hvala. -Mauricio, niste sli�ali sino�njega streljanja?

Ni� ne vem. -Ste preverili?

Kaj? -Rezidenco. Ste nekaj videli?

Nekaj na zemlji, ampak ne vem, kaj je.

Oprostite.

Luc�a, pogledat grem.

Ne glej! Umakni se! -Zakaj? -O�ete so ubili.

Ne. Ne.

Ne. Ne... Katere?

Ne vem, o�itno vse.

O�eta Ellacua? -�est trupel je.

O bog.

Povedati moram o�etu Chemi.

Ubili so tudi Elbo in malo Celino. -O bog!

Tukaj bi morali spati mi. -Pojdimo domov.

Ne, moram povedati jezuitskemu provincialu? -Zakaj? Izvedeli bodo.

Pojdita v mamino lopo, pri�la bom za vama. -Luc�a.

Povedati moram jezuitskemu provincialu. -Pridi z nama.

O�etov ne bom pustila samih na soncu. Ne!

Celinita...

Si dobro, Obdulio? -Moja Celinita...

Kaj je? -Pono�i so pri�li in ubili o�ete.

Kaj? Katere o�ete? -Vse, njihova trupla so na vrtu.

Ellacu, Nachito, Moreno...

Segundo Amando L�pez in celo ubogi Lolo.

Pomiri se. Si prepri�ana? -Ja, pojdite pogledat.

Tudi Elbo in njeno h�i so ubili. Njuni trupli sta sobi. Ustreljeni.

Vojaki so bili. Videla sem jih. Vojaki so jih ubili.

Si komu povedala? -Ne.

Kje je tvoja dru�ina? Mo� in h�i? -Pri moji mami.

Pojdi k njima in nikomur ni� ne povej. Ni�.

Kdo bo kuhal, �e ni Elbe? -To zdaj ni pomembno. -Prav.

Luc�a, pojdi k svoji dru�ini in z nikomer ne govori.

O bog...

Obdulio... -To je tragedija, o�e.

So va�i kolegi povezani z gverilci?

Duhovniki so mir iskali skozi pravico.

Izogibali so se nasilju. Nikoli se niso dotaknili pu�ke.

S kroglami so se pri�li borit proti njihovim idejam.

Predsednik Cristiani brez dvoma za zlo�in krivi FMLN.

�e ima dokaze, naj jih poka�e preiskovalcem.

Grafiti zunaj potrjujejo sum. -Grafit lahko vsak nari�e. Oprostite.

O�e Agust�ne Herrera?

Paul Tipton, predsednik jezuitskih univerz.

O�e Tipton, me veseli. -Prosim, Paul mi recite.

Alberto Berra, z mano dela v Washingtonu. -Me veseli.

Mene �e bolj. Usedite se.

Grem lahko najprej na vece? -Seveda, pokazal vam bom, kje je.

Moja prostata iz Alabame in irski mehur se ne razumeta dobro.

Usedite se, o�e. -Hvala.

O�eta Tiptona niste poznali? -Ne, nisem imel te �asti.

On je naravna sila. FBI se mora pripraviti.

Zelo je napeto, o�e.

Nismo razumeli, kaj se dogaja, in zdaj je vse u�lo z vajeti.

Ne veste, kako je v Salvadorju. Kako bi vedeli?

Tam sem �ivel, pa sem vseeno presene�en.

V Salvadorju ste �iveli? -Ja, delal sem na Uci, tako sem spoznal Luc�o.

Jo poznate? -Ja, zato me je o�e prosil, da pridem z njim.

Odli�no. -Ja, ko sem bil tam, je pospravljala pisarne.

Vesela bo, ko bo videla znanca. Predvsem po vseh na�ih napakah.

Ne vem, �e bi lahko... -Ne, ne skrbite.

Vi ste, kot Cerne, nedol�ne �rtve.

Va�e besede me tola�ijo, o�e.

Upajmo, da se bo dobro kon�alo. -Bo. Zaupajte o�etu Tiptonu.

V Washingtonu ni katolika, ki bi imel bolj�e zveze.

Kjer pa nima zvez, jih ima dru�ina njegove mame. -Ja?

Pravi, da bog ni hotel, da bi ves vpliv izkoristil v dobro,

ne da bi mu dal bogate mame.

Ob vsem vplivu, presti�u, mo�i in dru�inskem denarju,

pa je njegovo najbolj�e oro�je njegova irska narava. FBI se mi �e smili.

Ne veste, kako lepo je, da ste tukaj.

Trpeli smo.

Tudi o�e Tojeira.

Po izgubi o�etov je situacija...

Ja, �e vedno si ne morem predstavljati.

Nacho...

Amando, Segundo...

Neverjetno.

Lolo...

O�e, general mi je vse povedal.

Izigrali so nas, o�e Paul. -O�itno.

Kot vidim, se ne morete kosati s takimi ljudmi.

Jaz pa sem navajen na birokrate.

Kar naj posku�ajo pretentati starega o�eta Tiptona.

Ampak najprej...

Dobro bi mi del po�irek viskija, �e ste tako prijazni.

Pridru�ite se mi. O�e Berra bo zagotovo za�el z dvojnim.

Predsednik Cristiani se je zjutraj dobil

z nad�kofom Riverjem, Damasom in z mano.

Prepri�al nas je, da bo to resna in odgovorna preiskava.

In da bo krivce dosegla pravica. -Kdorkoli �e so.

O�e, kaj pa govorite?

Niso krivi gverilci?

Ob toliko voja�kih zgradbah v okolici,

je dejstvo, da nih�e ni sli�al 20-minutnega streljanja...

Ne vem, sumljivo je.

Obto�ujete vojsko in vlado? -Ne.

Nikogar ne obto�ujem. Nisem jaz kriv, �e mi nekdo polaga besede v usta.

Oprostite, poglejte, koliko je ura.

Na�a politika je vedno bila in bo enaka.

Resnica, pravica, odpu��anje.

O�ividcev nimamo? -Ne.

Dobil sem bom s to �ensko in njeno dru�ino,

se pogovoril z njo in jo odpeljal od tod.

Saj vam pravim, da je ni tukaj. Ne vem, kaj mislite, da veste...

Vem, ker sem neposredno povezan z Bogom. -Potem se Bog moti.

O�e. -Dobra.

Takole. Ali bom takoj govoril s to �ensko ali nadrejenim,

ali pa bom v Washingtonu naredil tak kraval,

da boste prekleli dan, ko sem se rodil.

Po�akajte.

Delovalo je.

O�e, prosim vas. -Pa dajmo.

Samo vi, g. Tipton. -Vrnil se bom.

Ja, gospod.

Ne skrbite, poro�al vam bom.

Veste, da to �e ni konec? -Upam, da je.

Verjamem.

Nasvidenje.

Z zadnjim skupnim sporo�ilom na�ih mu�enikov, na�ih bratov,

si la�je predstavljamo prihodnost, v kateri si lahko re�emo bratje.

Prihodnost brez lakote in trpljenja.

Brez nepravi�no prelite krvi.

Brez srca, raztrganega s sovra�tvom.

Prihodnost, kjer ni pravilo, da ima manj�ina preve�, ve�ina pa premalo.

Ljubitelji utopije, na�i bratje

so z realizmom branili �ivljenje in mir,

ki ga revni nujno potrebujejo.

Njihove smrti, tako kot smrt monsignora Romera, Rutilija Grandea

in drugih, umorjenih v Salvadorju, ki so iskali mir in pravico,

so seme, cvet in plod obenem.

Njihovo pri�anje je zape�ateno s krvjo.

Medtem ko so zlo�inci ubijali jezuite,

je mladina La Chacre zbrala mrtve in ranjene z obeh strani.

Sredi norosti in nemilostnega boja so za��itili otroke.

Pospremili so tiste, ki so se umikali kroglam

in tola�ili tiste, ki so izgubili ljubljene.

Ostali so ob revnih.

Ker, poslu�ajte me...

Morda so ubili na�e brate.

Niso pa ubili dru�be jezuitov.

Niso ubili srednjeameri�ke univerze Jos� Sime�n Canas.

Niso je ubili!

Razen Luc�e, nih�e.

Napisati moramo seznam vseh sosedov.

Da vidimo, �e je kdo kaj sli�al, ljudje se pogovarjajo... -Oprostite.

O�e Chema, nisem vedela, da ste tukaj. Dobro jutro.

Kaj po�ne� tukaj? -Kaj le? Delat sem pri�la. -Pridi.

No�em motiti. -Pridi, rad bi ti predstavil Julijo.

Me veseli. -Julija dela za nad�kofijo. -Me veseli, Luc�a.

Dokumentira zlo�ine proti �lovekovim pravicam. -Na umoru duhovnikov delamo.

Luc�a, zlo�inom proti �lovekovim pravicam, kot je primer duhovnikov,

se morda zdaj ne more soditi z ustreznim jamstvom,

zato je zelo pomembno, da vse zelo dobro dokumentiramo.

Vse moramo imeti pripravljeno za prihodnost.

Delala je z monsignorom Romerom. -Sem, ja.

Luc�a, vse mi povejte.

Vse, kar so vam povedali o�etje, vse, �esar se spomnite.

Seveda. -Usedi se.

Oprostite.

To hi�o imenujejo hi�a 15-16.

Spali smo v stari sobi o�eta Pedraze,

ampak tam nisem ni� videla in sem pri�la sem.

Poka�ite mi. -Seveda.

Odprla sem okno. -Tole? -Ja.

Poglejmo.

Tam sem videla vojake.

Videla sem samo to, vendar sem sli�ala kaos.

Ko bi vsaj videla ve� ali kaj naredila.

Ne govorite tako. Kaj pa bi lahko naredili?

Zakaj oni?

Ste to pripravljeni povedati na sodi��u? -Seveda, to je resnica.

Nekaj morate razumeti, Luc�a.

Po pri�anju morate na prvi let, ki ga bomo na�li.

Let? -Ja, Luc�a.

Imate potni list? -Kam me boste odpeljali?

S Chemom, o�etom Tojeirom, sva govorila, da bi �li v �panijo.

Kaj? �panija je tako dale�, no�em tja.

Tukaj imam dom, slu�bo, mo�evo pekarno.

Vsaj do sojenja.

Tukaj za vas in va�o dru�ino ne bo varno.

Zakaj so tako ubili o�ete?

Ne bi jim jih bilo treba ubiti na tak na�in.

Zakaj, �e so �e pregledali hi�o in videli, da ni oro�ja?

Na noben let no�em in no�em v �panijo.

Kaj pa ZDA? Nad�kofija nam lahko pomaga dobiti vizo.

Zagotovo poznate nekoga ali pa imate v ZDA dru�ino. -Ne, nikogar nimam.

Luc�a, vsak ima nekoga v ZDA. -Jaz ne.

Nikoli nisem hotela tja.

Jezuitske univerze imajo, lahko greste k njim.

Ne govorim angle�ko.

Marsikje govorijo �pansko, tudi v Miamiju.

Miami je blizu in tam skoraj vsi govorijo �pansko. -Julia.

Zunaj je to�ilec.

Ve, da obstaja pri�a in bi jo rad zasli�al. -Kaj ste rekli?

Da mi je to povedala pri�a pri sveti spovedi.

Lahko pokli�emo ambasado.

V �paniji moramo najti politi�no zato�i��e.

Luc�a no�e tako dale�, rekla sem ji, naj gre v Miami.

Miami je v redu.

O�e Ellacu je rekel, da je Miami lep in da tam govorijo �pansko.

Kako blizu je? -Manj kot tri ure z letalom.

Z ameri�ko ambasado lahko pospe�im postopek.

Imate potni list? Vizo rabite. -Nimam ga.

Naredili vam ga bomo. -To je C�spedes. To�ilec.

Najbolje, da jo odpeljemo na �panska tla, v ambasado.

Sodnika bomo poklicali.

Mo� in h�i me �akata pri mami. Poklicati ju moram.

V redu je, z vami gresta.

Ponovite.

Jaz sem Luc�a Barrera de Cerna.

�istim pisarne na univerzi v Antiagu Cuscatl�nu.

Z dru�ino smo spali v hi�i 15-16 v ulici Cant�brico.

V biv�i rezidenci duhovnikov.

Zadnji del hi�e gleda na kampus.

Pri�li smo jih prosit za zato�i��e. -Zakaj?

Ker je v Soyapangu izbruhnila huda vojna.

Nismo ve� imeli hrane.

Dva odrasla in otrok. Deklica ima dve leti.

Takoj danes ga rabimo.

Vem, ampak ne bi vas prosila, �e ne bi bilo nujno.

Upam, da vedo, v kak�no nevarnost spravljajo ambasado.

Ambasador, samo eno no� morajo biti tukaj na varnem.

To je �pansko obmo�je. -Smejem se nedotakljivosti diplomatskih misij.

Povejte Cajalu.

Ja.

Odli�no. Hvala.

Sama pridem ponje.

Morda pred to steno.

Jorge, bodite mirni.

Sprostite se. To je za potni list.

Poglejva. Poglejte me, Jorge.

Imava jo.

Ena, dve...

Odli�no.

V temi ne more� razlikovati gverilce in vojake.

Videli ste ljudi, ne morete pa vedeti ali so bili vojaki.

Lahko, videla sem jih. Iste vojake, kakr�ne vidim vsak dan na ulicah.

Na to je �e odgovorila. -Po zakonu moramo potrditi.

Govorite ji, da ne pozna razlike med dvema stvarema.

Za zapisnik, danes sta prisotna �e omenjeni o�e Jos� Marija Tojeira

in g. Bernard Kouchner iz Francije.

Dr. Bernard Kouchner, francoski dr�avni tajnik za humanitarna dela.

Nadaljujte. -Naj to ne traja predolgo. Pri�a mora na let.

Zasli�anje bo trajalo kolikor bo treba.

Prepri�an sem, da sodnik razume potrebe pri�e in na�o predanost.

Nadaljujte.

Najprej bi rad ponovil vse, kar ste nam povedali v�eraj.

Imamo jih.

Dober dan. -Poznate francoskega ambasadorja? -Seveda.

G. Fortuit, kako ste? -Dobro, hvala.

O�e Estrada. -Kako ste, Julia? -Dobro.

Je Bernard �e pri�el? -Ja.

Tajnik Kouchner je pri�el z mano, vendar je na Luc�inem zasli�anju.

Francoska ambasada nam bo omogo�ila varen prevoz do letali��a.

Pomagali bomo.

Hvala, zelo sem vam hvale�na.

Vendar bi morali �e na letali��e.

Brez skrbi, obvestil sem direktorja Comalape. Letalo jih bo �akalo.

Brez Luc�e ne bodo vzleteli. -Mi pa vam bomo zagotovili varnost.

Odli�no. Iskrena hvala. Francija nam vedno pride naproti.

Hvala.

Letalo je �e vzletelo. -Ne, rekli so, da bodo po�akali.

�akali so, dokler so lahko. -Direktor letali��a nam je rekel druga�e.

Dru�ina mora danes od tod. -�al mi je, ni� ne morem.

Kdaj je naslednji let? -V Miami? Preverila bom.

�ez tri dni.

Do takrat jih bodo ubili. -Govoril bom s Fortuitom.

Premisli, Luc�a. Res no�e�, da gremo s tabo v Miami?

Z o�etom Estrado bova z vami, dokler se ne namestite.

Namestimo? Kako dolgo bomo morali biti tam? -Ne vem.

O�e Chema, tukaj imava slu�bo in tu je na� dom.

Ni tako preprosto. Tega ne bomo re�ili v enem dnevu.

Dobre novice. Voja�ko letalo imamo.

V Belizeju je, ne vem, kako dolgo rabi do sem, vendar je na poti.

Ne skrbite, pri�li boste do Miamija.

Dober ve�er, gospodje, o�e.

G. Chidester, kaj delate tukaj?

Ambasador Fortuit, to je specialni agent S�nchez iz FBI-ja.

FBI?

To je francoski ambasador. -Je kaj narobe? -Ne.

O�etu Tojeiri smo sporo�ili, da bomo z go. Cerno potovali v Miami.

Ambasador Walker nam je ponudil osebje ambasade.

Agent S�nchez je z ambasade.

Ni ne potrebno ne pametno, da pridete. -Ne strinjam se.

Situacija je zapletena in treba se bo dogovoriti s carino.

�e bi �lo za komercialno letalo �e, ampak to so francoske zra�ne sile.

Salvadorci so, ne Francozi.

Urad za priseljence mora vedeti kako pomembna je ta �enska.

Mojega kolega, g. Bernarda Kouchnerja poznate, a ne, g. Chidester?

Samo po ugledu.

Dr�avni tajnik, jaz sem Richard Chidester z ameri�ke ambasade.

Kako ste? -Specialni agent S�nchez z FBI-ja.

Menda sta pri�ina spremljevalca v Miami. -Ja.

Najina naloga je, da za��itiva pri�o.

Nih�e ni omenil FBI-ja. -Ja.

Zaradi na�e za��ite bi morali biti pogumnej�i. -Ne poni�ujte me, prosim.

Gospodje. Dru�ina je dovolj trpela, prosim vas.

Ne skrbite, o�e. Jaz bom �el z njimi v Miami.

Vama tudi danes niso dali jesti? -Ne, tebi?

Odkar je pri�el doktor...

On ni doktor. Sli�al sem, da ga kli�ejo "polkovnik".

Isti je kot vojaki.

Utrujena sem.

Rada bi �la domov.

Povej jim, da ni� ne ve�, da nisi ni�esar videla.

Kako?

To ho�ejo sli�ati.

�e jim tega ne re�e�, nas nikoli ne bodo izpustili.

Tam smo bili, videla sem jih. Zakaj bi rekla, da jih nisem?

Luc�a.

�e ne re�e�, kar ho�ejo sli�ati, nas ne bodo pustili pri miru.

Res ho�e�, da to naredim? To nima smisla.

Podprl te bom, kakorkoli se bo� odlo�ila.

O�e Nachito me je obiskal.

Kdaj? -Tisto no�, v hi�i 15-16.

Si sanjala o njem? -Ne.

Obiskal me je in govoril z mano.

Rekel mi je, naj poskrbim za svojo dru�ino. Zate in za Geraldino.

Misliti moram na vaju.

Potem jim povej, da nisi videla ni�esar.

Povej, da si lagala in da nismo bili tam.

Ni� nisem videla. Nismo bili na univerzi.

Vidi�? Ni te�ko.

Ni.

Ni� nisem videla.

Ni� nisem videla.

Nismo spali na univerzi.

Ni� nisem videla.

Prepri�an sem, da veste, o kom govorim.

Latinoameri�anka, ki je tukaj z mo�em in otrokom.

Otrok je star dve leti.

Prihajajo in odhajajo v spremstvu FBI-ja.

Oprostite, gospod, vam lahko kako pomagam?

Ne, hvala. Z receptorko govorim. -Tu je samo za goste.

Potem bom vzel sobo. -Nimamo jih, vse so zasedene.

Sobo bi rad. Prosim, Mary?

�al ni nobene proste, gospod.

Prosim, da odidete.

Ugrabili ste �ensko in njeno dru�ino.

Za to nimate dokazov.

�udno je, da ste potem tukaj. In da tega ne zanikate.

�e ho�ete, lahko pokli�em odvetnika.

Seveda, vendar se dogovorite za termin v na�i pisarni.

Veste, kaj? Sam jo bom poiskal.

Luc�a Cerna? Sem prijatelj o�eta Berre iz Salvadorja. -Gospod.

Ne dotikajte se me. -Pro� morate.

Oprostite. �al mi je, gospod.

Napadli ste zveznega agenta. �e takoj odidete, vas ne bom to�il.

Pasji ovratnici se zahvalite.

Prasec.

Povejte jim, da bova jutri rekla, kar bodo hoteli sli�ati.

Priznala bova, da sva lagala in jim pomagala.

In da bi radi jedli.

Strinjala sta se.

Kdo je?

Naprej.

Smem? -Kar naprej, gospod.

Rekla bova, da nismo bili tam.

Rekla bova, da ne veva ni�esar.

Ste prepri�ani?

Odli�no.

Hvala.

Kot predsednik republike govorim Salvadorju,

ker bi rad ubla�il bole�o negotovost na�ega naroda.

Zato bi vam rad osvetlil primer jezuitov,

ki je tako vplival na na�o zavest.

O�ividca zlo�ina sta lagala.

Priznala sta, da tistega ve�era nista bila na univerzi.

Pod pritiskom verskih elementov bli�njih gverilcev

sta la�no pri�ala proti vojski.

Svojim sodr�avljanom in celemu svetu bosta danes to pojasnila

na novinarski konferenci v Miamiju.

Sama bosta podala pojasnilo.

O�e, prosim vas.

Izvolite, pridem za vami.

Pridite z mano. -Kam?

Gremo. -Dajmo.

Tega pogovora je konec.

Govoriti ho�em z nekom, ki lahko to re�i neposredno.

Po�akajte.

Luc�a Cerna? -Kaj delate tukaj, g. Tipton?

Hudo tiskovno konferenco ste pripravili.

Novinarji bodo od�li z zgodovinsko zgodbo, kaj?

Tako je. -Kaj bi radi?

Kaj bi rad? Oprostite, nisem sli�al va�ega imena.

Rad bi, da nehate sramotiti te uboge ljudi.

Morda vas ho�em jaz osramotiti, samo malo.

Ali pa jih takoj odpeljem, brez cirkusa.

Kaj pravite?

Luc�a!

O�e Berra! -Luc�a!

Vpra�ajte jo, �e bi �la na novinarsko konferenco.

Bi �la pred novinarje?

Ne, o�e. Ne bi.

Z nami gredo. -Ne bo �lo.

O�e, pridite.

Mislite, da vam bom dovolil govoriti s temi novinarji?

Samo zunaj jih po�akam.

Poslu�ajte. Dobili ste priznanje.

Predsednik je nagovoril narod.

Tiskovka bi bila smetana na torti, razumem.

Boste tvegali, da stopim pred novinarje?

Jaz bi dobro premislil.

Vojno ste �e dobili, to je samo majhna bitka.

Prav. -Prav.

Dobro, Nacho.

Lahko no�, Ellacu. -Dobro, se vidiva jutri.

Tudi jaz grem.

Po�akajte, odprl vam bom!

Dovolj je bilo!

Na tla!

Na tla!

O�e na�, ki si v nebesih, posve�eno bodi tvoje ime.

Pridi k nam, tvoje kraljestvo.

Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na Zemlji.

Daj nam danes na� vsakdanji kruh,

in odpusti nam na�e dolge, kakor tudi mi odpu��amo svojim dol�nikom,

in ne odpelji nas v sku�njavo, temve� re�i nas hudega.

O�e na�, ki si v nebesih, posve�eno bodi tvoje ime,

pridi k nam, tvoje kraljestvo,

zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na Zemlji.

Odpusti nam na�e dolge, kakor tudi mi odpu��amo svojim dol�nikom,

in ne odpelji nas v sku�njavo, temve� re�i nas hudega.

O�e na�, ki si v nebesih, posve�eno bodi tvoje ime,

pridi k nam tvoje kraljestvo,

zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na Zemlji.

Daj nam danes na� vsakdanji kruh,

in odpusti nam na�e dolge, kakor tudi mi odpu��amo svojim dol�nikom,

in ne odpelji nas v sku�njavo, temve� re�i nas hudega.

"FMLN"

Dol!

�valos. -Ja, poro�nik.

Kdaj boste nadaljevali? -Prosim? -Kdaj boste nadaljevali?

Gremo.

Daj, preklemano!

Kje je on? Kje je? -Ne moje h�erke!

Pridi, stari.

Ne boj se, stari.

Vojak, v hi�o z njimi. �e mora�, jih zvleci tja.

Gremo.

FILMA NE BI MOGLI POSNETI

BREZ PRI�ANJA LUC�E BARRERE, JORGEA CERNE IN JOS�A MAR�JE TOJEIRE.

LUC�A SE Z DRU�INO NIKOLI NI MOGLA VRNITI V SALVADOR.

TRENUTNO �IVIJO V KALIFORNIJI, V ZDA.

O�E TOJEIRA JE POSTAL REKTOR UNIVERZE.

DANES JE DIREKTOR IN�TITUTA ZA �LOVEKOVE PRAVICE, IDHUCA,

KI GA JE USTANOVIL SEGUNDO MONTES.

VSI ODGOVORNI ZA MASAKER JEZUITOV SO �E NA PROSTOSTI,

RAZEN POLKOVNIKA INOCENTEA MONTANE, KI JE DOBIL 133 LET ZAPORA

NA �PANSKEM NARODNEM SODI��U L. 2020.

MEDIATRANSLATIONS