Original subtitles

Rojeni smo za preživetje.

V svetu polnem nevarnosti.

Stiske nas delajo močnejše.

Sanjamo nemogoče sanje

in iz njih delamo prihodnost.

Naš planet smo oblikovali z novimi viri in inovacijami,

z novimi stremljenji,

z močjo novih ljudi

in z njimi ideale in ideje, ki še vedno oblikujejo naša življenja.

Ob vsem kaosu na tem neprizanesljivem planetu

večini vrst ne bo uspelo.

Toda za eno vrsto se bodo prav vsi delčki sestavili v celoto

in nabor tipk bo odklenil pot k uspehu človeške rase.

To je naša zgodba, zgodba vseh nas.

Na samem začetku

eksplozija ustvari vesolje,

s tem pa tudi zadnji atom v naših telesih.

Nešteto galaksij, brezštevilne zvezde

in okrog njih, modri planet.

Naša Zemlja.

Noben drug poznan planet ne premore atmosfere

in tekoče vode,

pogoja, ki sta potrebna za začetek življenja.

13 milijard let po nastanku vesolja se pojavi prav posebna vrsta,

človeštvo.

Na traviščih vzhodne Afrike se bo pričel naš boj za preživetje.

Skupina bratov, njihov vodja

genetski prednik celotnega človeštva.

Vsak danes živeči človek, je nosilec njegovega DNA.

Nekaj centimetrov višji od sodobnega Američana,

naravni športnik, rojen lovec.

To je njegov dom,

pokrajina v vzhodni Afriki,

laboratorij življenja.

Nedaleč stran od njega, 400 kg mesa,

dovolj hrane za njegovo šestčlansko družino za mesec dni.

Kmalu jih bo sedem.

Ženska s katero skupaj delita svoje življenje,

pričakuje svojega prvega otroka.

Stereoskopski vid, ki natančno oceni razdaljo,

spretne roke,

hoja po dveh nogah.

Vendar nima nobenega drugega orožja danega od narave,

kot ga imajo ostali afriški plenilci.

Ne more teči hitro kot gepard,

tudi blizu ni po moči levu

in nima čeljusti za drobljenje kosti, kot jih ima hijena.

Zato izumlja.

Orodje me naredi boljšega, orožje me naredi močnejšega.

Moraš hoditi po dveh nogah,

da bi lahko imel svoje roke proste

in s tem, ko so roke proste, se spremenijo tudi pravila igre

in na tem planetu ne obstaja nobena druga vrsta,

ki bi bila tako zavezana k orožju in orodju, kot smo mi.

Človekova sposobnost nadzorovanja moči,

je ključ do nadzora našega sveta.

Naslednjih nekaj tisočletij bo preživel v izpopolnjevanju orožja,

ki ubija na daljavo.

Če se pojavi priložnost, jo moraš zgrabiti.

Imaš samo pol sekunde časa in to je tisti trenutek,

v katerem, če se boš odločil pravilno boš jedel

in preživel, če pa ne, boš pa umrl.

Priprava plena je največjega pomena za naše preživetje.

Pri 300 stopinjah zagori.

Ogenj.

Naš planet je edino znano mesto v vesolju,

kjer so pogoji pravi, da lahko gori ogenj.

Prav ogenj nas je naredil takšne kot smo.

Kuhanje naše hrane nam je omogočilo lažjo prebavo.

Zdaj se prične razgradnja maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin,

še preden smo hrano sploh prežvečili. Prebava je tako veliko lažja,

kar pomeni, da smo dobili manjši želodec in zato večje možgane.

Boljša prehrana pospeši delovanje človeških možganov.

V več kot 2 milijonih let se velikost možganov več kot podvoji

in nastane na trilijone živčnih povezav.

Najbolj kompleksna struktura v vesolju nam omogoča razmišljanje,

komuniciranje

in ljubezen.

Prav mogoče je, da so začetki naše družbe,

povezani s kuhanjem mesa nad plamenom.

Ampak človek ni bil vedno v vlogi lovca.

Ogenj ga varuje pred drugimi plenilci,

vendar bo ta par lahko srečen, če bo doživel trideseta leta.

Njun še nerojeni otrok ima le 50 odstotkov možnosti, da bo nekoč odrasel.

Na planetu obstaja morda samo okrog 10 000 ljudi.

Toliko ljudi se danes rodi v samo eni uri.

Razpršeni po majhnih, izoliranih skupinah,

vedno na robu izumrtja.

Vendar pred 70 000 leti,

je nekaj 100 pionirjev odšlo iz Afrike

in se podalo na pot neverjetne pustolovščine.

Vsi mi smo v sorodu s temi prvimi pionirji, ki so se podali na to pot

izven svoje domovine, da bi pogledali, kaj je tam čez.

Smo množica nemirnih ljudi. Vedno gledamo tja čez

in tja čez pomeni preko oceanov, gora in kontinentov.

To imamo zapisano v našem genetskem zapisu, v naši DNA.

V 50 000 letih človeštvo poseli Srednji Vzhod, Azijo, Avstralijo in Evropo.

Nato je sledil rahel odmik Zemljine osi od Sonca,

kar je za posledico imelo ohladitev planeta.

Povprečna temperatura se zniža za 14 stopinj.

Tretjino planeta prekrije led.

Kilometer visoki ledeniki nastajajo po vsej severni Aziji in Evropi.

Boj za preživetje nas je naredilo takšne kakršni smo.

Samo nekaj kilometrov stran od ledeniškega zidu,

kar postane v današnjih časih Francija,

družina preživlja najostrejše klimatske razmere, kar jih pozna človeštvo.

Ekstremen mraz je kot živo bitje. Plazi se okrog tebe in ugotovi,

kje si najbolj ranljiv. Lahko se prikrade iz tal,

oziroma vseh mogočih kotov in te preprosto zdrobi.

Izmislili smo si nove mehanizme, ki so nam pomagali pri preživetju,

vendar je naš svet zahrbten, bolj kot kdajkoli prej.

Popolni morilski stroji matere narave.

Največja hitrost: 55 km/h.

Njihove čeljusti stisnejo s silo 105 kg/cm2,

dovolj da se kosti zdrobijo.

Volkovi so neverjetno učinkovite krdelne živali. Tako kot mi.

V tem zaledenelem svetu človeštvo stori velik korak naprej.

Ogenj spremeni votline v domove.

Živalske kosti prišilimo v prve igle

in si prvič naredimo oblačila po meri.

Današnja oblačila za nas pomenijo modo, toda ledenodobni človek

si je z oblačili grel telo, moral je ohranjevati toploto kože,

drugače bi lahko umrl.

Na stenah jame pa najbolj edinstven človeški izum,

upodobitev življenja tistega časa, prva prava umetniška dela.

Te govorijo: Živel sem, zavedam se samega sebe.

Sem nekdo.

Človek se tako vse bolj in bolj odmika od svojega živalskega izvora

in se začne razvijati v neko novo bitje.

Mogoče so bile slikarije prvi izraz individualnosti.

Vemo, da smo šli skozi tisto obdobje,

vendar je lepo videti otipljiv dokaz o tem.

Nekaj volkov je imelo gene, ki jih je delalo bolj krotke od ostalih.

To so bili predniki vseh današnjih živečih psov.

Prvi stik z nami so verjetno naredili volkovi,

ki so iskali nov vir hrane

in bili pripravljeni potrpeti dovolj dolgo v naši družbi,

da so nazadnje le dobili odpadke, ki so jih ljudje metali za votlino.

Naš ledenodobni sovražnik postane človekov najboljši prijatelj.

Lahko lovi ponoči, lahko lovi po sluhu in vonju.

Severne jelene bo na obzorju zaznal že veliko pred tem,

preden se bomo mi sploh zavedali, da so tam.

Človeka in psa ne more ničesar ustaviti.

Sta zmagovita kombinacija.

Medtem ko led vse bolj oklepa planet, se človeštvo

kljub izredno slabim razmeram razvija naprej,

nato pa se planet prične ponovno ogrevati.

Do leta 10 000 pr. n. št. je na svetu že milijon judi.

Sneg se spremeni v dež.

Pred približno 400 generacijami,

na Bližnjem vzhodu, ženska čigar ime nikoli ne bomo izvedeli,

vzgoji prihodnost človeštva.

Znanstveniki ji pravijo naša poljedelska mati.

Kar iznajde bo spremenilo potek zgodbe o človeštvu,

povzročilo bo nastanek novih mest, nove tehnologije, znanosti in cesarstev,

pa tudi nastanek kriminala, revščine, bolezni in vojn.

Ledenodobni sneg se spremeni v poletni dež.

Zemlja je edini znani planet kjer voda obstaja v tekoči obliki

in kjer pokriva več kot 70 odstotkov planeta,

ter je bistvenega pomena za življenje.

Medtem ko moški lovijo, ženske nabirajo divje žito,

Na enem hektarju trave naberejo skoraj pol tone zrnja.

Vsaka kalorija porabljena z nabiranjem povrne 50 novih kalorij.

Po skupinah 60 osebkov ali več, se ljudje naselijo okrog bogatih virov hrane.

Pred 10 000 leti neka ženska odkrije nekaj pomembnega,

postavi temelje sodobnega sveta.

Zavržena semena na smeteh skalijo.

To ji da idejo.

Najboljše seme poseje v rodovitno zaplato zemlje.

Sajenje prvega semena je prvi korak v smeri civilizacije.

Ljudje izkoristijo pokrajino sebi v prid

in tako zagotovijo preživetje sebi in svojim otrokom.

Skrbi za pridelek, pleve in zaliva z vodo.

Prva poljedelka na svetu.

Od pol hektarja zemlje zdaj preživi sto krat več ljudi,

kot pa od lova in nabiralništva.

Kmetovanje spremeni pravila igre.

Odloča ali bo na planetu živelo nekaj milijonov ali nekaj milijard ljudi.

Svet osvoji nova poljščina,

pšenica.

Iz 30 kg pšenice lahko spečejo 70 hlebcev kruha.

Do leta 3000 pr. n. št., kmetovanje doseže južno Anglijo

in postavi temelje za prihodnost.

Vas,

prva človeška naselbina

in z njimi nov lik, vodja.

Pameten, brez dlake na jeziku, karizmatičen.

Pojavijo se prve domače živali. Prašiči, ovce, koze, govedo.

To je pomembna sprememba.

V tisoč letih je večina še danes udomačenih živali,

bila namenjena človeški prehrani.

Vzreja živali je bila ključna za rast naše populacije.

Toda z nastankom kmetijstva človeštvo naleti na novo težavo,

na svojega največjega sovražnika,

bolezni.

Obstajajo številne bolezni, ki se jih najbolj bojimo,

sifilis, tuberkuloza, črne koze, kuga.

Prizadele so nas zaradi sobivanja z živalmi.

Zaradi trdega dela in enolične prehrane postajamo vse manj zdravi

in manjši. Povprečen moški je visok le 160 cm,

ženske samo 152 cm.

Zemljiška posest prinese novega sovražnika,

sočloveka.

V sosednji vasi je bila slaba letina.

Ne vem, če ste že bili lačni, vendar ko ste lačni,

vam lakota prevzame vaše misli na neverjeten način.

Pričnete halucinirati, zaznavati namišljene vonjave,

na nič drugega ne morete misliti, o ničemer drugem ne morete govoriti,

s prijatelji lahko ure in ure govorite o naslednjem obroku.

Na koncu se zatečete h kanibalizmu. Lakota vas vsega prevzame.

Nazadnje gre za moje ali tvoje.

To je moja zemlja. Težko sem delal za to zemljo.

V to zemljo sem vložil svoj čas, svoj trud, svojo energijo.

Naučil sem se jo obdelovati skozi vse letne čase.

Če boš prišel in mi jo skušal ukrasti, še posebno brez mojega privoljenja,

bom prisiljen ukrepati, drugače sem mrtev.

Rojstvo vojskovanja.

Eden od desetih okostij zgodnjih kmetovalcev kažejo znake nasilja.

Poljedelec lahko pričakuje, da bo umrl pet let prej, kot pa lovec nabiralec.

Poljedelstvo prinese človeštvu nov napredek,

nove načine žalovanja in zametke organizirane vere.

Na ravnici v južni Angliji stoji spomenik našim preminulim.

Stonehenge.

Vera v posmrtno življenje navdihne nekaj človekovih

največjih gradbenih podvigov.

Ob istem času kot Stonehenge, 3500 km stran,

nastaja še en neverjeten spomenik umrlim.

Največja zgradba na svetu za naslednjih 4000 let.

Na bregovih reke Nil v Afriki,

človeštvo gradi eno svojih prvih največjih civilizacij.

Največji gradbeni dosežek, piramida grobnica faraona Khufuja,

boga kralja Egipta.

Ta spomenik predstavlja nekaj, kar je mnogo večje od človeka.

Moralo ga je zgraditi nekaj božanskega.

Najvišja zgradba, ki jo je zgradil človek za naslednjih 4000 let.

Gradilo jo je 35 000 delavcev, brez železnega orodja ali vozil s kolesi,

samo bakrena dleta in žage.

Celo mesto je zgradila človeška delovna sila.

Vendar to niso bili sužnji, temveč izkušeni obrtniki,

plačani z žitom in pivom.

Vodja gradbenega projekta, Hemiunu,

egiptovski princ, prvi med ministri in eden prvih in največjih

graditeljev v zgodovini človeštva.

Ta logistični izziv pa je bil izvedljiv predvsem zaradi ene iznajdbe,

ključne za večino dosežkov človeštva,

pisave.

Predstavljajte si, da poskušate organizirati delo 20 000 ali 30 000 ljudi.

Edini način za to je, da si stvari zapišete.

Razvili so jo pred 5000 leti na Bližnjem Vzhodu.

Pisanje je podaljšek človekovega razmišljanja.

Med seboj se lahko sporazumevamo v prostoru in času.

Hemiunova vizija z delovno silo upravlja kot še nikoli prej.

Za dokončanje zgradbe z 10-urnim delovnikom

je bilo potrebno namestiti kamniti blok vsake 2-3 minute.

To je norost.

Potrebno je bilo 20 let in 2 milijona kamnitih blokov,

od katerih je vsak tehtal več kot en osebni avtomobil.

Dvigniti ga je bilo potrebno na višino 120 metrov.

Delavci so bili razdeljeni med seboj na tekmujoče skupine.

Ljudje smo prebrisani. Zavedali so se, da smo po naravi tekmovalni,

zato so delavce razdelili v skupine rekoč:

"Dobro, vi boste vlekli te kamne, vi boste vlekli te kamne,

in videli bomo kdo bo hitrejši?"

Pokopališča okrog piramide so polna okostij delavcev,

pri katerih so kar pri petini vidne resne poškodbe zaradi nesreč.

Za dokončanje izgradnje potrebujejo 20 let in 2 milijona kamnitih blokov.

Piramido prekrijejo z zglajenim apnencem, vrh pa oblečejo v zlato.

Globoko v njeni notranjosti je pogrebna sobana.

Piramida služi ponovnemu vstajenju,

kjer bo lahko faraon Keops še naprej živel med bogovi.

Po vsem Bližnjem vznikajo prva mesta.

Revolucija človeškega življenja.

Kanesh, danes sodobna Turčija.

Bistvo nastanka mest je, da bi kmetje živeli skupaj

in ne samo kmetje, temveč tudi ljudje, ki delajo orodja za njih.

Nastanek mest botruje dvema ključnima pojavoma človeškega napredka,

trgovine in industrije,

ter novi vrsti človeka, podjetnika.

Imdi Ilum, eden od prvih trgovcev v zgodovini človeštva.

Trguje z eno najbolj redkih in najdragocenejših kovin, kositrom.

Kositer je ključen za nov tip industrije.

Če ga dodamo bakru, dobimo bron.

Močan, oster.

Kovina, ki bo spremenila podobo vojskovanja za naslednjih 2000 let.

Ampak kositer je ena najredkejših kovin starodavnega sveta.

Našli so jo samo na nekaj odročnih krajih.

Amur je Imdijev sin.

Partner v poslu svojega očeta.

Je na eni od odprav, ki bo razširila človeško obzorje.

Več sto kilometrov od doma tovori tovor kositra,

nakopanega v gorah Irana in Afganistana.

Tukaj dobesedno vidimo nastanek mednarodne trgovine.

Pred 4000 leti so trgovci, kot je Imdi, pisavo spremenili v nekaj novega.

Dobesedno so pisali zgodovino.

Na stotine Imdijevih pisem na glinaste tablice se je ohranilo.

V enem od pisem svojemu poslovnemu partnerju piše o svojem sinu.

Amurja zanima le hrana in pivo.

Storiti mora, kar se mu naroči. Postati mora moški.

Največja vrednost izuma akta pisanja je,

da je bila to zapuščina vsem nam, pustila je zapis, sled,

kar zdaj poznamo kot zgodovino človeštva.

Toda Amurjev pogum bo kmalu na preizkušnji.

Ljudje so začeli tovoriti kositer čez velike razdalje.

Lahko so imeli ogromen zaslužek, vendar so istočasno tudi veliko tvegali.

Pol tone kositra je prineslo 100 odstotkov dobička.

Ampak to je dežela razbojnikov.

... kovanje novih povezav po vsem svetu.

Amur tovori dragocen tovor skozi deželo razbojnikov.

Svet so vselej ustvarjali ljudje, ki so znali tvegati,

ljudje, ki niso vedno ubrali najbolj varne poti,

ki so videli svojo priložnost, kjer so drugi videli samo tveganje.

Trgovina odpira nove priložnosti,

ter poveže svet, kot še nikoli prej.

Pojavijo se začetki prve trgovine,

o kateri je Adam Smith tisoče let pozneje govoril v "Bogastvu narodov",

kjer razlikuje različne skupine glede na njihove zmožnosti.

Že tu v bronasti dobi lahko vidimo zametke sodobnega gospodarstva.

Trgovci razširijo civilizacijo po vsem svetu.

Povežejo Bližnji vzhod z Indijo, Evropo pa z ostalimi kraji.

Toda trgovina z bronom in boj za njeno obvladovanje,

zdaj pripelje do začetkov sodobnega vojskovanja.

Megidda, današnji Izrael.

16. april, 1457 pr. naš. št.

Egipt ima novega faraona, Tutmozisa III.

Mlad, ambiciozen, brez izkušenj.

Gospodarji Bližnjega vzhoda so prevzeli nadzor nad mestom Megiddo,

ključno mesto za trgovinske povezave starodavnega sveta.

Bil je vzgojen za faraona in ko je to končno postal,

so ga izzvali. Ko govorimo o Megiddi, se moramo zavedati,

da je bilo mesto življenjskega pomena za to civilizacijo. Bilo je trgovsko središče.

In je rekel: "Prav, pokazal vam bom, kaj lahko storim."

12 000 vojakov.

Častniki, polki, vodi. Nova vrsta vojske.

Večina njih je nabornikov, kmetov, ki so jih vpoklicali.

Vendar pa tudi izurjenih poklicnih vojakov,

strašnih nubijskih vojščakov iz današnjega Sudana.

Vsi čakajo na ukaz božanskega vladarja.

Nič se ne more primerjati s tem, ko vidiš svojega voditelja v prvih vrstah,

pa naj si gre za faraona ali pa generala Pattona.

Ko možje vidijo svojega voditelja, ki je pripravljen tvegati svoje življenje,

se želiš preprosto pridružiti in s tem dokazati,

da si iz pravega testa.

To je prva zabeležena bitka v zgodovini človeštva.

Njegovo veličanstvo se je postavilo na čelo svoje vojske,

v vozu iz plemenitega zlata, okrašenega z vojnimi ornamenti.

Sveto pismo mesto Megiddo poimenuje Armagedon.

Egipčanski voz.

Največja hitrost je 40 km/h.

Voz je bolj podoben vojaškemu helikopterju.

Lokostrelec v vozu je najbolj pomemben člen.

Medtem ko vozi, strelja na nasprotnika.

V takšnih bitkah na več kilometrih zavlada kaos in zmeda.

V tej zmedi se dvigne velik oblak prahu, kar tam čakajočega nasprotnika,

zagotovo navda z grozo.

Doba množičnega vojskovanja se je začela.

Egipčanski faraon, Tuthmosis III., je na čelu 12 000 glave vojske,

da bi prevzel nadzor nad mestom Megiddo.

Je mlad in neizkušen.

Njegovi možje ne vedo, kaj lahko pričakujejo od njega.

Zato mora stopiti na čelo svoje vojske in jih povesti v boj,

ter jim tako pokazati: "Da, jaz sem vaš poveljujoči.

Jaz sem vaš vodja. Jaz bom vaš zgled.

Naj bo prva puščica uperjena vame."

Resno bi se morali vprašati o svojem pogumu,

če se ne bi borili enako kot vaš kralj bog.

Egipčanski pisarji poročajo o preobratu.

Sovražnik je v strahu na vrat na nos zapustil Megiddo.

Faraonu je uspelo uničiti zelo močno koalicijo zaveznikov.

To mu je uspelo narediti z modrostjo, pogumom in ker je imel "jajca".

Nek egiptovski pesnik zabeleži usodo navadnega vojaka:

"Mladi moški so vpoklicani v vojsko. Otrok, odtrgan od materinih prsi."

"Še preden bo uspel odrasti, bodo njegove kosti razmetane naokrog."

Vodje upornikov predajo svoje otroke v ujetništvo.

Odpeljejo jih v Egipt. Če bi se faraonu še kdaj uprli,

bi njihove otroke umorili.

Tuthmosis III razširi egipčanski imperij do skrajnih meja.

Ozemlje zavzema milijon kvadratnih kilometrov. Faraon trdi:

"Egipčansko deželo sem razširil tako daleč, kot seže sonce."

Od vrste, ki se je najprej borila za svoje preživetje,

je človeštvo odkrilo dejavnike, za obvladovanje naše usode.

Ogenj,

kmetovanje,

komunikacijo,

gradnjo mest, začetke trgovanja

in umetnost vojskovanja.

Zdaj lahko en človek upravlja z življenji milijonov ljudi.

Človek z močjo boga.

Toda obdobje kraljev bogov se približuje koncu.

Iz zemljine skorje izkopljejo novo snov,

ki bo preobrazila našo prihodnost.

Nove tehnologije, novi ljudje.

Nove ideje. Železna doba.

Ustje reke Nil v Egiptu, 1200 let pred Kristusom.

Največje civilizacije človeštva padajo druga za drugo.

Nov sovražnik.

Egipčani jim pravijo, "ljudje z morja."

Lačni nasilja. Njihov izvor še danes ostaja skrivnost.

"Priplule so njihove ladje, naša mesta so zagorela.

V našo deželo so prinesli zlo."

Tisoč let po obdobju piramid,

celo mogočnemu Egiptu grozi uničenje.

Po vsem Sredozemlju padajo mesta in cesarstva,

zaradi selitev ljudi. Troja, Mikenci v Grčiji,

Hetitsko cesarstvo v Turčiji.

Ob pogledu na ladje na obzorju vas je moral spreleteti srh.

Nekaj bolj grozljivejšega, si je bilo težko zamisliti.

Ko so "ljudje z morja" postali odgovorni za padec ene države,

se je po celotnem Sredozemlju sprožil domino efekt.

Bohoti se kaos, trgovina pa skoraj zamre.

Oskrba z bronom, to življenjsko silo civilizacije skoraj zamre.

Človeštvo se sooča s propadom tisoče let napredka.

Toda na nekem otoku v vzhodnem Sredozemlju,

skupina naprednih oblikovalcev kovin, odkrije ključ do naše prihodnosti.

Kar bodo odkrili bo oborožilo novo ljudstvo,

dalo moč novim idejam,

človeštvo poneslo po vsem svetu in preoblikovalo planet.

Železna doba,

doba, v kateri živimo še danes.

Alasia, Ciper. Otok imenovan po svojih bogatih nahajališčih virov bakra.

Toda oskrba s kositrom za izdelavo brona iz bakra je presahnila.

Obdelovalce kovin pred pogubo reši odkritje,

ki bo spremenilo prihodnost človeštva.

Rjasto rdeča kamnina, prisotna po celem otoku,

vsebuje eno najpomembnejših surovin v naši zgodovini,

železo.

Nastane ob eksploziji supernove.

Železo tvori staljeno jedro Zemlje, večje od Lune, vroče kot Sonce.

Zemlja brez njega ne bi imela ne ozračja, ne magnetnega polja

in ne življenja.

Je četrti najpogostejši mineral v zemljini skorji.

Po tako dolgi odvisnosti od brona, se železo izkaže za veliko boljšo kovino,

vendar njegova obdelava zahteva veliko več spretnosti.

Za kovanje železa potrebujete super gorivo,

oglje, les zoglenel v posebnih pečeh.

Več ogljika daje več energije. Gori z večjo vročino in dlje.

Rudo so morali najprej staliti, da je lahko reagirala z ogljem.

Velik, sopihajoč meh je puhal zrak v ogenj.

Neznanska vročina je stalila železo

in ga sprijelo v kepe.

Železo je trše, dlje ohrani robove in ga je zares v izobilju.

Znanje se je gotovo zelo hitro razširilo,

ko so ljudje spoznali, kakšne prednosti prinaša železo.

Železo in oglje sta preoblikovala površje našega planeta.

Samo v Evropi posekajo 70 milijonov hektarjev dreves,

območje večje od Oregona, za potrebe livarn železa,

ter tako izoblikujejo pokrajino, kakršno svet pozna še danes.

Na grških ravnicah se zdaj z železom začenja nova doba.

Vojaki se pripravljajo na obrambo svojega malega kraljestva.

Šparta,

družba predana vojni.

Premore najbogatejše rudnike železa v Grčiji.

Njihov vodja je Pausanias.

Špartanski princ, vrhovni poveljnik vojske.

Nad njih se zgrinja velesila tistega časa, Perzija.

Šparta meri samo 7700 km2,

Perzija več kot 2,5 milijona.

Neenaka bitka bo oblikovala zgodbo človeštvu.

Po smrti kralja, svojega strica, Šparto vodi Pausanias.

Pripravljajo se na končni obračun za obrambo Grčije.

To so najbolj zlobni ljudje na planetu in želijo,

da tako tudi ostane.

V resnici gre za: "Vzgojili bomo najboljše vojščake".

Na tem temelji tudi vsa njihova družbena ureditev in prepričanja.

V Šparti dečke stare sedem let začno uriti za vojščake.

Pri osemnajstih vstopijo v špartansko vojsko,

najstrašnejšo in najbolj disciplinirano vojsko na Zemlji.

Že mlade fante so vzeli njihovim družinam,

da bi živeli špartansko življenje, življenje brez razkošja,

življenje polno odrekanja, urjenja in preizkušanja njihovega poguma.

Špartanski fant je zelo trdoživ.

Spal je zunaj, ko je deževalo in celo snežilo.

Moral si je znati poiskati hrano ali pa jo ukrasti.

Špartanci so bili oboroženi z najboljšim orožjem tistega časa,

z železnimi sulicami in meči.

Toda Šparta se ne more sama spopasti s Perzijo.

Tukaj so še njihovi rivali, Atene,

prav tako majhne in ranljive. Mesto trgovcev, dramatikov in kmetov,

toda soočene z močnim sovražnikom se morajo Atene odločiti,

ali sprejeti Perzijo, kot svojega gospodarja

ali pa vstopiti v vojno za skupni cilj s svojim rivalom Šparto.

Ta odločitev bo odločala o prihodnosti zahodnega sveta

in zgodbi o vseh nas.

Železna doba daje oblast ljudem.

Majhno mesto-država Atene so postavljene pred izbiro

ali se podrediti Perzijskemu cesarstvu ali pa boriti za svobodo.

Odposlanec perzijskega cesarja Kserksa, ponuja prebivalcem Atene priložnost,

da se predajo in tako preprečijo prelivanje krvi.

Cena za to je njihova svoboda.

Razburjeni prebivalci Aten se zberejo na bližnjem hribu,

imenovanem Penix.

Med njimi je tudi Sophenix.

Pogumen in brez dlake na jeziku,

čisto običajen državljan, ki pa bo postal vojaška legenda.

Prebivalci Aten so oboroženi z orožjem iz železa.

Njihova dolžnost je ubraniti sebe in svoje mesto.

Ali imajo možnost, da se svobodno izrazijo?

Ali je ta kakorkoli povezana s tem, da se svobodno branijo?

Atenci zelo cenijo svobodo,

svojo sposobnost, da izrazijo samega sebe,

sposobnost, da odločajo pri upravljanju vlade

in njihovo odločnost, da se za to tudi borijo.

Politične odločitve v Atenah niso podane od Kemusa,

pač pa od oboroženih državljanov, mož kot je bil Sophenix.

Nov politični sistem, zapuščina, ki še danes oblikuje civilizacije,

demokracija.

Ne vsi, načeloma so lahko volili le moški lastniki zemljišč.

Ženske takrat niso bile del volilnega procesa.

Kljub temu je bil to dramatičen premik izgube oblasti

močnih voditeljev in tiranov.

Zdaj imate možnost, da se odločate sami.

Črn kamen, predaja.

Bel kamen, boj.

Z glasovanjem za, si se obvezal postaviti svoje življenje na kocko.

Z glasovanjem ne boš varen, vendar ti bo vladal tujec.

Težka odločitev, vendar jo bodo sprejeli navadni ljudje.

In prav to je bistvo vsega, kaj so Grki doprinesli

k zgodovini človeštva.

Večina odloča o volji celega ljudstva.

"Naša ljubezen do svobode je tolikšna, da se ne bomo nikoli predali."

Avgusta, leta 479, pr.naš.št., ob obalah Grčije.

Zagrizeni tekmeci postavijo ob rob svoje razlike,

da bi lahko branili svojo zemljo pred mogočnim imperijem.

Perzijci, 100 000 vpoklicanih vojakov iz starega dela sveta.

Na drugi strani, grški domoljubi.

Pausanias vodi skupino mož,

katerih celotno življenje je posvečeno umetnosti vojne.

Z ramo ob rami, oboroženi državljani Aten,

možje, kot je Sophenix.

Na kocko so postavili čisto vse.

Mislim, da je potreben izjemen pogum iti v bitko z vedenjem,

da je tvoj sovražnik veliko močnejši,

ampak z vero, da je pravica na tvoji strani.

Perzijski poveljnik, Mardonius verjame,

da bo prav mnogoštevilnost ključ do lahke zmage Perzije.

Grki zadržujejo vse Perzijske napade že več kot teden dni.

Grki so se postavili v linijo proti sovražniku.

So izčrpani, maloštevilni in nezavarovani.

Toda zdaj bo novo orožje,

nov način vojskovanja,

odločal o usodi zahodne civilizacije.

Prihodnost zahodne civilizacije se odloča v Grčiji.

Grški zavezniki so zadržali 100 000 Perzijcev za več kot teden dni.

So izčrpani in maloštevilni, tri na enega.

Poveljnik Špartancev Pausanias in vodja milice Sophenix,

se pripravljata na končni obračun.

Grki imajo novo orožje, taktiko, ki bo spremenila način vojskovanja,

falanga.

Falango naredijo vojaki tako, da se postavijo tesno skupaj,

da bi ščitili drug drugega in delovali kot enoten, tesen paket,

z močjo, da lahko odrivajo pred seboj.

Zaprtje vsega prostora s svojimi ščiti in puščanje ravno dovolj prostora,

da s svojim kopjem zabodete nasprotnika,

lahko naredite en korak več naprej.

Tako lahko začnete dominirati na bojišču,

kot dobro usklajena ekipa.

Falanga je človeški tank.

Grki so zaustavili Perzijski napad. Vojaki so se razbežali.

Med bojem je razmišljanje zelo pomembno.

Kaj boš storil v naslednjem trenutku.

Preživel, ubijal in skrbel za svoje prijatelje.

Perzijski poveljnik je nameraval zbrati svoje ljudi,

vendar je za to plačal ceno.

Grški zgodovinar je napisal:

"V miru sinovi pokopljejo svoje očete,

v času vojne očetje pokopljejo svoje sinove."

"Velika dejanja so vezana z velikimi tveganji."

Pausaniasa bodo pomnili kot Špartanskega poveljnika,

ki je zmagal v vojni,

Sophenixa pa kot najbolj pogumnega med Atenčani.

S pomočjo železnega orožja so se ljudje uprli tiraniji.

Naslednja generacija Atencev po vojni,

v čast zmagi zgradi spomenik,

Partenon.

Potrebno je bilo kar 15 let, da so ga zgradili.

Tempelj posvečen Ateni, boginji modrosti bo postal simbol demokracije.

Prvič v človeški zgodovini nastane organizirana družba,

ki je zasnovana in tudi realizirana.

In nekako smo vse to dolžni peščici ljudi, mož,

ki so živeli pred 2500 leti v kraju imenovanem Atene.

Na zahodu, železo pomaga državam, da si izborijo svobodo.

8000 km proti vzhodu je eden od gradnikov

najtrajnejšega cesarstva na svetu, Kitajska.

Najvplivnejši človek na svetu išče skrivnost večnega življenja.

Shi Huang Qin, prvi Kitajski cesar.

Za prestol se bojuje že od svojega 30. leta.

Preživel je tri poskuse atentata.

Zdaj je star 49 let.

Ustvaril je imperij, za katerega je prepričan, da bo trajalo večno.

K njegovemu uspehu je doprinesla nova tehnika obdelave železa,

litje.

Z žarjenjem železa v plavžih,

kitajski predelovalci kovin postavijo temelje

industrijske prihodnosti človeštva.

Če vlijete železo v kalup, lahko iz njega naredite kar hočete.

S tako vrsto tehnologije ste bolj ali manj nepremagljivi.

Tekoče železo vlivajo v kalupe za izdelavo serijskih predmetov.

Število gre v tisoče.

200 let pred rojstvom Kristusa se rodi masovna proizvodnja.

Tehnološko revolucijo poganja eden izmed največjih dejavnikov sploh,

vojna.

Žalostno, vendar neizogibno dejstvo človeške zgodovine je,

da vojna poganja tehnologijo.

Nova vrsta orožja bo spremenila naš način bojevanja,

združevala cesarstva,

položila temelje za prihodnjo strojegradnjo,

ki bo spremenilo obličje planeta.

Kitajska, 200 let pred Kristusom.

Vojska prvega kitajskega cesarja bo z uporabo novega orožja,

spremenila prihodnost vojskovanja.

Samostrel.

Kitajski samostrel se napne za celih 60 cm,

kar pet krat več, kot evropski samostrel.

Torej, pri enako težkem samostrelu, dobite pet krat večjo moč,

pet krat večji domet in pet krat večji učinek.

Puščice z železno konico lahko letijo z veliko hitrostjo 400 m daleč.

V zgodovini človeštva se je zgodilo prvič, da je masovna produkcija

postala pomembna za izgradnjo države in cesarstva.

Ker je lahek za upravljanje, so vojaki že po nekaj dneh vadbe,

postali pravi ubijalski stroji.

Pri streljanju so sodelovali trije možje.

Prvi je z nogami napenjal tetivo samostrela,

ga podal vojaku, ki je stal poleg njega, da bi vstavil puščico,

ta pa naprej do človeka, ki je z njim streljal.

Medtem so se lahko ostali vojaki, ki so ležali na tleh plazili naprej.

Tako je lahko vojska napredovala v tej neprekinjeni baraži puščic,

v tem neprekinjenem oblaku puščic iz samostrelov.

S takšno strategijo je vojska lahko zares hitro napredovala.

Nova iznajdba je standardizirala tudi zamenljive dele.

Samostrel je bil pravzaprav prvo modularno orožje v zgodovini.

Torej, zdaj imate orožje, za katerega imate rezervne dele,

dodatne tetive, dodatno jeklo in les.

Lahko ga je hitro sestaviti, zamenjati rezervne dele,

enostavno ga je popraviti.

Preteklo bo še 2000 let,

preden bo masovna proizvodnja zajela tudi druge vrste orožja.

Ameriški puškarji se zapišejo med pionirje te proizvodnje

s svojo leta 1861 izdelano Springfield mušketo.

Desetletje pozneje dobimo znameniti Colt 45.

Če bi orožje izdeloval masovno,

bi lahko v mnogih bitkah zmagam zelo hitro.

Vojska prvega cesarja oborožena s samostreli,

je zavzela šest med seboj sprtih kraljestev.

Samo v devetih letih je zavzel več kot 2,5 milijona km2

in 27 milijonov ljudi.

Prvi kitajski zgodovinar piše:

"Njegova vojska golta deželo, kot sviloprejka žre murvin list."

"Nič jih ne more ustaviti."

Prvi kitajski cesar je napravil konec stoletnim vojnam med državami.

Z združitvijo Kitajske je združil, citiram:

"Vse stvari pod nebom, vsa živa bitja pod nebom."

V tej zmagi je simboliziran koncept rojstva Kitajske.

Za obrambo svojega cesarstva, si prvi cesar zamisli verjetno

najpodjetnejši gradbeni projekt v vsej zgodovini človeštva,

Veliki Kitajski zid.

Njegov namen je ustaviti nomadske horde iz Srednje Azije.

Podaljšujejo ga naslednjih 1800 let.

Gradnja zahteva milijon življenj.

Toda po enajstih letih vladavine,

na svojem potovanju k legendarnemu čarobnemu vrelcu,

ki naj bi hranil skrivnost večnega življenja,

Shi Huang Qin, najvplivnejši človek na svetu,

zboli.

Tablete živega srebra, ki so mu jih je predpisali njegovi zdravniki,

da bi postal nesmrten, so uničili njegove možgane in telo.

Želja prvega cesarja po nesmrtnosti je izvirala iz njegove megalomanije.

Osvojil in vzpostavil je prostrano cesarstvo, kot ga še ni bilo

in mislil je, da mu bo vladal večno,

vendar smrti ni mogel prevarati.

V starosti 49 let, Shi Huang Qin, prvi kitajski cesar,

umre.

Pokopljejo ga v grobnico, ki se razprostira na 50 km2,

vendar na svojo zadnjo pot ne odide sam.

Z njim gredo njegove žene, ki mu niso povile otrok

in stotine obrtnikov.

Pokopljejo žive, da ne bi izdali skrivnosti cesarjevega groba.

Cesarja straži tudi neverjetna vojska 8000 vojakov,

Vojaki iz Terracotte.

Vsak izmed njih je edinstven. Nekateri verjamejo,

da so narejeni po resničnih ljudeh.

Medtem ko na Kitajskem železna doba skuje cesarstvo,

izpred Afriške obale neko ladjevje odpluje na odpravo,

ter tako sproži veliko dobo človeškega raziskovanja.

Ladjevje, ki obsega 60 ladij,

vodi Hannon, kralj Kartagine.

Pustolovec in pionir.

Je na eni od svojih prvih zabeleženih plovb,

kjer raziskuje neznano.

Hannonovi ljudje so Feničani,

iz pomorskega trgovskega imperija s kolonijami iz celega Sredozemlja.

To jih je naredilo za najboljše graditelje ladij na svetu.

Njihova skrivnost je železo.

Kar dela železo boljše od brona je, da dlje časa zadrži ostrino.

Kdorkoli je že delal s takšnim orodjem ve, da z njim lahko

izdelate tanke deske ali pa oblikujete tramove.

S takšnim orodjem lahko izdelujete boljše ladje.

Železno orodje prerodi ladjedelništvo

in človeštvu omogoči izumljanje, kot še nikoli prej.

Revolucionarni izum,

gredelj.

Zdaj lahko ladje plujejo tudi po najbolj razburkanih oceanih.

Je ključ do človekove prihodnosti na morju.

Hannon odpluje iz Sredozemlja v neznane vode,

v Tihi ocean.

30 000 naseljencev išče nove dežele in nove priložnosti.

Nekaterim prvim raziskovalcem je bilo rečeno le, saj veste,

da je na koncu sveta prepad.

Korak v neznano je vedno velik.

Hannon opiše svoje potovanje:

"Ponoči smo videli pokrajino vso v ognju.

Na sredini je bil visok plamen, višji od ostalih plamenov,

za katerega se je zdelo, da se dotika zvezd,

visoka gora imenovana, Voz bogov."

To je prvi zapisani opis gore Kamerun,

največjega vulkana v zahodni Afriki.

Za zapis je uporabljena nova revolucionarna tehnologija,

abeceda.

Feničani izumijo 22 simbolov in črk,

ki jih je mogoče kombinirati s skoraj vsakim zvokom,

v katerem koli jeziku.

Ker se je abecede dokaj enostavno naučiti,

je branje in pisanje zdaj dosegljivo prav vsakomur,

kar pa je ključno za prihodnost sporazumevanja.

Izum abecede je bil najpomembnejši korak v zgodovini pisanja.

Pisanje se je tako dramatično poenostavilo,

zato se je bilo ljudem lažje naučiti brati in pisati.

Pred obalo današnjega Gabona,

Hannon zabeleži še eno nenavadno srečanje.

Na otoku je bilo polno divjih mož in žensk.

Imeli so dlakava telesa.

Naši tolmači so jim rekli gorile.

2500 let pred Darwinom

Feničanski raziskovalci prepoznajo v gorilah naše daljne sorodnike.

Feničani so ustvarili kolonije po vsem Sredozemlju,

razširili trgovino in ideje

vse do Libanona, Tunizije, Cipra, Sicilije in otoka Ibize.

Z njihovim širjenjem se širi tudi poznavanje abecede.

Med skupino izgnancev v mestu Babilon abeceda postane ključna

za stvaritev knjige, ki bo oblikovala zgodovino človeštva,

Sveto pismo.

Babilon na Bližnjem vzhodu.

Mogočno mesto, ki slovi po svojih visečih vrtovih.

V njem se pripravlja duhovna revolucija.

Železna doba je doba novih ljudi,

novih idej

in verovanj, ki še danes prevladujejo človeštvu.

Po vsem svetu se lokalne religije umikajo novim prepričanjem,

ki jih širi zapisana beseda

in so z nami prisotna še danes.

Hinduizem poveže večji del Indije.

Od vznožja Himalaje se besede Bude širijo po vsej Aziji.

Na Kitajskem bodo Konfucijevi zapisi vnesli red v življenja

četrtine prebivalcev tega sveta.

Doba Jezusa, Bude in Konfucija,

očitno sovpada s časom pojava tehnologije železa.

Čeprav človeštvo po vsem svetu dosega novo raven

socialne in politične razvitosti, ki je prej ni bilo.

In vse poteka približno hkrati.

V babilonskih knjižnicah skupina judovskih izgnancev

uporablja svojo abecedo v hebrejskem jeziku za zapis

zgodovine in prepričanj svojega naroda.

Ob rekah Babilona smo sedeli in jokali,

ko smo se spominjali Siona.

Dve generaciji nazaj so Babilonci zavzeli Jeruzalem.

Uničili so tempelj judovskega boga Jahveja in izgnali Jude v Babilon.

Ujetniki v tuji deželi, Judje začno pisati nekaj,

kar bo postalo najvplivnejša knjiga v zgodovini človeštva,

Sveto pismo.

Po tem kar vemo, se judovska vera ne začne z Abrahamom,

ne z Mojzesom in celo ne s Salomonovim templjem,

pač pa se Judovska vera začne z babilonskim izgnanstvom.

Babilon je mesto prihodnosti.

Svetovljansko, multikulturno, mesto različnih bogov.

Toda sredi stapljanja različnih kultur, Judje človeštvu predstavijo

revolucionarno idejo, monoteizem.

Vse kar obstaja je delo enega Boga.

Raje kot da bi razmišljali o Jahveju kot najvišjem med bogovi,

o enem izmed mnogih, so ga imeli za boga Izraela,

so Judje začeli verjeti vanj, kot v edinega boga.

Toda za Jude je bila božja beseda v Babilonu ogrožena.

Mesto oblega vojska perzijskega cesarstva.

Če bi mesto padlo, bi lahko njihovo pisanje končalo v plamenih.

Vendar nekdo vidi svojo priložnost.

Zerubbabel,

princ v izgnanstvu, potomec kralja Salomona in Davida.

Odloči se, da bo Jude popeljal iz izgnanstva nazaj v obljubljeno deželo.

Vendar številni ne želijo iti.

Vse svoje življenje že živijo v Babilonu in pot bi lahko bila nevarna.

Zerubbabel k odhodu prepriča sto družin.

Njihov odhod iz Babilona bo postalo novo poglavje v človeški zgodovini.

"Odidite iz Babilona, ubežite Babiloncem,

oznanite to s krikom radosti,

razglasite na vse konce sveta.

Povejte, da je Gospod odrešil svojega služabnika."

Epsko potovanje dolgo 800 km nazaj v sveto mesto, ki ga niso še nikoli videli,

Jeruzalem.

"Tudi če ste bili izgnani v najodročnejše kraje na svetu,

bo Bog prišel po vas in vas pripeljal nazaj."

S seboj nosijo besede, ki bodo postale stara zaveza Svetega pisma,

najbolj brane knjige na svetu.

V zadnjih 500 letih so natisnili 6 milijard izvodov.

Z gotovostjo lahko trdimo, da je Sveto pismo najvplivnejše

besedilo kdajkoli napisano. Je prva knjižna uspešnica.

Je prva natisnjena knjiga in še danes prodajna uspešnica.

Železo je odprlo novo dobo za človeštvo,

preoblikovalo je pokrajine, skovalo nove povezave,

in spremenilo način našega razmišljanja.

Zdaj bo zrasel imperij nove vrste,

Rim.

Človeštvo hiti naprej z novim tempom življenja.

V nekem mestu tega rimskega cesarstva,

bosta življenje in smrt enega človeka

preoblikovala življenje milijardam ljudi.

PREVEDEL IN PRIREDIL: REŠO

Preuzeto sa www.titlovi.com