Original subtitles

Winnetou, plemeniti poglavar Apa�ov

jezdi neusmiljeno proti misiji za ohranitev miru med svojimi ljudmi in belimi priseljenci.

Priseljevanje belih priseljencev na indijansko ozemlje

je ustvarjalo napetost na obeh straneh

Winnetou odjezdi proti poglavarjem severnih plemen

z namero, da prepre�i vstajo proti belcem, ki se lahko razvije v pravo vojno.

Vojna lahko pomeni uni�enje vseh indijanskih narodov.

Mini ta schiha nintropan.

Ana hokesche muni.

Neha teka nintropan.

Kekaha tschekak ometan. Unami sche loka.

Sehina mota.

Teleschoma tahini?

Apa�i ne razumejo dosti jezika Assini-boinsev

Govori h�erka gozdnega medveda jezik bledoli�nikov?

Assini-boinsi se borijo proti roparjem njih de�ele.

Toda, mnogo se nas je nau�ilo njihovega jezika.

- In, kako te imenujejo? - Ribana.

- Jaz sem Winnetou. - Winnetou?!

Ribana je ranjena. Moj konj jo bo ponesel.

Ribana ne ob�uti bole�ine.

Asimiboinsi morajo biti veliki borci, �e so tako pogumni, kot njihove �enske.

- Ribana lahko gre sama. - Ne! - Toda, �eli.

To so bojevniki mojega plemena.

Apa�i ne razumejo na�ega jezika, Toda, govorijo jezik bledoli�nih.

Potem pa spra�ujem poglavarja Apa�ev, kaj i��e na lovi��ih Asini-boinsev?

�eli priti do va�ega velikega poglavarja Tasha-Tunge.

Poglavar Apa�ev je Ribani re�il �ivljenje,

ko je njena krogla medveda le ranila.

Tasha-Tunga se zahvaljuje, kajti njegov edini otrok mu veliko pomeni.

�e ima Winnetou kak�no �eljo, jo naj izrazi.

Prihrani bledoli�nikom �ivljenja. Spusti jih na prostost.

Mar se poglavar Apa�ev zaveda, kaj zahteva?

Zaveda se. Tasha-Tungo prosi za to v imenu miru.

Winnetou mi naj sledi.

- Sta sli�ala, da nam Winnetou �eli pomagati? - Da. - Morda le �e obstaja upanje za nas.

Izkopali smo bojno sekiro, ker so nam vdrli v na�a lovi��a.

Zato smo prisegli, da vsakega bledoli�nika ubijemo na mu�ilnem stebru,

kateri nam pade v roke.

Poglavar Apa�ev govori o miru,

toda jaz spra�ujem v imenu mojega ljudstva,

smo mi prelomili besedo?

Na obeh straneh se je godila krivica. Dovolj krvi je preteklo.

�astneje je v boju umreti, kot pa v su�enjstvu �iveti.

Da, to je res. Toda, kaj naj potem storijo va�e �ene, va�i otroci in

starej�i, ko ne bo ve� �ivel nih�e, da bi jih prehranil?

Ne, Tasha-Tunga. Za �ivljenje in ne za smrt, nas je ustvaril Manitu.

Vojna pomeni smrt, mir pa �ivljenje.

Winnetoujeve besede zadanejo kot pu��ice. Kaj zahteva?

Ju�na plemena �elijo mir.

Zato je Winnetou poslal kurirje k velikim jezerom.

Da se nam pridru�ijo tudi plemena iz severa.

Winnetou se bo sestal s krvnim bratom Old Shaterhandom.

Njegova beseda pomeni ogromno pri bledoli�nikih.

On, Winnetou in Tasha-Tunga, bodo odjahali v trdnjavo New Bara.

Tam se bodo sestali vsi poglavarji in predstavniki bledoli�nikov.

Zasedali bodo skupaj, da se nesmiselna morija kon�a.

Winnetou ni ovrgel vseh dvomov, ki le�ijo v srcu Tasha-Tunge.

- Toda re�il je �ivljenje njegove h�ere. - Winnetou nam prina�a mir.

To pomeni ve�, kot le �ivljenje enega dekleta.

Moj o�e naj se sam odlo�i. Vojna... ali mir.

To pa res dolgo traja. Kaj le to pomeni?

Ne vem. Prihajajo!

- Veste, kaj vas �aka? - Da.

- Kdo ste? - Poro�nik Merrill, iz trdnjave New Bara.

- Veste, kdo zastopa belega o�eta v Washingtonu? - Da, vem.

To je polkovnik John Frederic Merrill, moj o�e.

Svobodni ste. Svojemu o�etu prenesite naslednje sporo�ilo.

Ko se bo luna napolnila, se bodo vsa plemena zbrala v trdnjavi New Bara,

da se bodo skupno dogovarjali o miru.

Hvala.

Sedaj je pa Winetou nam nekaj dol�an storiti. Ostati mora kot

gost v na�em taboru, dokler ne pride �as, da skupno odjeziva v trdnjavo

New Bara.

Bob, Roney!

- Tja poglejta! - Kam pa tile gredo?

Ne vem, toda mislim, da v tej smeri le�i vas Ponka indijancev.

Prihajamo z mirnimi nameni!

Kaj i��ejo bledoli�niki v vasi Ponka indijancev?

Smo na poti proti modremu jezeru in smo za�li!

Bledoli�niki naj obstojijo!

Morda nam lahko na�i prijatelji Ponke pomagajo znova poiskati pot?

Bledoli�niki naj obstanejo!

Toda prijatelji, dobili boste cel sod ognjene vode,

�e nas napotite na pravo pot.

Morilci! Za to boste odgovarjali!

Ste znoreli!? Le kaj so vam naredili indijanci!?

- Le mrtvi indijanci so dobri indijanci. - In tak�ne kriminalce, kot ste...,

se obe�a na ve�ala. - Izginite.

- Le kdo mislite, da ste...? - Izginite, sem dejal!

To bom �e danes prijavil v trdnjavi.

Ta ideja je kolosalna! Toda, da ne pozabite!

- V redu. - Tako bi jim pasalo.

Bill, Joe! Te tri je potrebno pospraviti!

Ko pri�ne oro�e ropotati, banditom se takrat ni smejati,

zato se br� podvizajo, kajti situacije se zbali so.

- Ni� hudega ni. V redu bo. - Od kdaj pa konjenica jaha

brez oro�ja naokrog!? - Odkar smo pri�li v roke indijancev.

- Ponka indijancev? - Ne, Asini-boinsev.

- In, �e nas slu�ajno ne bi poglavar Apa�ev re�... - Winnetou?

Obve�i ga, samo obstrelnina je. Zaenkrat si imel sre�o.

Da, Winnetou. �e on ne bi slu�ajno pri�el, bi izgubili �e kaj drugega,

kot na�a oro�ja. - A tako? In, kdo so tipi, ki so vas napadli?

Tega ne vem. Vodi jih nekdo, ki je danes zjutraj s pedesetimi jezdeci uni�il

celotno vas Ponka indijancev. - In zakaj? - Nimam pojma. Winnetou me je poslal

z mirovnim sporo�ilom h polkovniku Merrillu, v trdnjavo New Bara.

Toda, tako dolgo dokler bodo v teh krajih tak�ni ljudje, ki ubijajo nedol�ne �enske in otroke

ta de�ela nikdar ne bo mirna. Na �alost smo mi trije bili preslabi, da bi....

Prepustite vse meni. Brez oro�ja ste. Moj prijatelj vas bo spremljal.

- Dober izvidnik je. - Z dovoljenjem, eden najbolj�ih na vzhodu, jugu in zahodu.

S ponosom pred vami stoji izvidnik, pu�kar in poet.

Najlep�a hvala, gospod. Mi lahko �e zaupate, komu se imamo zahvaliti

za na�a �ivljenja? - Pravijo mi Old Shaterhand.

Vse pu��ice so zadele v sredino. Zakaj Winnetou ne pohvali Ribane?

Winnetou ne gleda rad oro�ja v �enskih rokah.

Ribana se je �e kot otrok nau�ila, kako se s tem upravlja.

Poskusila je o�etu zamenjati sina, katerega si je �elel in ga ni dobil.

Ribana.

- Winnetou tega ni vedel. - Ribana ima svojega o�eta zelo rada.

Winnetou to ve.

Zakaj je Ribana ob prvem sre�anju zamol�ala, da je h�erka velikega poglavarja?

Asini-boinsi imajo pregovor: "�enska, ki govori kot izvir, mo�kemu krade mir"

Tiste pa, ki so tihe, jim ukradejo srce.

Jama je zadnje zato�i��e za �enske in otroke v primeru nevarnosti.

To je velika skrivnost Asinni-boinsev.

- Winnetou je sedaj edini tujec, ki ve zanjo. - Je �e vedno tujec?

Ribana bo odgovorila na Winnetoujevo vpra�anje, �e bo po�akal.

Ribanina usta tiho govorijo, toda Winnetou lahko sli�i.

Kajti on ni ve� tujec.

Tudi Winnetoujeva usta potihoma govorijo.

Toda glasno govori njegovo srce.

- In kaj govori njegovo srce? - Ribana.

Roke v vis!

Se je �e zopet pri�elo?

- Saj to je, Hassepool! - Old Shaterhand!

- No, kaj takega, odkod pa vi!? - Direktno iz �kotske, gospod!

- �e vedno na lovu za metulji? - Ne, gospod, tokrat ne.

Potem, ko sem pri Srebrnem jezeru vlovil Rde�ega Puppillio Polinesta,

je moja zbirka popolna. Toda sedaj me je popadla nova zbirka.

- A, tako? Kaj pa zbirate tokrat? - Pustolov��ine, gospod.

- Odlo�il sem se zbirati pustolov��ine. - No, potem ste si pa kar dosti namenili.

- Imeti boste morali veliko sre�e. - To �e imam. Ker sem vas sre�al.

tam, kjer ste vi, se venomer kaj dogaja. Seveda, �e me vzamete s seboj.

Rad bi vas vzel s seboj. Toda zasledujem dva nevarna tipa.

Odjezdila sta v tej smeri.

Pomota, gospod. Sledi tukaj prenehajo. Tipa sta odjezdila v tej smeri

sledi pa sta zabrisala. To sem to�no opazoval.

- No, potem ste mi pa naredili veliko uslugo. - Pridi sem Herakles.

Menim, da lahko tega gospoda pospremiva del�ek poti.

V redu, vzel vas bom s seboj. Toda opozoriti vas moram,

mo�e, katere i��em, pripadajo nevarni kriminalni tolpi.

Saj to je veli�astno. Pustolov��ina se pri�enja.

- �ef, midva sva... - Ja, ja, �e vem. Luka mi je vse povedal.

- Ste plavce porihtali? - Ne, padli smo v zasedo.

Kaj!?

Spustili ste jih? Mar vesta, kaj lahko to pomeni?!

Najmanj dvajset mo� je bilo. Midva sva imela sre�o.

Luka. Z desetimi mo�mi odidi v Tekamo. Tam so venomer vojaki,

Probaj izvedeti, kaj bodo ukrenili v New Bari? �erifa dr�ite v �ahu tako dolgo, dokler

posel z novo natno koncesijo ne ste�e! Vama je kdo sledil?

Ne, ne, sigurno ne. Vsaj verjamem, da ne.

No, vredu. Bomo videli.

Dva tujca!

Kaj stojite in zijate!? Takoj na delo!

Ti pesjan, �eli�, zanetiti po�ar!?

Kolikokrat sem �e rekel, da se tukaj ne bo kadilo!?

Hej, kdo pa sta vidva? In, od kod prihajata?

- Iz vzhoda. - �elita pa na zahod, kaj?

- Uganili ste. - Ne maram �aljivcev, prijatelj�ek!

Stoj, pusti neumnosti, Carter!

- Izgleda, kot da imamo va�en obisk!

- Ste vi tukaj �ef? - Da, jaz sem.

- Ne maram, �e tujci vstopajo v naftno polje. Kaj �elita? - Nafto.

Ah, nafto �elita?

Lahko vaju gospoda opomnim na to, da je celotna nafta tukaj

moja osebna last. - Toda jaz �elim �isto malo. Tukaj, za mojo svetilko.

- In prosim, naj bo polna. - Bi to naj bila �ala?

Ne. Dolgo sva �e na poti in rada bi v va�i trgovini kupila nekaj zalog.

No, kupiti tukaj ne moreta ni�. Toda lahko zamenjata.

- Va� konj se mi dopade. - Ja, meni tudi.

Poslu�ajte, dam vam en predlog. Dajte mi va�ega konja in zanj dobite

zaloge iz moje trgovine, v vrednosti reciva.... 100 dolarjev?

- Ne, gospod Forester, prihranite si tru... - No, v redu, 200 dolarjev.

Toda v tem primeru so zraven sedlo in pu�ka.

Ne trudite se, od svojega konja se ne lo�im.

300 dolarjev za va�ega in prijateljevega konja.

- S sedli in vsem oro�jem. - Dopustite mi. To gre predale�.

No, ne bi bil to za vas dober posel?

Torej? Kajti Forester je zmeraj dobil tisto, kar je hotel.

Toda, gospodje! Toliko vas proti nama dvema, to ni po�teno!

Pomirite se, Kasselpool, prosim. Torej, postrezite si.

Pozor! Umaknite se! Nevaren je!

Ne streljajte! Odrl ga bom!

Ste ga sli�ali? To je lahko samo Old Shaterhand!

Ste videli? Moj konj je zelo izbir�en.

Pospravite oro�je v skladi��e in spravite konje v hlev.

Klju� dajte meni.

Pridite!

- Povejte mi, kaj tukaj tako smrdi? - Jaz ne voham ni�esar.

Mislim, da vidva zajca potrebujeta par novih spodnjic.

Vi pa novo fasado!

Prenehajte! Nazaj!

- Saj sta na�a gosta! - Vseeno je bolje, da jih ubijemo.

Ne, za to moramo imeti dober razlog. Belca sta in ne indijanca.

Toda, ne bo te�ko. Od tukaj ne prideta ve� ven. Jutri jih dodelim k delavcem.

Old Shaterhand.

Pridite z nami v trgovino. Nujno moram govoriti z vami.

V zaklon! Nazaj! Ponka je! Streljajte!

Vsi smo bili pritegnjeni v naftno zadrugo. Forester tja po�ilja nafto.

Obljubljal nam je udele�bo in dober zaslu�ek, od tega pa ni bilo ni�.

Kak�ne manire ima ta tip!

Imel naj bi celotno naftno koncesijo nad celotno dolino Nomaha.

- Forester ima apetite do indijanskega teritorija? - Da.

Ponka indijanci bi se naj preselili v Dakoto, toda tukaj so �e in napadajo nas,

kajti to je njihova zemlja. Zato je Forester sklenil, da bo Ponke zravnal z zemljo.

Sedaj mi je marsikaj jasno.

Forester je lopov.

- Koliko vas je? - Preko 50 mo� in pripravljeni smo za takoj�njo akcijo.

Toda nimamo oro�ja. Forester nam ga je odvzel in ga zaklenil v skladi��e.

Dan in no� sedi stra�ar pred njim.

Imate zaupljive ljudi izmed naftnih delavcev?

- Vsi so z nami. - Dobro. Potem si bomo poskusili pridobiti oro�je takoj, ko se zmra�i.

- Ko to storimo, napademo �e danes pono�i. - �e danes pono�i?

�eprav se mojemu �kotskemu zna�aju upira, bom kupil tri klobuke. Zaradi sigurnosti.

Sedaj bom brez preve� govorenja, se vrnil na bizonova ozemlja.

V pozdrav naj sonce poje, kajti tudi ono se �e poslavlja po svoje,

ne pozabite na va�e vse, prav debele kroglice.

To so vendar Merrill, Bob in Roney!

- Halo, Bruce! - Presneto Merrill, dodobra ste nas prestra�il.

- Mislili smo �e, da .... - Ni dosti manjkalo. Vlak v nebesa je bil �e rezeviran.

Polkovnik si je delal velike skrbi zaradi vas. Pojdimo.

- Je moj o�e tukaj? - Da, gospod poro�nik!

Poro�nik Merrill se vra�a iz patrulje z dvema vojakoma. Eden la�je ranjen.

V redu, poro�nik Merrill. Kasneje pri�akujem od vas iz�rpno poro�ilo.

O�e! O�e.

Lepo. Veseli me, da si zopet med nami.

- Suzana! - Robert, Robert!

- Tak�ne skrbi si nam naredil. - In Bog mi naj odpusti, sestrica.

Ni ti potrebno ve� tuliti, Suzana. Saj je zopet z nami.

Assini-boins so nas zajeli. Mislili smo �e, da je konec z nami.

- Toda potem je pri�el Winnetou. - Poglavar Apa�ev? - Da.

Njemu se moramo zahvaliti za �ivljenja. K tebi me po�ilja, o�e, z dobro novico.

Winnetou je dal zbrati vsa indijanska plemena, da bi z nami pregovarjali o trajnem miru.

Se pravi, da je bilo ma��evanje pri Schillingtonu uspe�no.

Poslu�aj o�e. Moti� se. Prav nasprotno je. Ravno to je prineslo nemir in mr�njo.

Winnetou �eli z nami pregovarjati na osnovi razuma in dobre volje.

Ti si in ostal bo� nepobolj�ljivi idealist, fant moj. Toda s temi rde�karji je vedno ista zgodba.

Ne razumem te. Zakaj vedno njih krivi�, o�e?

Indijanci so nam poklonili �ivljenja. Toda nekaj ur kasneje, sem bil pri�a,

kako so beli banditi zmasakrirali celotno indijansko vas

- Kdo so bili to? - Ne vem, toda en mo� jih zasleduje.

Stoooj!

- Moj revolver. - Da, �ef.

Dajte, pomagajte!

Tukaj so pu�ke in 30. revolverjev in dovolj municije.

Sedaj lahko pri�nemo.

Upajmo, da nas ni nih�e videl. Slab ob�utek imam, ker je vse �lo tako gladko.

- Pu�ke se morajo razdeliti med delavce, ampak neopazno. Clark! - Da!?

- Takoj, ko so pu�ke razdeljene, pojdite do tolkala in dajte alarm. - Da, v redu.

- Kaj bom pa jaz naredil? - Va�a naloga je, da vse razpolo�ljive.....

- Roke v vis! - Pravi gospod ima navado potrkati, preden vstopi!

Vi tudi!

Vi�je!

Torej, vi ste Old Shaterhand. Mogo�ni heroj.

- Za��itnik ljubih indijancev. - Vi pa morilec Ponka indijancev!

- Ali morda ni res? - Res je, tukaj sem na�el nafto.

- In to jim ni odgovarjalo. - Goljuf ste, Forester.

- Goljuf in morilec. - Sam si krojim zakone.

In eden tak�nih je, kdor posku�a koga mojih delavcev ��uvati proti meni,

bo obe�en. In on je ��uval delavce proti meni, mar ne?

- Da res je �ef. - Obesimo ga!

Streljajte!

�tiri!

Pro� od tod! Ven!

Na konje!

Hitro v trgovino. Vzemite revolverje in pu�ke!

Ponka indijanec! Ustrelite ga!

- Hitro! Minirati moramo! Kdo ima eksploziv? - Jaz! - Vrzi, dobro!

- Nazaj! Nafta gre proti nam! - Hitro! V redu je tako!

Sedaj so dobili to, kar so si zaslu�ili.

- Vse gori! Vse je �lo k hudi�u! - Le tako smo se jih lahko re�ili.

Pogasili bomo in Nouvinango na novo zgradili!

Hassepooll!

Winnetou.

- Kaj je moj brat izvedel? - Po dolini se �e vali dim.

Toda Winnetou je tam videl mnogo mo�. Ve�, kot je deset prstov ene roke.

- Kaj delajo tam? - Posku�ajo pogasiti ogenj.

- Eden od njih nosi �rno usnjeno obleko. - To je najverjetneje Forester.

Teh kriminalcev ne smemo ve� izgubiti izpred o�i.

Po�akal bom tukaj, dokler Winnetou ne pride z vojaki....

Ne! Mir je va�nej�i. �ele, ko bo mir dose�en, bo Forester dobil zaslu�eno klazen.

Sedaj bo Winnetou s svojim bratom odjezdil v trdnjavo New Bara.

- Kdaj odrineva? - Pohiteti morava.

Najina pot pelje do Assini-boinsev. Poglavarju sem obljubil, da bo jezdil z nama.

- Kaj pa bo z najinim prijateljem Kasselpoolom? - Sedaj vama vo��im zbogom in se

tiso�krat zahvaljujem za pustolov��ino v Nouvinangu. V moji zbirki bo vedno

zasedal �astno mesto. - In, kam ste namenjeni sedaj?

Z va�im dovoljenjem, bom sedaj jaz prevzel stra�o tukaj in pre�al na Forestera.

- To je vendar va�no. - Ob�udujem va� podjetni�ki duh,

toda tega vam ne bi priporo�al. Morda bo to va�a zadnja pustolov��ina, dragi prijatelj.

No v redu, potem pa pojdem v Laremy, tam bi se tudi naj marsikaj dogajalo.

Se strinjam, toda na veliko se izognite Nouvinanga.

Brez skrbi, gospod. Kasselpooll je sedaj postal pravi zahodnjak, ki

pozna vse trike in zanke.

Postojte! Nekaj prihaja!

- Kdo pa tam prihaja?! - Temu se pa res mudi!

- Dobrodo�el v Nouvinango! - To bom jaz vzel, to ni igra�a!

Kaj se pa greste?! Prito�il se bom pri �erifu!

Mir! Kaj je to za neko tuljenje? Kdo je ta?!

Pripeljite ga sem!

- Kaj ste iskali tam zgoraj? - Jagode, gospod, divje jagode.

Ne vem, od nekod ste mi poznani. Ja, seveda, bili ste tukaj

z Old Shaterhendom, kateri je nahujskal moje delavce.

- Menil sem, da vaju je ogenj pogoltnil. - Na �alost ne. Se pravi, hvala Bogu, da ne.

- In, kje je sedaj va� prijatelj? - Nimam pojma, gospod.

- Zares ne veste? - Zares. - O, to mi je pa �al.

Boste pa ostali tukaj, dokler se zopet ne spomnite.

Zve�ite ga na en steber, da mu bo sonce ogrelo mo�gane. No dajmo!

Tamle je. Ribana.

To je Ribana.

Takoj, ko se vrnemo iz New Bare, bo Winnetou prosil velikega Tasha-tungo

za h�erino roko.

Gospod, �e lahko izrazim svoje misli? Malce prezgodaj je �e, da bi si delali skrbi.

Kako prezgodaj? V tem pismu dobesedno pi�e:

" �e predsednik Lincoln je opozoril na to, da se v trenutni situaciji vojna

z indijanci mora prepre�iti. Da moramo vojno prepre�iti za vsako ceno."

Kako lahko to prepre�imo? Nih�e nam ne more pojasniti, kako lahko to prepre�imo.

Nih�e nam ne more pojasniti, kako naj pojasnimo incident s Ponka indijanci.

Morda nam lahko Old Shaterhand da kak�en nasvet?

No ja, menim, da se moramo vpra�ati, kako prepri�ati ljudi, ki so bili tolikokrati prelisi�eni,

o tem, da se tokrat misli resno. - To se mi zdi zelo jasno.

Toda res je, mi smo se priselili sem. Zemlja ne pripada nam. Pripada indijancem.

Lepo vas prosim. To so samo stare basni. To pripada zgodovini, ki se je....

je zgodila �e pred 200. leti.

Ampak velja �e danes. Indijanci so se pri�eli braniti �ele takrat, ko smo jih pri�eli

preganjati iz njihovega domovanja in njihove zemlje.

Najlep�e se vam zahvaljujem za va�e pou�ne besede, Old Shaterhand.

�e bi vi bili �rtev Chejenov in do�iveli tak�en masaker kot jaz, verjetno ne bi tako govorili.

Menil sem, polkovnik, da skupaj �elimo poiskati pot za mirno re�itev.

Vsekakor �elimo to. Sem vojak in izpolnjujem povelja.

Prihajajo!

Dolgo �asa so govorile samo na�e pu�ke. Sedaj pa ste naredili dolgo pot zato,

da sledite pozivu miru.

Storili smo vse potrebno, da se ta veliki in zgodovinski trenutek lahko zgodi.

Zato smo tudi mi poslali kurirje na vzhod de�ele. In tudi od tam smo dobili sporo�ilo za mir in spravo.

Tako govori beli o�e iz Washingtona, preko mojih ust svojim rde�im otrokom.

Winnetoujevo sporo�ilo smo dobili. Z velikim veseljem v srcu gledamo na to,

koliko mogo�nih in slavnih poglavarjev je sledilo njegovemu pozivu.

Pozdravljam mnogo hrabrih borcev Assini-boinsev, Manhov, Ponyev in Chipavav.

Osagav, Siuxov in Navajev, �o�onov, Crewov in Dakotcev.

Od vsakega od vas, je prejel sporo�ilo beli o�e v Washingtonu.

Prihaja Ponka!

Poglavar Ponka indijancev.

Sedaj bo postalo te�je.

Na� pozdrav naj dose�e belega o�eta v Washington. In vseh belih bratov.

Zakopljimo bojno sekiro. Na�a de�ela je velika in daje prostor vsem,

�e se bomo med seboj spo�tovali in v miru med seboj �iveli.

Vemo, da se je na obeh straneh godila velika krivica.

�kodo bomo z na�e strani povrnili. Krivce bomo kaznovali.

Koliko so belemu mo�u vredna �ivljenja dva krat po sto borcev, �ena in otrok mojega plemena?!

�iveli so v miru in so bili od belcev na grozovit na�in pokon�ani.

Ni� ve� in ni� manj kot miroljubni priseljenci New Ulma, ki so bili umorjeni

od strani Cheyenov!

VOJNA!!!!

VOJNA!

VOJNA!

VOJNA!

VOJNA!

Vse poglavarje pozivam k razmisleku o tem, da so ta dejanja bila storjena brez na�ega

vedenja, izza na�ih hrbtov! - Dakota!

In kdo jam�i poglavarjem, da se to ne bo ponovilo?!

Jaz, Old Shaterhand vam dajem besedo! Takoj, ko bo med nami sprejet mir, bova

z mojim bratom Winnetoujem izsledila bandite in dobili bodo pravi�no kazen!

Verjamemo va�im besedam, toda ne moreta biti povsod.

Bledoli�niki iz trdnjave New Bara so odovorni za red in mir.

Chikete, Navajo!

Bledoli�niki kr�ijo vse pogodbe zato, ker ne marajo rde�eko�cev. VOJNA!

- VOJNA! - VOJNA!

- VOJNA! - VOJNA!

- Torej bo �e naprej govorilo samo oro�je! - Ne!

- Dovolj krvi je �e bilo prelite! - Poslu�ajte, kar vam govori Ponka!

- Ne bojimo se bitk in smrti! - VOJNA!

Odlo�ate se v velikem gnevu! To ni na�elo na�ih o�etov!

Dogovarjati se moramo. Mirno in odmerjeno!

Kak�no ceno zahtevate za mir?

Kdo bo to zagotavljal?! Kdo bo za poroka?!

Jaz! Kajti jaz vam pravim, da vojne ne sme biti!

Verjemite mi, da je med nami mnogo tak�nih, ki enako mislimo!

Da so med vsakim narodom in rasami po�teni, a tudi slabi ljudje!

- In, da barva ko�e ne odlo�a o tem! - Utihnite, poro�nik Merrill!

- Prepovedujem vam nadaljnji govor! - Ne o�e!

Pravite, da mi belci zani�ujemo indijance! Jaz pa vam pravim, da to ni res!

In to sem vam pripravljen dokazati!

Naj se med na�im in va�im ljudstvom zape�ati nova zaveza. Z Ribano!

H�erko poglavarja Assini-boinsev.... in menoj!

Prosim vas, dajte mi Ribano za �eno.

Poro�nik Robert Merrill, upam, da ste si na jasnem, da boste potem morali vzeti slovo od nas.

Kaj pomeni moja voja�ka kariera proti miru?

�e se bo Ribana preselila v hi�o belega mo�a, se naj mir zape�ati!

Winnetou!

- Kaj se je zgodilo? - Winnetoujevo srce nosi velik tovor, Ribana.

Njegovo sonce se je zakrilo. Jahajva k �otorom.

Ribana bo tam vse izvedela.

Ne.

Ne, Winnetou. Nih�e naju ne more prisiliti.

Vem za pot v hribe, ki je nih�e ne pozna.

- Ne, Ribana. - Po konja pojdem.

- Je poglavar Apa�ev govoril z Ribano? - Da. �e ve.

Ve, da je usoda Assini-boinsev in usoda vseh plemen na�ega ljudstva

odvisna samo od nje. Vojna ali mir, �ivljenje ali zaton.

Ubogaj svojega o�eta.

Kleki-Petra je u�il Winnetouja �iveti v miru.

Sedaj zahteva mir od njega �rtev, ki uga�a vso radost v njegovem srcu.

Winnetou se zahvaljuje svojemu bratu. Razumel ga je.

- �aka naju �e dosti dela. - Da, vem, Forester.

- Kaj govori�? Mir?! - Ves srednji zahod �e govori o tem.

Polkovnik Merrilll je pred trdnjavo New Bara pregovarjal z nekaj poglavarji.

Najbolj�e pa je to, da se bo njegov sin, tisti poro�nik Merrill,

poro�il s poglavarjevo h�erko.

Cezar, Carter, takoj moram govoriti z vama!

- Tudi z drugimi! - Da, �ef! - Je kaj novega?!

Pravkar sem izvedel, da se je pred trdnjavo New Bara pregovarjalo o miru.

- Vsi veste, kaj to pomeni! - Da, vemo!

Prostovoljno nam ti rde�i psi ne bodo zapustili zemlje.

In prav tako bodo plavci imeli dovolj �asa, da se bodo brigali za to!

- To moramo prepre�iti, za vsako ceno! - Vsekakor!

To juho jim bomo presolili, tem mirovnikom!

in vem tudi kako, to nam bo �e �e uspelo!

Poslu�ajmo besede iz poglavja o Solomonu. "Ukradla si mi srce, draga nevesta,

s tvojim o�esom enim. V tvoje srce sem zape�aten, kot tudi zape�aten v tvojih rokah,

kajti ljubezen je mo�na kot smrt in lubosumje je trdno kot pekel,

njen �ar je ognjevit in plamen je Gospodov." Amen.

Sedaj molita pred bo�jim obli�jem in bodita pripravljena.

Robert Merrill, �elite tukaj prisotno Ribano, vzeti za va�o �eno?

Da, �elim.

In vi, Ribana, �elite tukaj prisotnega Roberta Merrilla vzeti za va�ega mo�a?

Da, �elim.

Kot zaprise�eni mati�ar vas progla�am za mo�a in �eno.

Vajina zveza nam je lahko za primer in, prinese nam lahko dolgo pri�akovan mir. Amen

Mo�, privezan za steber, je Kasselpool. Mar ni rekel, da �eli v Laramy?

- Torej ga je Forester vendarle ulovil. - �e me bo moj brat ��itil, ga bo

Winnetou re�il. - Da, toda...

Ni dosti konj v oboru in samo en stra�ar je.

Forester nocoj gotovo ni tukaj. In ve�ina njegovih tudi ne.

Kasselpool nama bo lahko povedal, kje ga najdeva.

To�no mi pristoji.

Hej, veste sploh, koliko sem pla�al za ta klobuk? 6 dolarjev!

Koga briga, koliko je stal. Glavno, da mene ni ni� stal.

Povedati sem �elel le, da je �koda klobuka za va�o vodno glavo!

Kar po�akaj, ti bom �e zama�il gobec!

No, kako nama gre, sin moj?! �e vedno zdrav in �il?!

- Dober ve�er, va�e gospodstvo. - Dober ve�er, gospod.

6 dolarjev.

- Ven, ven, kdo je za�vi�gal?! - Kje je Joe?!

Tamle so! Tam zgoraj!

Vem, kje je Forester. Vse sem to�no sli�al.

Odjezdil je s 40. mo�mi v Greystone kanjon, �eli napasti karavano in za napad

obdol�iti indijance. - Karavano moramo na vsak na�in opozoriti!

Celi dan je�e je do Greystone kanjona, toda poskusiti moramo. Pojdimo, hitro!

Stoooooj!

- Niso indijanci! - Belci so!

Za menoj! V zaklon!

�ivi ne boste pri�li od tod! Prenehajte z odporom!

Pre�iveli bomo to. Potem boste za umor nad priseljenci kaznovani!

Zmota! Eden mojih mo� je �e na poti v trdnjavo New Bara!

Kot edini pre�iveli bo poro�al odgovornim, kako stra�no

so rde�i vragi poklali ljudi! Na �alost, se bo sedaj �tevilo �rtev pove�alo za tri!

Namre� vas!

On je edini pre�iveli v karavani. Rde�karji so morali klati kot vrag.

Rde�i vragi. Assini-boinsi.

Kaj je z Assini-boinsi?

Vse so pobili. Nih�e ni ube�al. Vsi so mrtvi.

Moja �ena, moji otroci.

Mladi prijatelj, sedaj morate biti pogumni. Zelo pogumni.

Usoda vas je zares te�ko udarila. Pobrigajte se za dobro po�utje gospoda....

- Kako vam je �e ime? - Luka, gospod, David Luka.

Pobrigajte se, da bo dobro oskrbljen in, da mu ne bo ni� manjkalo.

Dosti naj pije, to mu bo pomagalo, da bo pozabil.

- V moj �otor naj gre, da se spo�ije. - Da, gospod.

- Pridite. - Kapetan Bruce. - Da, gospod.

Takoj odjezdite z 20 mo�mi v Greystone kanjon. Takoj mi morate prinesti poro�ilo, �e je

to res, kar trdi ta mo�.

In, �e je to res, bo vas Assini-boinsev zravnana z zemljo.

- Imate �e vpra�anje? - Gospod, v premislek samo, v

trdnjavi je samo 22 mo�. Morda bi bilo bolje po�akati, dokler se poro�nik

Jakson z njegovimi mo�mi ne vrne iz voja�ke vaje. - Strinjam se.

Torej, potem pa nocoj.

Tem rde�im smrduhom se ne sme zaupati. To vem �e od zmeraj.

Govorijo o redu, miru, pravici in prijateljstvu, pri prvi prilo�nosti pa poka�ejo pravi obraz.

Toda tokrat jih bomo pobili, brez kompromisa, brez usmiljenja.

Sem vojak in moram svoje predpostavljene poslu�ati. Da sem ti to povelje kar tako izdal,

ve�, da me lahko stane glave. Toda kot mojemu prijatelju, sem ti moral povedati.

- In kje najdem tega tako imenovanega pre�ivelega? - V privatnem �otoru.

- Toda �e polkovnik izve za to... - Brez skrbi Tom, ne bom te izdal.

- Tega ti zagotovo ne pozabim nikdar. - Zbogom.

- Ribana! - Mi nismo prekr�ili miru. To je la�.

- Kam pojde�? - K mojemu o�etu.

Potem greva skupaj. Tudi jaz ne verjamem, da je tvoj o�e prekr�il mir.

Pomagati mi mora�, Ribana. Resnico morava privesti na plano.

Kaj naj storim?

Poostrite stra�o! �e bo sli�ati kaj sumljivega, takoj alarmirajte.

Pripravi oro�je in strelivo. Spravi to h konjem.

Pripravi jih za je�o in vzemi �e enega tovornega.

Potrebujem tudi �otorsko krilo in nekaj mo�nih vrvi.

�e te kdo kaj vpra�a, potem reci, da �eliva �e nocoj odjezditi k Megleni reki, da

bova jutri zjutraj pri�ela z lovom. Medtem, bom jaz poiskal tega pre�ivelega.

Prihajajo!

- Kako neumno, kot v srednjem veku. - Ena krogla ne bo pomagala.

Toda �tiri v isto to�ko. Pazljivo glejte!

Skozenj streljajo! Nazaj!

Prekleto!

Do sedaj smo izgubili �e 17 mo�, �ef. Bolje bi bilo, da bi odnehali.

Ste znoreli? Vedo, da smo mi napadli karavano, ne smemo jih spustiti.

Do njih lahko pridemo samo od spredaj. In, �e se dr�ijo do takrat, ko pridejo vojaki...

Prenehaj �e s tem. Tvoje godrnjanje me dela bolnega.

Opravili bomo z njimi in to z enim udarcem. Pridite.

Forester ve, kaj je za njega v igri. Ne bodo popustili

Nekako jih moramo zamotiti. Da lahko pridemo okrog jezera.

Eden mrtvih spodaj ima laso. Iz tega lahko naredimo vrvi.

- Imamo tri revolverje in tri pu�ke. - Moj brat mi mere misli.

Tam notri si lahko odpo�ijete.

Nit pisnite ne. Vle�ite se na trebuh in dajte roke kri�ema na hrbet.

�e zakri�ite, vas takoj zabodem.

- Dobre zamisli imate, �ef, to moram priznati. - Da, �udili se bodo.

- Prinesite smodnik. - To je prava inovacija.

Hitro, naprej!

Na, dr�i malo.

Smodnik je tukaj.

Gotovo.

- Tako, gori. - Zdaj se bo pri�elo. - �udili se bodo.

Zdaj!

- Saj sploh niso tukaj! - Tukaj so trije od na�ih! - Kako je to mogo�e?!

- Kaj stojite tam?! Kaj se je zgodilo?! - Od�li so, �ef, ni jih ve� tukaj!

Se vam je zme�alo?! Saj so pravkar streljali na nas!

V muldi le�i nekaj na�ih mrtvih. Njihove pi�tole in pu�ke so zvezali na poteg.

- Poka�i. - Hej Red! Do jezera �e le�i ve� teh vrvi.

- Dobro so nas potegnili. - Ko smo med streljanjem dr�ali glave v pesek, so �li hitro

vstran in potegnili vrvi. - To pa je nekaj. - Hitro, pojdimo do jezera!

- Tukaj jih ni nikjer. �e zdavnaj bi jih morali videti. - Prekleto!

Toda ne morejo biti dale�. Prei��ite s polovico mo� kanjon v tej smeri.

- Jaz bom vzel preostale in grem tja. - V redu. Vsi sem, na konje!

Moji bojevniki pravijo, da ste si zaslu�il po�asno smrt.

Toda moj sin pravi druga�e.

Privedeni boste pred sodi��e.

S seboj ga bomo vzeli kot talca.

Ko bodo �otori podrti, bomo odjezdili.

Vem, da za mojega sina ni lahko ostati tukaj, medtem, ko moji bojevniki lovijo morilce.

Toda v boju lahko kak�na krogla zaide in vidva morata �iveti, da lahko �ivi tudi mir.

Stooooj!

Pa, saj to je.....Old Shaterhand!

Kapetan Bruce. Pravkar prihajava iz Greystone kanjona!

Mi smo pa prav tja namenjeni. Ste videli karavano, ki so jo Assini-boinsi zmasakrirali.

Niso krivi indijanci, temve� Bard Forester z njegovo bando.

- Jaz sem pri�a. - Jaz vas bom vodil do sledov kriminalcev.

Winnetou jim sledi. Ne spu��a jih iz vida niti za trenutek.

Torej je res. Bard Forester.

- Kaj je?! Ste jih na�li?! - Ne, �ef. Preko tri ure smo jezdili

in smo vse pre�esali, toda...

- Presneti psi. - Kaj pa sedaj?

-Nazaj moramo. Potrebujemo provianto in municijo. - Pa ranjenci?

Tukaj ostanejo. Samo zadr�evali bi nas.

Kaj pa �akate?! Hitro na konje. Jezdimo do Nouvinanga.

- �ef, na�i konji so utrujeni. Morali bi... - Jezdimo v Nouvinango, sem rekel.

Vojaki so laho vsak trenutek tukaj. �e ne bomo pred jutrom pri reki Blackroad,

je z nami konec.

Moji izvidniki poro�ajo, da Forester ni v Nouvinangu. Kje je?

V redu. Po�akali bomo lisjaka v njegovem brlogu. �e ne pride pred jutrom, bo� umrl.

Z dvignjenimi rokami pridite ven. �e ne, bomo vse po�gali!

Zadosti je. Naprej moramo. Hitro!

- Hej, ti, vstani! - Hej, �ef, tamle prihaja jezdec!

- To je Luka! - Luka? Kaj pa dela tukaj. Moral bi biti pri plavcih!

Sfi�ilo se je! Ne smete nazaj! Assini-boinsi so v Nouvinangu in �akajo na vas!

�e ne pridemo v Nouvinango in te i��ejo, da bi te ubili, potem bodo na�li na�e sledi.

In potem ne bomo imeli samo vojakov, ampak tudi indijance za vratom.

- In, �e oba ne moreva ni�esar storiti? - Kaj bi rad s tem povedal?

Celih �tirinajst dni je do meje. In samo tri ure imamo prednosti

- To je ravno dovolj do vasi Assini-boinsev. - Se ti je zme�alo?

- Kaj pa naj po�nemo ravno pri njih? - Po talce gremo.

Po sina polkovnika Merrilla in Ribano, h�erko poglavarja Assini-boinseeeev!

- Povej to �e enkrat. - Sonce je bilo trdno na zahodu, ko smo od�li iz vasi.

in celo pot so mi bili na desno uho. Imel sem sicer zvezane o�i,

toda tako sem izvedel, da jezdimo do doline na jugu. Od tam dalje sem �tel. To�no do 820.

Tam mora biti skrivali��e. Kak�na votlina ali kaj takega.

Prihajajo nazaj!

To niso oni. Banditi so. Niso nas mogli videti. Hitro v votlino!

Hitro.

806.

807

808

800...votlina. To mora biti ta votlina.

Odkrili so votlino! Morda se �elijo utaboriti ali potuhniti! Globlje moramo!

V pasti ste, Merrill! Pridite z va�imi �enami na plano!

Toda brez oro�ja! Druga�e je konec z vami!

- Ima votlina �e kak izhod? - Od zadaj je �pranja navzgor.

Toda stene so pregladke. Nih�e se ne more povzpeti.

Naprej!

Nih�e od nas se ne sme oglasiti. Morda bodo �li mimo nas, ne da bi nas opazili.

- �ef, tukaj. - Tukaj morajo biti. Pridite.

Tamle so. Streljajte!

Gremo!

Robert! Robert.

Vojaki, vojaki prihajajo!

Pustite jih bli�je.

V zaklon!

Carter. Preverite, �e je �e kak izhod. Naprej!

- Forester je bil hitrej�i od nas. - Da. Toda Tasha-tunga ve, kaj mora storiti.

Prenehajte z odporom, Forester! Votlina je sedaj iz vseh strani obkoljena!

Zagotavljamo vam po�teno sojenje, �e odvr�ete oro�je in pridete ven!

Pozor! Prihajamo ven!

- Merrill in njegova �ena. - Vidite, jaz sem tisti, ki postavlja pogoje!

In zahtevam prosto pot zame in za moje mo�e do meje z Meksikom!

zahtevam, da nam izro�ite na�e konje, vsakemu municijo za tiso� strelov,

provianto za �tirinajst dni in vse to nam nastavite na skalo, na kateri stojite!

nato zahtevam, da se z vojaki umaknete do strelne meje! �e bodo moje zahteve

uresni�ene, bodo ujetniki na meji izpu��eni! �e pa ne, potem bomo z njimi opravili po

po kratkem postopku!

Zagotoviti si moramo �as. To je edino, kar lahko storimo.

Poslu�ajte me Forester! V prednosti ste! Va�e zahteve moramo sprejeti!

Toda na� tovorni konji s provianto stojijo dale� spodaj! Potrebujemo eno

uro, da vse spravimo semkaj. Potem dobite, kar zahtevate!

Strinjam se! Toda niti minute ve�! �e kdo od vas strelja,

bosta dva od ujetnikov nastradala! Vzemi deset mo� in stra�i vhod

Vi, takoj pri�nite s stra�o!

Dobro pazite! Ne streljajte, dokler ne dam povelja!

Peljitu ju nazaj in zve�ite!

�ef, �ef! Vse smo pregledali, nobenega izhoda ni ve�, razen majhne re�e,

toda tam skozi lahko samo z vrvjo.... - To �elim pogledati!

- Tako, trdno jih dr�i. - Daj mi vrv.

Gremo. Pojdita zraven.

Tukaj.

- Tam zgoraj. - Aha.

Tja gor je najmanj 40 �evljev. Prav ima�. Brez vrvi se ni� ne more.

Rad bi vedel, �e se lahko od zunaj sploh pride zraven.

- Vidva ostanita tukaj. �e se kaj premakne, alarmirajta. - Da, �ef.

- Kaj bomo storili s talci, ko bomo preko meje? - Ubili jih bomo, kaj pa drugega.

- Ne boj se Ribana. Ni� se nama ne bo zgodilo. - Ribano ni strah. Videla je Old Shaterhanda.

In trikrat je sli�ala planinsko sovo. Ve tudi, da Winnetou ni dale�.

Tam spodaj se sploh ni� ne premika.

Koliko �asa je �e?

To�no �e 27 minut.

Prihaja Tasha-tunga!

Tam spodaj.

Naj bom preklet, toda ta stvar se mi nekako ne dopade.

Meni pa se dopade, si razumel?

Kako dolgo �e, �ef?

Konec je.

Prika�ite se, vi tam! �as je potekel!

Poslu�ajte Forester. Poglavar pravi, da tovorni konji po�asi prihajajo!

Eden �epa. Dajte nam �e deset minut!

Opozarjam vas! Ne pustim se imeti za norca! �e mule ne bodo tukaj v dveh minutah,

bomo ujetnikom odrezali jezike!

- To ni �lovek, to je hudi�. - Imejte vojake v pripravljenosti.

Preden se bo zgodilo najhuj�e, bomo napadli.

41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50.

51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60. �as se je iztekel!

Sedaj bom dal privesti ujetnike! da boste lahko gledali, kako jih bomo obdelali!

Pripelji jih ven.

Kaj je bilo to? Mir!

- Tukaj je. ribana je slutila. - Kdo je tu?

Nazaj!

V votlino!

Pozor! V zaklon!

-Toda vi streljate navzgor. - To�no tako.

- Hvala, Winnetou. Ujeti moramo Forestera. - Ne.

Forester pripada edino le ma��evanju Assini-boinsev.

Tako!

Hvale�en sem vam. Tukaj sem pre�ivel najbolj�e leto. Mogo�e spet pridem.

In kaj sedaj planirate? OHHH

Predaval bom na moji univerzi in ko bom imel dopust

bom za�el z novo kolekcijo.