Original subtitles

www.titlovi.com

Re�ija

Sem vedel, da te bom na�el tu.

�efi ho�ejo, da se tega takoj loti�.

Pa kaj �e. Alex!

�e tako imam petkrat ve� dela od drugih.

�e o samomoru Monroejeve poro�am. Ne zmorem ve�, samo �lovek sem.

To te ni �e nikoli ustavilo.

Vzemi. -Zakaj ravno jaz?

Cerkev proti dr�avi, antisemitizem, dr�avljanske pravice, vojna.

Zgodba ti je pisana na ko�o. Mogo�e se ti nasmehne �e pulitzer.

Vzemi.

Videti si krepak.

Kako ti je ime? -Michael.

�udovito ime. Ime nadangela.

ZIMSKA VRTNICA

Da, sestra Terezija Benedikta je bila pri nas.

�al je vse prekmalu od�la. K nam je pri�la iz Nem�ije.

Bilo je tik po bo�i�u leta 1938.

Kaj mi lahko poveste o njej? -Trmasta, da je kaj.

Kako to mislite? -Edith je verjela,

da v dru�bi obstaja posebno mesto za �enske

in posebno mesto za mo�ke.

Ne enako, vendar enako pomembno in bistveno.

In da oba spola,

z lastnim dostojanstvom in milostjo,

lahko v spo�tljivem ozra�ju najdeta harmonijo in izpolnitev.

Vas lahko citiram? -Samo, �e me boste res.

Edith.

�udovite o�i je imela.

Ste to fotografijo �e videli?

Morda sem jo res.

V uredni�tvu sem dobil precej gradiva.

Iskanje Edith pomeni biti dosleden, predan resnici,

predan Bo�jemu.

Ne glede na to, kam vas to vodi. �e ne...

Me sku�ate prestra�iti? -Da.

Na va�em mestu bi me skrbelo.

�e �lovek hodi po robu pe�ine,

se mora zavedati te�nosti ali pa imeti mo�na krila.

Kje je tu prispodoba?

Ali Bog predstavlja te�nost ali krila?

Mladeni�.

Napisala vam bom ime osebe,

ki vas bo morda nau�ila leteti.

Erna Biberstein, Edithina zadnja pre�ivela sestra.

Kot ve�ina nem�kih deklet na�ih let smo se po�utile,

kot da smo na vrhu Lorelaj in zremo na Ren.

Sanjale smo o neustra�nih vitezih, ki bi nas popeljali v Camelot.

Nato so se sanje sprevrgle v m�ro,

cameloti, kamor so nas vodili, pa v trdnjave smrti.

Nekaj se spra�ujem.

Smo bile �tiri sestre Stein res tako druga�ne,

da bi na� Camelot postal plinska celica?

Ne, nismo bile kot �tevilna nem�ka dekleta na�ih let.

Niti najmanj.

Oprostite starki, da razpreda, ampak zdi se mi, da razumete.

Ne zdite se mi zagrenjeni.

Si lahko zagrenjen, �e izgubi� nekaj, kar sploh ni bilo tvoje?

Ob�asno pridem sem obujat spomine.

In se spominjat sanj tistih deklet, polnih �ivljenja.

Kot je bila tudi Edith.

Iz Nem�ije sva pobegnili l. 1936, po materini smrti.

Najprej v Pariz, nato v Kafkovo Ameriko.

Edith in Rosa pa sta ostali.

Povejte mi kaj o Rosi. -Povsem je bila predana Edith.

In zdaj bo Edith �e svetnica. Materi to ne bi bilo v�e�.

Ni odobravala tega, da se je Edith spreobrnila.

Mati je bila na Edith zelo ponosna. Na njen um, izobrazbo,

kako se je dokazala v svetu mo�kih.

Ko pa je �la med kristjane...

V 30. letih smo v Nem�iji izgubljali vse.

Slu�be, premo�enje, dostojanstvo, bli�nje.

Vse. In ko nekdo izgubi vse,

se oklepa tistega, �esar ne more vzeti nih�e. Identitete.

Bili smo Judje. In tega si nismo pustili vzeti.

Ko so poklicali od va�ega �asnika,

sem skopirala dele Edithinega dnevnika.

Je pisala dnevnik? -Ja, v nem��ini.

Menda govorite tuje jezike. -Nekaj malega.

Upam, da vam lahko zaupam. -Vsekakor.

Ta fotografija je nastala na pasho leta 1893.

Zdaj veste, da sem stara kot zemlja.

Z Edith sva spodaj v kotu.

Koliko vas je bilo?

�tirje otroci so umrli pri porodu, tako da nas je ostalo sedem.

Paul, Arno, Rosa, Frieda, Else, Erna in jaz.

Skupaj z mojo preljubo materjo Auguste in o�etom Siegfriedom,

ki je zaznamoval mojo mladost s smehom in solzami.

Bila sem droben in slaboten otrok,

vedno bledikav, �eprav so se mi zelo posve�ali.

Zardela sem le poredko. Razen ko je o�e govoril z Bogom.

Prevzela me je �arobnost tega Boga,

vladarja Izraela, in Njegove postave.

Ko sem bila �e majhna,

v mojih o�eh o�e ni mogel narediti ni�esar narobe.

Vera v njegovo so�utje in pravi�nost

je bila temelj mojega �ivljenja.

�e se je kaj pokvarilo, je o�e znal popraviti.

Znal je pokrpati zlomljene lutke in duha.

Tisti dan je bil nekaj posebnega. Bil je moj rojstni dan.

Tega ni mogel popraviti nih�e. Nih�e na zemlji.

In nih�e v nebesih.

Ker sem izgubila o�eta, mati pa je imela dela �ez glavo,

nisem ve� videla smisla. Zato sem potrebovala Boga.

Morala sem verjeti, da smo Njegovo ljudstvo,

morala sem biti v Njegovi dru�ini, saj je moja razpadala.

Naprej.

Brez Boga bi bila sama.

Morala bi sama poskrbeti zase.

Dr. Herbstrith, sem Edith Stein iz 6. razreda.

Vem, kdo si. Toda kaj po�ne� tu? Pouk se je �e za�el.

Ravno zato sem tu, saj ga ne �elim ve� obiskovati.

Menim, da zavira moj napredek. -Kaj res?

Prepri�ana sem, da sem intelektualno pred drugimi otroki

in bi rada kaj zahtevnej�ega. -Po tem ni nobene potrebe.

Bilo bi neodgovorno, da bi ugodila tvoji absurdni pro�nji.

Zdaj se pa le podvizaj nazaj v razred, preden...

Preverite moje znanje iz vseh teh knjig.

Prosim vas samo za prilo�nost, da se doka�em.

Naj bo, gd�. Stein,

toda skrbi me, da bo� svojo prevzetnost �e zelo ob�alovala.

Rada bi se vam zahvalila, da ste upo�tevali mojo h�er Edith.

Nisem prepri�ana, da je to najbolj�e zanjo.

Zakaj ne?

Po mojih izku�njah tista dekleta, ki so prenapredna za svoja leta,

lovijo resnico, ki lahko za njihovo sre�o postane brezpredmetna.

Sli�ala sem tudi, da je bistrega uma,

zato bo to morda ugotovila sama.

A navkljub bistremu umu je moje iskanje �e mejilo na obsedenost.

Morala sem najti odgovor na vpra�anje o Bogu.

�e zares obstaja,

zakaj je potlej moj o�e umrl in mati tako trpi?

Morda pa to niso vpra�anja za mladenke, ki se spra�ujejo o Bogu.

Saj razumevanje Bo�jega ni tako preprosto kot u�enje plavanja.

Mar ni varneje, se spra�ujem, le �ofotati v plitvini,

ali pa se celo nehati igrati, preden utonemo?

Ko sem tako premi�ljevala,

je glas globoko v meni, ki je bil za �asa mojega o�eta zelo glasen,

povsem obmolknil.

"Jaz sem Bog tvojega o�eta,"

je Bog rekel Mojzesu iz gore�ega grma.

V tistem trenutku sem spoznala,

da je zame Bog umrl tistega dne, ko so pokopali mojega o�eta.

Leta je trajalo, preden sem spet zasli�ala Bo�ji glas,

leta bitk in vojne.

�ganica? Dobra je za �ivce.

Tu je najpomembnej�e, da si v dobrih rokah.

Ne, hvala. Ne pijem.

Tu nikar ne uporabljaj besede "ne", sestra.

Ni je stvari, ki je v tem peklu ne bi naredili.

Vsa �ivljenjska pravila postanejo faustovska.

Kako �udno, da tu najdem filozofa.

�udno? Niti najmanj. Pekel jih je poln.

Pa res ne pije�. -Nisem zavrnila iz vljudnosti.

�e samo posedam tu in pijem, ne bom nikomur koristila.

Tako ali tako ne bo� nikomur kaj prida koristila.

Je vredno zakrpati vojaka, da bo vstal za naslednji rafal?

Vidim, da ste tudi cinik. Res �udovito.

Samo to �e potrebujemo na fronti, ve� utrujenosti od �ivljenja.

To ti je o�itno dobro znano.

Sem si se pri�la odkupit, ne?

�e lahko re�i� �e nekaj vojakov, pa �e toliko bolje.

Dol�nost kli�e.

Vojna, gospodi�na...

Stein. -Vojna, gd�. Stein, ni eksperiment.

Pono�i ne streljajo.

Za Francoze je no� sveta.

Vidim, da ste pripravljeni. -�lovek nikoli ne ve.

Ve�, zakaj se borimo, gd�. Stein?

Luna. Francozi ji pravijo la lune. �enskega spola je.

V nem��ini je mo�kega spola, der Mond.

Kako lahko vlada mir ob tako razli�nih pogledih na svet?

To ste pa dobro razmislili.

Kar po�nemo tu, ni niti od dale� podobno razmi�ljanju.

�e bi razmi�ljali, ne bi bili tu, kajne?

Motite se, tu nisem zgolj iz sebi�nih vzgibov.

Saj vem, zaradi so�loveka. A tudi so�utja lahko zmanjka. -Kako?

Ko se zgodi nepri�akovano, je nemogo�e napovedati razplet.

Nepri�akovano? -Na primer to.

Morala bi vedeti. Mo�ki kot vi...

No, kaj je z nami? -Lahko no�, poro�nik.

Zadeli so vas. -Priznam krivdo.

Veliko krvi izgubljate.

Prisr�nico imam pa �e vedno.

Vidim, da vam tudi smisel za humor �e ni odtekel.

Malo bo zabolelo.

Je vredno zapravljati dragocena zdravila za mo�kega, kot sem jaz?

�e nikogar prej nisem poljubila.

Vem. -Kako?

Marsikaj vem, gd�. Stein.

Edith je �la na fronto, da bi se odkupila za izgubljeno vero.

�eprav to zveni otro�je. Je bilo tako ali ne?

Vsa Evropa je izgubila vero.

�e dandanes izrinjajo Boga iz na�ega vsakdana.

Nekaj vam moram pokazati.

Ko sem bila majhna, je ta bo�ji hram stal sredi prelepe narave.

Zdaj pa so Bo�je veli�astje zasen�ile �love�ke stvaritve.

Naprednjak sem, zato ne so�ustvujem z vami.

Torej se boste gotovo ujeli z Anno Reinach.

V Rheinsbergu ima dirkalni avto. Pravi mu Fenomen.

V mladih letih je dirkala.

Ni se �e upokojila, �e vedno je v evropskem vrhu.

Edith? Ena prvih pravih feministk?

Je Frances res to rekla? -Natanko to.

Nenavaden opis za �ensko v habitu. Menda odklanjajo �enstvenost.

Nune. Bog pomagaj! Le kdo si izbere tako �ivljenje?

Ne vem. Organizirane religije nisem nikoli razumel.

Ravno to je njeno bistvo, ta skrivnostnost.

Vem, �esa se bojite. Ne�tetih pravil.

Moli tukaj, moli tam, poklekni in spet poklekni.

S tem je imela te�ave tudi Edith.

Pogosto je �utila, da je povsod samo dim, manjka pa Bo�ji ogenj.

Za�niva na za�etku.

Ho�ejo, da samo ubogamo in mol�imo!

Anno sem spoznala na shodu Pruske �enske zveze.

Kot vojno bolni�arko so me povabili tja predavat,

da bi nesmiselno morijo osvetlila z �enske plati.

Toda nisem se zavedala, kak�en vtis bo name naredila Anna.

Vzemimo tvojo predstavo o Bogu. -Oziroma odsotnost le te.

Da Bog ne obstaja, si se odlo�ila zgolj zato,

ker Bog, v katerega si verjela, na svetu dopu��a slabo.

Toda tak�no razmi�ljanje je zmotno.

Z razumom ne bo� nikoli pri�la do Boga.

Adi je fenomenolog.

Mar ni o�e fenomenologije Edmund Husserl?

Ja, profesor Husserl. Bil sem njegov �tudent.

Torej verjame�, da resni�nost ne more biti objektivna. -Tako je.

Vrata niso vrata, �e jih ne moremo odpreti.

Bog ni Bog, dokler ga ne �uti�.

Ljubezen pa ni ljubezen, �e ti ne se�e do srca.

Smem prositi za ples?

Kako je z njim? -Strel je oplazil plju�no arterijo.

Naslednje ure bodo odlo�ilne.

Mislim, da se bo zlizal. Ta se ne bo kar tako vdal.

Res je.

Prijatelj? Bli�nji?

Bli�ji, kot sem mislila.

Edith Stein. -Me veseli.

�tudirala sem pri prof. Husserlu.

Kaj vam prvo pride na misel, ko preberete to poved?

Kot se son�nica obra�a za soncem,

tako �love�ka zavest stremi za resnico.

Prevzela me je njegova priljudnost.

Bila sem njegova najbolj�a �tudentka.

Slavni francoski katoli�ki filozof Teilhard de Chardin je to imenoval

�love�ki fenomen.

V svojem slavnem delu se ukvarja s �love�nostjo.

�e je Kierkegaardov fenomen povsem kr��anski,

kaj tu manjka?

Da, gd�. Stein? -Metafizi�no. -Tako je!

Dokon�ala sem �tudij, doktorirala z odliko

in postala redna profesorica.

�ganica?

Poro�nik. -Pravzaprav sem zdaj stotnik.

Z vsako izdrto kroglo napreduje� za en �in.

Upam, da ne prilezem do generala.

Mislim, da se sploh �e nisva predstavila.

Edith Stein. -Hans Lipps.

Ampak moje ime �e pozna�.

Lepo, da te je skrbelo zame in si vso no� bedela ob meni.

Si prepri�an? Ranjenci imajo pogosto privide.

�e je ranjeno srce, �e ne.

Koliko bolni�ark s tako �udovitimi o�mi je v Nem�iji?

In koliko bolni�ark Stein je bilo v Pont--Moussonu?

Torej v bolni�nici sploh nisi spal.

Vnovi� priznam krivdo.

Prav sem imel. Zakrpate nas, pa gremo z novo pu�ko spet v boj.

Krog se nadaljuje, dokler ne umremo.

Vidim, da je tudi tvoj sarkazem lepo okreval.

Nikoli ga ne bom izgubil, vzel ga bom s sabo v pekel,

da bova s hudi�em na enakem nivoju.

Ne umri, Hans. -Je to ukaz, sestra?

�e je, povej mojemu nadrejenemu.

Rad je na teko�em s tem, kdo sme umreti in kdo ne. Zelo pedanten je.

Eden od naju mora v vojno, sicer bo cesar zelo jezen.

Vr�eva kovanec?

�e naprej sem imela govore za sufra�etke.

Postajala sem slavna, nepremi�ljeno slavna.

Kako naj vedo, kaj je dobro za nas? Me ne vemo, kaj je dobro zanje.

Enaki smo v vseh pogledih.

Igrate se z ognjem, Edith.

Vem, da je to va�a najljub�a igra�a,

toda ali ne vidite, da imajo na�i voditelji brade?

Nekateri celo dalj�e od mene.

Kaj vam to pove?

Da so mo�ki, ki pri�akujejo, da bo �enska ubogala. Gre za to?

Pomembno je vedeti, katero bitko izgubiti, da bi dobili vojno.

Kaj pa tisti bradati fosili sploh vedo o vojni?

Draga �ganica. Thomas Mann je napisal,

da je vojna zgolj strahopeten pobeg od te�av miru.

Ko bo mir pri�el, in neizbe�no bo, saj Nem�iji zmanjkuje streliva,

se nadejam, da se bosta ko��ka najinih �ivljenj spet na�la.

Rad bi te videl, �ganica. Stra�ansko te pogre�am.

Hansa je ljubila. To je o�itno celo po Adijevi definiciji.

Bila sta si usojena. -Stvar ni tako preprosta.

Zelo ga je pogre�ala.

Ljubezen...

Ljubezen, ki ljubiti mi velela...

Dante. Paolo in Francesca.

Navdu�ena sem.

Nikar. Teh vrstic se spomnijo le globoko prizadeti.

Ste globoko prizadeti?

Adi se z boji��a ni vrnil.

Iz Berlina sem dobila li�no pisemce.

Z �eleznim kri�cem.

Na moje presene�enje se je iz tega izcimilo nekaj dobrega.

Ko bi le imela tvojo vero, Anna.

Mojo vero?

Vsak dan je na preizku�nji.

Ugotovila sem, da za trpljenje ni �ude�nega zdravila.

Zato se temu re�e vera.

Res si �elim, da bi imela tvojo vero.

Saj jo ima�. To vidim v vsem, kar po�ne�.

Le preve� trmasta si, da bi to priznala.

�e leta stoji� pred nezaklenjenimi vrati.

Zakaj jih kon�no ne odpre� in ne stopi� skozi?

Kristus zdaj nima ve� telesa, razen tvojega.

Ne rok, ne nog na Zemlji, razen tvojih.

Tvoje so o�i, skozi katere zre z usmiljenjem na svet.

Tvoja so stopala, s katerimi stopa po poti dobrega.

Terezija Avilska to pravi o Bogu, ki je vratar do moje vere.

Terezija Avilska? -Karmeli�anka iz 16. stoletja. �enska in pol.

Njeni predniki so bili Judje. -Res?

Tam je, glej.

Nad oltarjem.

Vse to je tako abstraktno, Anna.

Tudi matematika je, dokler ne gre� po nakupih.

To je bilo zame nekaj novega.

V sinagogo so ljudje hodili le k bogoslu�ju,

ta gospa pa je prekinila vsakodnevne opravke,

da je obiskala cerkev, kot bi �la obiskat dragega prijatelja.

Terezija Avilska.

O njej sem hotela izvedeti ve�.

Bog se ne premakne. Potrpljenje dose�e vse.

Kdor ima Boga, mu ne manjka ni�.

Zadostuje zgolj Bog.

Preprosto govoriti z Vsemogo�nim, kot bi govorili z lastnim o�etom,

ne da bi razmi�ljali, ali so besede prave ali ne,

temve� samo izre�i prvo, kar nam pride na misel,

ne da bi se bali, da Ga bomo u�alili,

to je molitev.

To je Kristusova resnica.

Anna, razmi�ljam, da bi postala kristjanka.

Ali �uti�, zares �uti�, da mora� to storiti?

Mislim, da to �utim. Mogo�e bom tako spet na�la Boga.

Kaj pa pri njem najbolj pogre�a�?

Ko sem bila �e majhna, do koder mi se�e spomin,

sem obo�evala o�eta.

Komaj sem shodila,

a sem vedela, da sem varna, �e sem mu pustila izbrati pot.

Kar koli je naredil, tudi najmanj�o malenkost,

je naredil iz brezpogojne ljubezni.

Nau�il me je resnice o ljubezni.

In zdaj mi je Terezija pokazala pot nazaj.

Ti si mi pokazala pot nazaj.

Zakaj pa se mi potlej zdi, da te to ne osre�uje?

Odlo�ila sem se, da bom imela naslednji mesec

govor za Prusko �ensko zvezo.

Razmi�ljam, da bi se na poti oglasila �e doma. -Lepo.

�e skoraj leto dni te ni bilo. -Maja bo eno leto.

Nikoli nisem nehala biti Judinja.

Le izgubila sem vero v Boga, zdaj pa se v meni spet prebuja.

Nisem pa nehala biti Judinja. -Vem.

Pomembno je, da to ve�. Tudi Jezus je bil Jud. -Seveda.

In nikoli ni nehal biti Jud. -Edith.

Potrebuje� njeno odobritev, kajne?

Imela bom govor za Prusko �ensko zvezo.

Vem, Erna mi je pisala.

S tabo bi �la rada skozi besedilo. -Res?

Da �e ti doda� kaj svojega.

Mami, v �ivljenju si ogromno dosegla.

In to kot samska �enska v svetu, ukrojenem po mo�kih merilih.

Od tebe bi se lahko marsikaj nau�ili.

Nau�ili? Kaj pa vem.

V novicah sem prebrala tvoje govore. -Res?

O govorih in vsem tem ne vem veliko,

a se mi zdi, da bi lahko bila malce bolj...

Politika ni ravno za �enske, se ti ne zdi?

Jutri gremo v sinagogo. Bi �la rada zraven?

Z veseljem grem s tabo in sestrama. -Lepo.

"Prizadevamo si za razumsko utemeljen antisemitizem,

ki bo vodil do sistemati�ne odprave judovskih privilegijev.

Kon�ni cilj teh zakonov

je odstranitev vseh Judov."

Napisano je v mno�ini.

Saj vemo, kdo je mi�ljen s tem. Kristjani!

"Med nami �ivi nenem�ka, tuja rasa,

ki no�e in ni zmo�na �rtvovati svojega rasnega zna�aja in �uta.

Ti tujci so Judje. Adolf Hitler."

Vse ve� ljudi ga poslu�a. Na Bavarskem ima �e veliko vpliva,

Bavarska pa je skoraj stoodstotno katoli�ka.

Raje vidim, da nima� Boga, kot da ima� tega.

V sramoto si mi. -Mati!

Pravijo, da je ta mo�ak, ta Hitler, samo navaden gore�ne�.

Nem�ija jih je imela �e precej, a smo jih vajeni.

Taki pridejo in gredo, mi pa obstanemo.

Ne sodi Kristusa po teh svinjah.

Ne sodi mene. -Doka�i mi.

Poka�i, da nisi ena od njih.

Draga �ganica.

Vrnil sem se iz vojne, saj po premirju ni bilo smiselno,

da bi se sam bojeval naprej.

Zelo sem se veselil, da te bom spet sli�al.

Misel nate mi je pomagala pre�iveti tisti pekel.

Tvoja ti�ina je pomenljiva.

Ne vem sicer, kaj naj bi pomenila,

a ker sem optimist, se bojim najhuj�ega.

Pi�i mi, prosim.

Zahtevamo enake pravice kot mo�ki!

Ne bodo nas imeli na vrvici,

da bomo samo kuhale in �istile.

Verjamem v pogum.

Verjamem v mo� so�utja.

Verjamem, da je v vsakem od nas dovolj moralnosti,

da so�ustvuje z drugim v trpljenju.

Vsak �lovek se mora odlo�iti,

ali bo hodil v lu�i kreativnega altruizma

ali v temi uni�ujo�e sebi�nosti.

Strah pred lastno smrtjo je pogojen s strahom drugega.

Kot �ivimo skupaj v so�utju, bomo skupaj tudi umrli.

Profesor Husserl, kak�na �ast.

Lahko stopite ven, profesorica? -Zakaj neki?

Pred svojimi �tudenti ni�esar ne skrivam. -Prav.

Gospoda sta vas pri�la pospremit iz predavalnice.

Iz predavalnice? Zakaj pa, profesor?

Zakaj niste poslu�ali mojih svaril?

Za va�e radikalne govore za Prusko �ensko zvezo gre.

Berlin zahteva, da vam odvzamemo profesuro.

Zaradi �esa pa?

Zaradi nagovarjanja k uporu. -Prosim?

Mar mislijo, da sem Sokrat? -Ne.

Mislijo, da ste Edith Stein, in to je zanje povsem dovolj.

Ne morete ni�esar ukreniti? -Bojim se, da ne.

Zvezane roke imam.

Potem veste, kako se po�utimo �enske.

Oglejte si ta fenomen, dragi �tudentje, dragi profesor.

Katera dr�ava postavlja raso in spol

nad �love�ke vrednote in dostojanstvo?

Tej dr�avi zdaj slu�i va�a filozofija.

Zdaj se lahko posvetim zares pomembnim stvarem.

Svet se naglo spreminja, Anna.

Saj si sli�ala govore tistega Hitlerja, kajne?

Navaden pavliha je, samov�e�en obsedenec.

Tudi jaz sem tako mislila,

a �e obvladuje Drexlerjevo Delavsko stranko,

ki po novem zagovarja nejudovski socializem.

Politiki izjavijo marsikaj, samo da bi dobili glasove.

Ne. Mislim, da je imela mati prav.

Val nestrpnosti se spet obra�a proti Judom.

In kaj vse to pomeni zate?

Kot �enska se borim za pravice �ensk.

To moram storiti tudi za na�e ljudstvo. -Kako to misli�?

Hitlerjevo gibanje naj bi bilo kr��ansko.

Morda Kristus �eli, da doka�em njihovo zmoto kot ena od njih,

kot Terezija Avilska. -Razmi�lja�, da bi postala nuna?

Edith!

Kaj pa tisti mo�ki z �elezni�ke postaje v Berlinu?

Kaj je bilo z njim? -Ne vem.

Edith je bila glede tega zelo skrivnostna.

Dvomim, da sploh kdo ve.

Razen... Edini drugi mo�ki, ki je videl v njeno du�o.

Ime mu je Eugen Breitling.

Slu�buje kot �kof,

na�li ga boste v Freiburgu v Schwarzwaldu.

Pozdravljeni, Michael.

Pri�akovali smo vas. -Me veseli.

Sedite. -Hvala.

Gd�. Reinach mi je povedala, kaj raziskujete.

Upam, da za Bo�jo slavo.

Ali za New York Times, kar pa� dose�e ve� ljudi.

Povejte mi, kaj bi radi vedeli o na�i dragi Edith?

Samo trenutek. Najprej...

Kdaj je Edith Stein postala Terezija Benedikta od Kri�a?

Bilo je decembra leta 1921,

na drugo adventno nedeljo, �e me spomin ne vara.

Udele�ila sem se katoli�ke ma�e, da bi jo sama do�ivela.

O freibur�kem �upniku Breitlingu sem sli�ala veliko dobrega.

Anna mi je povedala, da je nekaj posebnega. Takega sem iskala.

V zadnjih klopeh je uzrl neznan obraz, mene.

Gotovo sem se mu zdela zelo zavzeta,

saj je med ma�o ves �as pogledoval proti meni.

Obred se mi je zdel nenavadno blizek in doma�

zaradi besed tistega �loveka, Jezusa.

Stvar �al ni tako preprosta, gd�. Stein.

Ne morete kar priti sem in postati katoli�anka.

Vsaj ne brez priprav. -Saj sem pripravljena.

Kar preverite. Vpra�ajte me kar koli.

O evangelijih, Teolo�ki sumi,

pismih svetega Hieronima, Hoji za Kristusom, katekizmu,

Izpovedih svetega Avgu�tina.

Od kod sploh poznate Teolo�ko sumo?

Kako naj kdo razume ontologijo, ne da bi prebral Sumo,

Monologion svetega Anzelma in Brentanove �tudije Aristotela?

Mar niso to temelji okro�nice Immortale Dei pape�a Leona XIII.?

Draga mati, po�iljam ti vabilo na svoj krst,

�eprav globoko v sebi razumem, kako te�ko je to zate.

To ni za�etek novega �ivljenja,

temve� le evolucija mojega odnosa z Bogom.

Ne opu��am svoje vere,

temve� moja ljubezen do Boga le dozoreva.

Ugotovila sem, da sem se zaljubila v Kristusa.

Kako pojasniti nepojasnljivo?

Leta 1453

so breslavske Jude pregnali iz mesta.

41 so jih se�gali na grmadi,

ker jih je fran�i�kanski pater Janez Kapistran

po krivem obto�il oskrunitve posve�ene hostije.

Kadar pre�kam trg Bl�cherplatz,

�e vedno zaznam vonj po za�ganem mesu,

�eprav so odtlej minila �e stoletja.

Kako si lahko prepri�ana, da ne bodo nekega dne

tebe obto�ili skrunjenja posve�ene hostije?

Terezija, krstim te

v imenu O�eta

in Sina in Svetega Duha. Amen.

Kristusovo telo.

Amen.

Draga mati. Ob tvojem pismu me je stisnilo.

Grozodejstva, o katerih pi�e�,

�eprav storjena v Kristusovi cerkvi, niso Kristusova.

Boga ne smemo soditi zaradi dejanj �loveka, kajti ve�ji je od njih.

Jezus je bil eden od nas.

Zakaj mi nisi odpisala?

Posku�ala sem,

a ko sem za�ela, sem videla, da nimam o �em pisati.

Razen o drobnarijah, a vem, da za to ne mara�.

Od tebe bi sprejel besede kakr�ne koli veli�ine,

velike, srednje in drobne.

Romantik zelo odprte sorte sem.

Za to gre torej? Za romanco?

Hans, moje �ivljenje se je obrnilo na glavo.

Vidim.

Rekla si mi, da nisi �e nikogar poljubila.

Kljub vsiljivi drznosti pa nisem �enskar.

Zaljubil sem se vate, Edith.

Nisem si mogel pomagati. Saj bi okrivil bombe, a...

Tudi tvoje prelepe o�i so imele nekaj pri tem.

�ganica.

Edith.

Ne morem ve� �iveti brez tebe. To bi bilo kruto do obeh.

Potrebujem te.

Kot veli navada v takih primerih, te prosim za...

Razmi�ljam, da bi postala nuna.

Resno misli�.

�utim se poklicano za to,

toda moj spovednik mi svetuje, naj po�akam. -Hvala bogu.

Ho�e, da sem povsem prepri�ana. -Torej nisi.

Ne potrebujem duhovnika, pi�e ti v o�eh. -Zadeve mi ne olaj�uje�.

Kaj sploh pri�akuje� od mene?

Pravkar si mi povedala, da je moj edini tekmec Bog.

Kaj naj storim? Naj si pobelim brado?

Potrebujem nekaj �asa. -Prav, 48 ur.

Hans, kar koli bom storila, mora biti povsem predano resnici.

Ne glede na to, kako in koga ljubim,

me mora ta ljubezen izpolniti.

Z ni�imer drugim se ne bom zadovoljila.

Vem.

Tak�na si.

Ti lahko pi�em? -Seveda.

Mi bo� odpisala?

Trmast sem, ve�.

Ko nekaj ho�em...

Ne odneham.

Povej mu to.

Ali poklicanost res pomeni zatreti naravne nagone?

Zveza z Bogom je �lovekov najnaravnej�i nagon.

Tu blizu stoji gora Feldberg.

1500 metrov ima, popoldanska tura za izku�enega pohodnika.

Na poti je tudi del, ki se imenuje "ma�ja steza".

Ozka je in strma, zares primerna le za ma�ke.

Skoraj sem �e dosegel vrh,

bilo je junija leta 1958,

nato pa sem izgubil zbranost.

To se rado zgodi.

Bli�je ko si vrhu, bolj ga ima� za samoumevnega.

En napa�en korak, pa pade�.

Z Bogom je enako kot z gorami. Ne sme� ga imeti za samoumevnega.

En napa�en korak, pa �ivi� povsem narobe.

Prav to bi se lahko zgodilo tudi Edith.

Poklicanost ni preprosta, verjemite mi.

Tudi zanjo ni bila.

Zaradi njene matere?

Tudi zaradi nje.

Ampak ne samo zaradi nje.

Hans Lipps. -Ko je �la leta 1934 v samostan, ga ni ve� omenila.

Trenutek. Edithina sestra mi je dala njen dnevnik.

Tam ni ni�esar.

Erna mi je pred leti poslala kopijo.

Dnevnik znam prakti�no na pamet, a Hans v njem ni omenjen.

Vsaj ne po letu 1934. -Od leta 1922 do 1934.

12 let je �akala, kam jo bo odneslo �ivljenje. Kako je zdr�ala?

Sklenila sva dogovor, da bo pisala knjige,

pou�evala primerjalno teologijo in versko vzgojo ter delala dobro,

dokler ji Bog ne bo dal jasnega znaka, naj gre v samostan.

Znaka? -Ameri�ani temu pravite "strel, ki ga sli�i ves svet", ne?

Govoril bo firer.

Nem�ki narod je lahko sre�en,

da bo ve�nih prividov naposled konec

in bodo dobili trdno oporo.

S tem zavedanjem bo prevzel vodenje naroda,

trdno odlo�en, da bo oblast obdr�al in je nikoli ve� izpustil!

O�ka, naj neha.

Bojim se ga.

Naj neha. Bojim se ga. -Michael?

Naj neha. Bojim se ga.

Michael!

Michael, zbudi se!

Michael, zbudi se!

Si v redu?

Nemec si.

Kje si se rodil?

Kje? Povej mi.

V Hamburgu.

Naj pomislim. Ima� jih skoraj 30.

Sli�al si Hitlerjeve govore, ne?

Bil si tam.

�al mi je. Tega nisem mogel vedeti.

Tisti govor so neprestano predvajali po radiu.

�e posebej na kristalno no�.

Vedno znova, dokler nismo pobegnili.

Jud si.

Kako ti je uspelo pre�iveti?

�al mi je. Tu nisem zaradi sebe. -Si prepri�an?

Lahko ti pomagam. -Ste izganjalec hudi�a?

Nisem. Vem pa, kaj je zlo.

Tudi jaz sem padel, a ni bilo Boga, ki bi me ujel.

Prosim vas.

Uredniku moram poslati �lanek.

Ostaniva pri Edith.

Njegova antisemitska retorika je o�ivela kot prikazen.

Nacisti so �eleli odstraniti zlasti spreobrnjene Jude,

ki so jih ozna�ili za rasne izdajalce. Hvala.

Edith ni mogla ve� slu�iti svetu,

saj je tisti svet ni ve� hotel.

Vsa besna je pri�la do mene.

�as je za izpolnitev obljube, o�e.

�e Hitlerjeva izvolitev ni neizpodbiten dokaz,

da moram med karmeli�anke, potem ste slepi.

Moje ljudstvo me potrebuje.

Edith me je prosila, naj pripravim mapo,

da se bo Cerkev neko� lahko ogradila od Hitlerjeve norosti.

Nacisti so �e od vsega za�etka

hoteli lo�iti nem�ko dru�bo od Katoli�ke cerkve

in jo podrediti svojim poganskim prepri�anjem.

Zato so kmalu po Hitlerjevem vzponu na oblast leta 1939

kr��anske obrede nadomestili poganski.

Kr��anstvo sem morala soo�iti z resnico.

Zakaj niste �esa storili?

Vi, Katoli�ka cerkev?

Ljudje bi vam prisluhnili.

Zakaj niste ukrepali?

Lahko bi kaj rekli.

Dajmo, poslu�am vas. Povejte mi, zakaj.

Zakaj Cerkev ni storila ni�esar, da bi ustavila

organiziran, vsesplo�en poboj ve� milijonov Judov?

Zaradi nevednosti, strahu, norosti, strahopetnosti in podobnega.

V�asih se spra�ujem,

kako bi bilo, �e bi bil takrat jaz pape�.

Bi bil dovolj drzen,

da bi iz Cerkve izklju�il vse katoli�ane in katoli�anke,

ki so bili povezani s holokavstom?

Ne le vrhovne naciste,

temve� vse nacisti�ne vojake, ne glede na �in,

ki so kdaj prestopili prag Auschwitza.

Nisem bil pape�, hvala Bogu.

Ampak...

Kot ve�ina sem bil preprosto prenaiven,

da bi verjel, da je lahko kdo tako okruten.

Da so ljudje, pripadniki civiliziranega naroda,

zmo�ni pobijati druge ljudi

kot �kodljive �u�elke.

Kaj pa Edith? Kaj si je mislila ona?

�utim te�o kri�a, o�e,

Njegove trnove krone in poni�anja.

Njegovega poni�anja?

Bilo je njeno poni�anje. Pred deportacijo je bila v Amersfoortu.

Lahko bi pobegnila, dokler je bilo �e mogo�e.

Zakaj ni? -Zakaj si omenil Amersfoort?

Na Nizozemskem je bilo ve� prehodnih tabori�� za Jude.

Leeuwarden, Vught, Mechelen. Zakaj si omenil Amersfoort?

Si bil tam tudi ti?

Si jo sre�al? -Nekje sem prebral.

La� je smrtni greh. -Odgovorite mi!

Zakaj Edith ni pobegnila, ko je imela prilo�nost?

�esa tak�nega ne bi nikoli storila.

Nikoli ne bi zapustila svojega ljudstva.

To je, kot bi zapustila Jezusa po zadnji ve�erji. -Apostoli so ga.

Pa so ga res.

Bili so zagrenjeni, bilo jih je strah,

po�utili so se izdane.

Tudi jaz sem bil po padcu zelo zagrenjen.

O�itno tega �e niste povsem predelali.

Razmi�ljal sem celo, da bi talar obesil na klin.

Toda Bog ne mara ljudi, ki se kar tako vdajo.

Mogo�e je prav zato Edith ostala in �la med karmeli�anke.

Po manj�em ovinku, kajpak.

Po obedu sem bila ves ve�er pri materi.

Ko sem jo spravljala spat, sem �utila njeno globoko �alost.

Edith Stein.

Gospod, poklical si me po imenu. Tukaj sem.

Pri�la sem, da izpolnim Tvojo sveto voljo.

Draga h�i, kaj �eli�?

Gospoda prosim le za eno.

�elim si samo,

da bi do konca svojih dni bivala v Njegovi hi�i.

Si svojo odlo�itev dobro premislila?

Sem, po Bo�ji milosti.

Si pripravljena slediti Sinu �lovekovemu, svojemu mo�u,

povsem in vse do konca? -Sem, po Bo�ji milosti.

Preden sprejme� te ve�ne zaobljube,

se mora� odre�i vsem stvarnim in moralnim pravicam

do vsakr�ne lastnine na tem svetu.

Jaz, Edith Stein, obljubljam, da bom vse dni svojega �ivljenja

sledila svetemu evangeliju Jezusa, na�ega Gospoda.

�ivela bom pokorno, brez lastnine in vzdr�no.

Do konca svojih dni.

Kako si drznejo? Judje na obmo�ju Nem�ije �ivimo �e dlje od Nemcev,

od drugega stoletja. Poglejte!

Poroke med Judi in nem�kimi dr�avljani in sorodnimi rasami

so strogo prepovedane. Kako si drznejo!

No, Hans se na to ne bi oziral.

Res me je ljubil, veste?

Si zato �la med karmeli�anke? Te je to mu�ilo?

Da bi se otresla negotovosti glede tega, kar bi ali ne bi storil?

Gre za to, Edith?

Nikakor, o�e.

Bodite no resni. Sploh ne gre za to.

Moje poslanstvo, moja naloga in naloga vseh kristjanov je,

da ne dopustimo, da se dogajajo take stvari.

Sveti o�e mora nemudoma ukrepati. Pisala mu bom.

Sveti o�e, kot otrok judovskega naroda

in zadnjih 12 let tudi otrok Katoli�ke cerkve

si Vam drznem omeniti nadlogo, ki zatira na milijone Nemcev.

Nacisti�ni voditelji �e leta spodbujajo sovra�tvo do Judov.

Pri�li so na oblast in oboro�ili svoje prista�e.

Seme sovra�tva je vzklilo. Za to, kar se zdaj dogaja v Nem�iji,

je odgovorna oblast, ki se ima za kr��ansko.

Mi, ki stanje v Nem�iji vidimo z odprtimi o�mi,

se bojimo za ugled Cerkve.

�e se bo molk Va�e svetosti nadaljeval

in bo odgovornost padla na nacionalsocializem,

mora pasti tudi na tiste, ki ob takem dogajanju mol�ijo.

Je Edith Cerkvi kdaj oprostila, da je naredila tako malo?

Ukrepala je tam, kjer Cerkev ni.

Bila je ena redkih, ki se je nacistom upirala do konca.

Kaj se je zgodilo?

Politi�ne razmere za Jude so se zaostrile.

Obiskala sem dru�ino.

�ivjo, mami.

Kako je z njim?

S kom?

S tistim mladeni�em,

ki ti je po�iljal pisma iz Francije.

Kako mu je �e bilo ime?

Hans Lipps, mami.

Ga ljubi�?

Da, mati.

Lepo.

Obiskali sta me, da bi se pogovorili o begu.

Rotili sta me, naj grem z njima, a sem ju zavrnila.

Kaj pa Rosa?

Pozimi tistega leta je bila kr��ena

in se je pridru�ila Edith pri karmeli�ankah.

Je postala redovnica? -Ne.

Po materini smrti je dru�ina razpadla,

Rosa pa je ostala sama na svetu. No, sama z Edith.

Postala je njena najve�ja zaveznica, ko je pri�el �as,

da je Edith naposled za vedno zapustila svojo domovino.

Poveljnik Birnleitner? Sem sestra Terezija Benedikta od Kri�a.

Kaj lahko storimo za vas, sestra?

Sem nuna iz samostana v Echtu. -Ja, in?

Zaradi svojega porekla vas �elim obvestiti, da �ivim v Echtu.

�e je kaj narobe, ker �ivim tam in sem Judinja,

vas prosim, da to re�ite z mano, moje sestre pa pustite pri miru.

Neverjetno. Po�tena Judinja.

�e prej smo vedeli, da ste tu. Daj mi mapo za Echt.

Stein... Aha, tukaj.

Prispeli ste konec leta skupaj z Roso Stein.

Dr�i?

Avto te bo odpeljal do Medemblika,

kjer te bo v pristani��u pri�akal jezuit Alting.

Od tam bo� z vla�ilcem odplula v Kungsbacko na �vedskem.

Tam bo� varna, dokler ti jezuiti ne uredijo prevoza v Ameriko.

To izro�i kapitanu vla�ilca. Dogovorjeni smo za ta znesek.

Pazi, da te ne opetnajsti. Niti beli�a ve� mu ne daj.

Mati ni bila edina v dru�ini s trgovsko �ilico.

Zberi se, Rosa. To je pomembno.

Edith, preljuba sestra, misli�, da bom pobegnila brez tebe?

Mora�, Rosa. Jaz sem te zvlekla v to godljo.

�e ne bi bilo mene, bi bila z Erno na varnem v ZDA.

Potlej pa pojdi z mano.

O�e Alting ima gotovo prostora za dve.

O tem sva �e govorili. Ne morem oditi.

Sem spadam. -Jaz tudi.

Verjetno ho�e� re�i, da zaradi krsta.

Nekaj posebnega si, Edith.

Nisi pa Kristus.

Tu sem zaradi Kristusa, ne zaradi tebe.

Narodnost? -Nem�ka.

Rasa? -Judovska.

O�etova in mamina rasa? -Judovska.

Rasa dedka? Babice? -Judovska.

Rasa pradedka? Prababice? -Judovska.

Zakaj ste postali redovnica? -Da bi slu�ila Kristusu.

Do nadaljnjega so ju izpustili, a sta morali nositi rumeni zvezdi.

Nacisti so bili pa� sadisti.

Kot ma�ka, ki se igra z mi�jo, preden jo pokon�a.

Edith se je tega seveda zavedala.

Zato me je prosila, da sem bil pri�a pri temle.

Njena oporoka.

�e vnaprej sprejemam smrt, ki mi jo je Bog naklonil.

Popolnoma sem podrejena Njegovi sveti volji.

Naj sprejme moje �ivljenje in smrt v �ast in slavo svojega imena,

za potrebe svoje svete Cerkve in za judovsko ljudstvo.

To je bil njen konec. -Ne �e.

Cerkev je �e zadnji� potisnila v pravo smer.

Pisala je nad�kofu Walzerju in drugim �kofom po Evropi

in jih pozvala, naj storijo tisto, kar se je pape�u zdelo neprijetno.

Opomnila jih je, da se �as izteka,

saj so, kot se je izrazila,

izku�nje zadnjih let razgalile spletke,

ki so ve� kot o�itno usmerjene v vojno popolnega uni�enja.

Je res napisala uni�enja? -Da.

Walzer in drugi niso mogli ve� ostati gluhi za njene krike.

Morali so se oglasiti proti Hitlerju. -Kon�no ji je uspelo.

Toda posledice so jo stale �ivljenja.

Pridi, takoj morava od tod. K na�im greva.

Hvala za �udovit dan.

Izvedel sem veliko o dveh izjemnih ljudeh, Edith in vas.

Michael. Kje si videl Edith?

V Amersfoortu, 2. avgusta.

Mama je ravno dopolnila 29 let, jaz sem jih imel sedem. -Nadaljuj.

Razumem.

Pojdi z Bogom.

Tu tako ali tako nimam veliko izbire.

Se tvoj stric ni nikoli poro�il?

Nisem prepri�an. Mama je omenila, da je bil zaro�en z neko Judinjo,

a se zaradi n�rnber�kih zakonov ne bi mogla poro�iti.

Kaj ve� o njegovem zasebnem �ivljenju? -Bore malo.

Bil je, kako se �e re�e... Zur�ckhaltend.

Zadr�an? -Tako je.

Mama je omenila, da je pred vojno pisal knjigo.

Jo je objavil? -Ne.

Toda tu imam originalni rokopis.

Tu je.

Smem? -Seveda.

Ker sem jo ljubil...

Moral bi ji pojasniti, da Hitler za naju ne bi bil ovira.

Lahko bi za�ivela drugje.

Ogromno sem ji hotel povedati, ko sem jo iskal po tistem vlaku.

Najve�, kar lahko zapusti �lovek, je, da zapusti Boga zavoljo Boga.

Mojster Eckhart, 1260-1327. A kaj ti bom jaz citiral filozofe.

Hans. Kaj pa ti tu?

Si pozabila, da sem trmast? Ne bom obupal nad tabo.

Saj sem ti pisala. -Ja, ja, nune, zaobljube in vse to.

Prejel sem pismo. Ampak potem sem se v zadevo malo poglobil.

V srednjem veku nunstvo ni bilo nobena ovira.

Recimo pri ur�ulinkah iz Louduna v Franciji leta 1633.

Joj, danes sem res poln �tevilk.

Zgodba gre takole. Sestra prednica Jeanne des Anges...

V�e� mi je njeno ime. Des Anges. Kar zdrkne z jezika.

Bila je nekoliko labilnega temperamenta,

pravzaprav obsedena z demoni. -Hans.

Prosim, ne delaj mi tega.

Ve�, kaj �utim.

Kaj �utim do tebe.

Prosim, ne delaj mi tega.

Res to ho�e�?

Kaj bom brez tebe?

Ko bom stopil z vlaka, kako naj pre�ivim preostanek �ivljenja?

O�itno bom moral preprosto najti nekoga drugega.

Deus ex machina, ki mi bo iz glave izbrisal vse misli o Edith.

Tudi ti si na�la svojega deus ex machina, kajne?

Kajne?

To je torej slovo.

�e bo �e kak�na vojna, bova morda spet pristala v istem jarku.

In se spet poljubila.

Hans!

Tudi jaz �utim enako.

Bodi sre�na, �ganica.

Rad bi razumel, kaj je �utila. Strah, ob�alovanje, bes?

Ljubezen, Michael. �utila je ljubezen.

Prebral sem dnevnik. -Dala sem vam kopijo.

Ne, Erna. Prebral sem Hansov dnevnik.

Hansov dnevnik? -V M�nchnu sem na�el njegove najgloblje misli.

V dnevniku so strah, ob�alovanje in bes. In ogromno ljubezni.

Vem, kaj je bilo v njegovem srcu.

Rad bi vedel, kaj je bilo v zadnjih dneh v Edithinem.

Je �utila ljubezen do Hansa?

Ali do...

Do Boga?

Do obeh, Michael.

Nekaj imam za vas.

Kolikor vem, so to Edithina zadnja pisma.

Frances Claire mi jih je poslala

skupaj z drugimi pismi, ki jih Edith ni imela prilo�nosti poslati.

No� je nekaj naravnega, nasprotje lu�i.

Ogrinja nas in vse stvari.

Ni predmet v pravem pomenu besede,

no� je nevidna in brezobli�na,

pa vendar jo opazimo.

Kot zaradi lu�i stvari izstopajo,

tako nas no� povle�e v svojo �rnino.

Obsodi nas na samoto, nas spremeni v sence, duhove.

No� je slutnja smrti.

Ni predmet v pravem pomenu besede,

no� je nevidna in brezobli�na,

pa vendar jo opazimo.

Kot zaradi lu�i stvari izstopajo,

tako nas no� povle�e v svojo �rnino.

No� je slutnja smrti.

Draga Frances Claire,

sino�i je s kov�kom prispela prednica iz drugega samostana.

Ponudila mi je, da odnese s sabo nekaj pisemc, vklju�no s tem.

Jutri zarana odpelje vlak proti �leziji na �e�koslova�kem.

Najpomembnej�e za nas so volnene nogavice in dve odeji.

Za Roso pa toplo spodnje perilo in vse, kar ima v pralnici.

Ne moremo vedeti, kako dolgo nas bodo zadr�ali.

Pomagali smo vam in vam povedali vse o Edith.

Zdaj pa vi pomagajte nam.

Povejte mi o njenih zadnjih urah.

Nam, njenim bli�njim to veliko pomeni.

Rodil sem se leta 1935 v Bremnu.

Po kristalni no�i leta 1939 smo pobegnili na Nizozemsko.

Bil sem premajhen, da bi razumel.

Vohal sem strah.

Julija leta 1942 so nas v Emmnu prijeli

in nas dolo�ili za deportacijo.

Mama je bila osem mesecev nose�a. -Mojbog.

Bog? Ne.

V Amersfoortu ga ni bilo.

Do prvega tedna v avgustu smo bili v prehodnem tabori��u.

Nato so nas strpali na vlak.

Dajmo, hitreje!

Gremo, pojdi �e!

Gremo! Naprej!

Samo �e malo. Lu� je tu.

Ena, dve, tri, potisni.

Ena, dve, tri, potisni.

Dihaj. Potisni.

�e enkrat, prosim.

Tako, ja. Potiskaj.

Fant.

Videti si krepak. Kako ti je ime? -Michael.

�udovito ime. Ime nadangela.

Se lahko zrine� tam skozi?

Ko bo� skozi, sko�i na tla.

Poleti so tla mehka, ni� ti ne bo.

Poskusi pristati na nogah.

Ob pristanku se prekobali na bok in se kotali naprej. Razume�?

Kaj pa mamica? -To dela� zanjo in za sestrico.

Mamica bi hotela, da to naredi�.

Imela te je rada.

Zdaj moramo pa pohiteti.

Tabori��e ni ve� dale�. Vlak bo upo�asnil in vse bo la�je.

Samo eno si zapomni. Ko pristane� na tleh, teci.

Steci v gozd, kar te nesejo noge.

Pobegni �im dlje od vlaka.

Pojdi. �ivi svoje �ivljenje.

Pohiti!

Pohiti! Teci!

Jaz, Edith Stein,

obljubljam, da bom vse dni svojega �ivljenja

sledila svetemu evangeliju Jezusa, na�ega Gospoda.

�ivela bom pokorno, brez lastnine in vzdr�no.

Do konca svojih dni.

Kdo si pa ti, pobi�?

Pridi.

Pridi.

Hvala.

Je vojne konec?

Ja.

Kdo je bil pora�en?

Vsi.

Ime? -Rainer Praeger.

Narodnost? -Poljska.

Ime? -Michael.

�e priimek.

Michael Praeger.

Si lahko zagrenjen, �e izgubi� nekaj, kar sploh ni bilo tvoje?

Edith Stein je bila 9. avgusta 1942 usmr�ena v plinski celici

v uni�evalnem tabori��u Auschwitz. Imela je 49 let.

Po 40 letih polemik in poro�anja novinarjev, ko je Michael Praeger,

jo je pape� Janez Pavel II. 11.10.1998 razglasil za svetnico.

Kot sveta Terezija Benedikta od Kri�a je zavetnica Evrope.

Vsem �enskam... Ne pustite, da vam usodo krojijo strahovi.

Zaupajte ob�utku in zdravi pameti. Vedno bodite predane resnici.

Ljubezen naj vas izpolnjuje. Ne zadovoljite se z manj.

Beatrice svojim potomcem.

V glavnih vlogah

Prevedel Martin Medved

Preuzeto sa www.titlovi.com