All language subtitles for Sreča na vrvici

af Afrikaans
ak Akan
sq Albanian
am Amharic
ar Arabic Download
hy Armenian
az Azerbaijani
eu Basque
be Belarusian
bem Bemba
bn Bengali
bh Bihari
bs Bosnian
br Breton
bg Bulgarian
km Cambodian
ca Catalan
ceb Cebuano
chr Cherokee
ny Chichewa
zh-CN Chinese (Simplified)
zh-TW Chinese (Traditional)
co Corsican
hr Croatian
cs Czech
da Danish
nl Dutch
en English Download
eo Esperanto
et Estonian
ee Ewe
fo Faroese
tl Filipino
fi Finnish
fr French
fy Frisian
gaa Ga
gl Galician
ka Georgian
de German
gn Guarani
gu Gujarati
ht Haitian Creole
ha Hausa
haw Hawaiian
iw Hebrew
hi Hindi
hmn Hmong
hu Hungarian
is Icelandic
ig Igbo
id Indonesian
ia Interlingua
ga Irish
it Italian
ja Japanese
jw Javanese
kn Kannada
kk Kazakh
rw Kinyarwanda
rn Kirundi
kg Kongo
ko Korean
kri Krio (Sierra Leone)
ku Kurdish
ckb Kurdish (Soranî)
ky Kyrgyz
lo Laothian
la Latin
lv Latvian
ln Lingala
lt Lithuanian
loz Lozi
lg Luganda
ach Luo
lb Luxembourgish
mk Macedonian
mg Malagasy
ms Malay
ml Malayalam
mt Maltese
mi Maori
mr Marathi
mfe Mauritian Creole
mo Moldavian
mn Mongolian
my Myanmar (Burmese)
sr-ME Montenegrin
ne Nepali
pcm Nigerian Pidgin
nso Northern Sotho
no Norwegian
nn Norwegian (Nynorsk)
oc Occitan
or Oriya
om Oromo
ps Pashto
fa Persian
pl Polish
pt-BR Portuguese (Brazil) Download
pt Portuguese (Portugal)
pa Punjabi
qu Quechua
ro Romanian
rm Romansh
nyn Runyakitara
ru Russian
sm Samoan
gd Scots Gaelic
sr Serbian
sh Serbo-Croatian
st Sesotho
tn Setswana
crs Seychellois Creole
sn Shona
sd Sindhi
si Sinhalese
sk Slovak
sl Slovenian Download
so Somali
es Spanish
es-419 Spanish (Latin American)
su Sundanese
sw Swahili
sv Swedish
tg Tajik
ta Tamil
tt Tatar
te Telugu
th Thai
ti Tigrinya
to Tonga
lua Tshiluba
tum Tumbuka
tr Turkish
tk Turkmen
tw Twi
ug Uighur
uk Ukrainian
ur Urdu
uz Uzbek
vi Vietnamese
cy Welsh
wo Wolof
xh Xhosa
yi Yiddish
yo Yoruba
zu Zulu

Original subtitles

SREČA NA VRVICI

Pozor, pozor! Če želite biti elegantnejši od vašega soseda,

si oglejte našo bogato zalogo konfekcije v tretjem nadstropju...

Osemnajst dinarjev, dvajset par.

... vsakega stotega kupca čaka posebno presenečenje...

Pohitite! Se priporočamo...

Fantek, fantek!

Aja?!

Kdor je oddal prtljago, v avtobus!

No, lepo počasi. -Matic, na morje gremo! -Gremo, gremo.

Masko pa plavutke imam s sabo. Kdaj greš pa ti?

Tovarišica, jaz pa ne znam plavat. -Se boš že naučila.

Pi, pi, pi, pi, pi...

Ti bom dal pi, pi, smrkavec! Le čakaj me!

Madona! -Primite ga! -Skalp boš dal!

Pustite me! Ti bom eno primazal! -Skalp! Skalp! -Drži ga!

Skalpirali te bomo!

Pustite me! -Skalp, skalp boš dal!

A ne vidite, da sem bil v trgovini! -Kaj potem? Skalp! -Pustite me!

Komanči nas bodo napadli ob treh. Belo pero ni v bojnih barvah.

Pusti me, še žal ti bo! -Uf, Belo pero vedeti, da jaz veliki poglavar

Črni blisk izkopati bojno sekiro, houk! -Skalp boš dal!

Skalp, skalp, skalp!

Samo dotakni se me, boš videl...

Belo pero postati izdajalec. -Jaz izdajalec, zakaj pa?

Govoril sem, houk! -Pusti ga, kaj ti je naredil? -Pustimo ga!

Jas sem Črni blisk, veliki poglavar.

Belo pero izdajalec! Hočem njegov skalp!

Držite ga! -Pustite me! Še žal vam bo!

Tako se bo zgodilo z vsakim izdajalcem. Govoril sem, houk!

Pustite me. Nič vam nisem naredil...

Joj! -Barabe!

Tukaj imaš. Jaz se ne grem več. -Tudi ti si izdajalec, še žal ti bo!

Matic, počakaj! -Te bom že dobil v roke, usrane!

Pa tebe tudi, veliki gobec!

Barabe!

Čakaj malo!

Plava griva, modre oči, potegnjen...

Če bi ga z lučjo iskal, ne bi našel boljšega.

Kako ti je ime? -Zakaj? -V filmu boš igral. -Jaz?

No, kako ti je ime? -Matic! -A, Matic.

A ne bi igral v filmu, Matic?

V takem filmu, ki jih vidiš na televiziji? -Ja, bi.

Kje pa stanuješ? No pojdi, greva k očetu.

Kaj ne bi igral? -O ja, bi. -A očeta ni doma?

Kdaj pa pride? -Za novo leto.

Kako za novo leto? -V Libiji je, Saharo vrta.

A v Libiji je? A, tako. Pa mama? -Ob treh, pol štirih pride, kakor je.

Joj, koliko je pa ura? -Pet proč.

Pet proč. Spet bo hudič. Pa paradižnika nimam, niti mleka.

Saj gumbov tudi nimaš. Je že tako, nobena vojska

ni zastonj. No, brez skrbi, te bom že jaz izmazal.

Tam se pripravite, ja! Zadaj firbce proč, firbce proč...

Hitro! Hitro! Gremo, tako...

Tišina, snemanje, pazite! Na mesta, sem rekel!

No, miška... Tam greš do konca, tam dol skočiš. V redu? Dobro.

Pazi zdaj, tako! Kamera! Voz, gremo! -Gremo!

Statisti hitreje, hitreje! No, kje so statisti? Asistent! Gremo!

Tako, tako! Zdaj pa počasi, zdaj pa počasi!

Glej, glej. Tako glej, mala.

Dobro!

Pazi! Ej, pazi na kandelaber. Dajmo zdaj! -Glas!

Jakob, glas! Jakob, glas! Glas!

Kamera!

Pripravite se. Akcija! Zdaj! Glej zdaj, glej, glej.

Kje je?

Jakob! -Jakob!

Jakob, k nogi! K nogi, Jakob! Jakob!

Gremo! Statisti, na mesta!

No, lepo prosim. Publika, proč! Statisti, prosim!

Ne glej zmeraj tja! Pusti tistega psa pri miru.

Sem glej, sem ti rekla!

No vidiš, Matic, pa smo končali. Še tale posnetek

in konec. -Čisto konec? -Ja, čisto konec.

Saj je že zadnji čas, ne? -Dober si, poba, pojdi!

Sem se usedi. Kam pa spet frliš?

No, zdaj pa oba poslušajta! Si slišal?

Pravim, da oba poslušajta!

Saj je stvar čisto enostavna: ti si videl, kako je razbojnik

spustil balonček in zbežal, ona je zaradi tega jokala.

Kam zdaj buljiš? Mene poslušaj!

Zakaj me pa ona posluša, ti pa ne?

Ona zdaj joče zaradi tega in ona se ti smili.

Ti si zdaj glavni junak, ti si ta glavni. Boš poslušal

ali ne? Ti si zdaj glavni junak, greš in ji vrneš balonček.

Tako! Je Milena gotova?

Je, je. Kar naj gre! Solze ji bom pa pred snemanjem naredila.

Dobro. -Matic! Matic! A misliš, da te bom stokrat

popravljala, ali kaj! Pridi sem!

Presneta mrcina črna!

Saj me bo še ugriznil! -Jakob, mir!

Kako grdo me gleda. Naredite že kaj, saj me bo oklal.

Mir, Jakob, mir!

Milena! Matic! Matic! -Mir! Mir! Mir!

No, Milena, pridi sem! Poglej: tukaj dol je padel balonček,

vidiš? Zdaj balončka ni več. -Balonček, balonček...

Madona! Sem gor zlezi!

Tako! No, daj no, takole!

Tukaj dol boš skočil, vidiš?

Fant, z mosta bo skočil... -Kje si pa upa. Jaz že ne bi skočila.

Jaz bi. -Ti bi, če bi te kdo dol porinil.

Kaj je zdaj? A te je strah?

Daj no mir. Tista dva sta tam dol zato, da ne bo nič narobe.

Narobe? -Skoči fantek, skoči!

Ga bom že dobil v roke, glumca! Gremo! -Jaz bi rada gledala.

Je zadosti globoka voda? -Pa ja, še preveč.

Kaj je zdaj, Matic? Boš skočil ali ne boš?

A se bojiš ali kaj?

Še z višjega sem skakal, samo mama mi ne pusti.

Asistent! -Kaj? -Kaj je zdaj, zakaj ne skoči?!

Le kje si ga dobil?

Tukaj dol moraš skočiti? Si pa korajžen!

Zaradi mene sta tam. -Blisk je stavil kokakolo,

da si ne upaš. -Da si ne upam? -To je rekel.

Kaj je zdaj, Matic? Veš, tega si pa nisem mislil.

Pa tako korajžnega si se delal. Pa zdaj, a?

Rok! Bolj dol pojdi, boš bolje videl. -Drži se, Matic!

Saj bo skočil... Bo skočil. -Dobro. Lahko snemamo.

Daj ta malo, ta malo daj sem!

Zdaj pa jokaj! Solze rabim, jokati moraš, razumeš.

Dobro! Snemanje!

Snemanje! Ton! -Teče!

Kamera! -Teče! -313, prvič! -Akcija!

Hej... Jakob! Jakob! K nogi! -Snemaj! Ne ustavljaj kamere.

Snemaj! -A je bilo dobro? -Perfektno!

Pa tak glumac! Vsak bi lahko bil boljši. -Kokakolo mi daš.

Saj ni skočil na glavo. -Saj se nisva zmenila tako.

Skočil je! -Pojdi, greva!

Jaz zdaj grem, Matic! -A greš? -A se bova še kaj videla?

Bova. -Če jaz pridem k tebi... -Saj veš, kje stanujem.

Boš jutri doma?

A si skregan z mano? -Ne.

Kaj pa potem? -Nič.

Daj mi taco! Taco!

Priden. Veš, kako te imam rada...

Nasvidenje, Matic.

Adijo, Milena, adijo! -Živjo.

Matic, a bi še sladoled? -Ja. Ne! Raje bi čokolado.

Za psa, jasno, kaj pa. -Ti, poslušaj, prodaj mi no tega psa.

Tega? -Tega, ja. -Tega sem ravno zase mislil obdržati.

Daj no mir, kaj pa je tebi en pes. -A misliš?

Seveda. Poglej, kako ga je zmešal.

Ti si moj največji prijatelj. To si zapomni, Jakob!

Matic, pridi sem. No, pridi sem!

A bi rad imel Jakoba, a? A ga nočeš? -Jaz? Jakoba?

A za zmerom? -Za zmerom, ja.

Aha, opaa! -Hvala. -Dobro, dobro, dobro...

Tjaram da dam, zlat je ta dan,

steci z mano vanj! Zmeraj z mano,

zmeraj moj boš, tjaram da da dam!

Ko dobiš, kar želiš si

nisi nič več sam. Tjaram pa da di,

nobenih skrbi, srečo imaš na vrvici!

Prijatelj in ti, tjaram pa da di,

sreča na vrvici!

Tjaram da dam, zlat je ta dan,

steci z mano vanj! Zmeraj z mano,

zmeraj moj boš, Tjaram da da dam!

Ko dobiš, kar želiš si

nisi nič več sam. Tjaram pa da di,

nobenih skrbi, srečo imaš na vrvici!

Prijatelj in ti, tjaram pa da di,

sreča na vrvici!

Mami, to je Jakob! A ni lep? -Ja, ja...

Jakob, Jakob! Lepo pozdravi mamo. Daj no: Zdravo!

Matic, ste končali? -Smo. A ni lep?

Lep, lep. Veš, kako sem se ga ustrašila.

Hitro se preobleci, greva k teti Moli. -Pa Jakob tudi.

Kako Jakob? -Saj je moj. Ne verjameš, da je moj?

Filmarji so mi ga podarili. -Kako podarili?

Veš, kako je skočil za mano v vodo. Vsi so naju gledali.

To je bil hec. -Joj, Matic! Saj nič ne rečem. Lep,

lep tale Jaka. -Noben Jaka, Jakob mu je ime.

No, Jakob. Ampak poglej, Matic, kje pa naj bo? -Pri meni.

V sobi že ne. Tudi mi smo imeli psa. Same dlake je puščal

za sabo, moja mama je ves dan čistila za njim.

Ti si lahko imela psa, jaz ga pa ne smem.

Razumi vendar, Matic, živeli smo na deželi pa še

velik vrt smo imeli. -A zato, ker smo v mestu,

ga pa ne smem imeti? Zakaj ga ima pa lahko teta Moli

pa Milerjevi pa Staretovi... -Že, take cucke,

ne pa takih zverin. -Kar po pravici povej, da ga ti ne maraš.

Vidiš, Jakob, ne mara te.

Ne da ga ne maram, ampak...

No, če je že tako, se kar odloči: imaš raje mene ali Jakoba?

No, povej!

Pa ti povej, koga imaš rajši, očka ali mene?

No, povej, no, povej!

Ti, ti mulo moj navihani, ti! -Nimaš pojma, kako te imam rad...

Še bolhe bom dobila.

Ena, dva, dva, ena, ena, dva...

Glumac imeti psa, tistega s filma. -Rjoveči bik ni v bojnih barvah!

Saj se bom oblekel, ampak samo to sem ti hotel povedati,

da ima tistega velikega črnuha. -A za zmeraj?

Tudi Indijanci imeti pse. Samo ime najti zanj.

Vidiš, tukaj so tvoja vrata. Tole si zapomni.

Tukaj si doma, razumeš? Sedmo nadstropje.

Ko rečem: 'Jakob domov', prideš sem. Jasno?

Tukaj, hop, hop, Jakob!

Hop, hop, hop!

Priden, ja, priden!

Poglej čokolado.

Tukaj hop! Hop! -Kaj pa imata? -O, Rok.

Tuliš, kot da bi bili vsi gluhi.

A veš, da zna sam domov. -Ne.

Zna, če ti rečem. Tako prijaznega psa še nisi videl.

Kar drži ga. Nič se ga ne boj.

V lift ga daj. Potem se pa za vogal skrij in glej.

Pazi, da me ne boš zafrknil.

Matic!

Matic!

Domov, Jakob!

Pazi, Rok, že gre.

O, mami. Mi daš pet jurjev? Za Jakoba bi kupil skodele.

Matic, kaj je bilo? Kaj je bilo z dr. Grmovo?

Aja... Jakoba sem učil, kako se pride domov.

In kaj si iskal pri doktorici? -Jaz nič. Jakob se je zmotil

v nadstropju. Saj sem se jaz tudi že. -Zdravnika so klicali, da veš.

Če je pa histerična. -Joj, kako pa govoriš?

Lepo se ji boš opravičil.

Če ne boš pazil nanj, ga bom dala kar nazaj dreserju.

Jaj, so že spet Indijanci tukaj...

Jakob, Jakob, k nogi. Vidiš, kako uboga.

Joj, kako velik pes. Jaz grem pa gledat. -Jaz tudi.

A je tvoj? -Moj, ja.

Kako mu je pa ime? -Jakob.

Tako kot tistemu profesorju. -Joj, kako grdo gleda. A je žleht?

Kje pa. -Kako je črn. Pa kako dolg jezik ima.

A zna plavati? -A zna košarko? -Zna, pa še kaj drugega zna.

Misliš, da res zna? -Kaj pa veš, saj še nismo poskusili.

Daj žogo!

Drži se, Jakob, drži se. Pazi hrbet!

Fant, je dober.

Bravo, bravo, Jakob! -Pa res zna.

Daj, Jakob! Presing! Presing!

Sranje.

Kdo je razbil šipo? No, kdo jo je?

A naj pridem dol? Kdo je razbil šipo? -Jakob.

Jakob, Jakob! -Kdo je Jakob? -Pes.

Vam bom dal pes. Čigava je žoga? -Njegova. -Moja.

Kar lepo mami povej, pa naj pride ponjo.

Tovariš, jaz sem razbil šipo. Po nesreči.

S tvojo mamo se bom pa že jaz zmenil. Zdaj pa izginite,

da vas ne vidim več! Jaz imam nočno, madona!

A veš, da cvikam. -Bom rekel, da sem jaz razbil šajbo.

To bi bilo fino.

Ti tega ne razumeš. Moja mama ne mara psov.

Pa denar? -Ga bom že jaz nekje zvrtal. Ti si res frajer, ne, Jakob?!

Ime mu bo Dingo, puščavski pes.

Mir, Jakob, sedi. Noben Dingo ne bo, ampak bo

Jakob, tako kot prej. -Jaz, veliki poglavar Apačev...

Kar bodi. Jaz se ne grem več Indijancev! Zdravo!

Mene tudi briši! -Zakaj se ne greš več, Matic?

Beli pes, jaz vzeti skalp, vsem vzeti skalp!

Kaj pa misliš, da si, če imaš tega psa?

Misliš, da se ga bojim? Vidiš usraneta...

Ugriznil te bo. Ne! -Ne!

Skalp ti bom vzel.

Fuj, Jakob!

Sranje!

Zdaj pa še to. -A si videl, mene je branil...

A si ti, Rok? Rok?

Afna, če si me prišla zafrkavat, kar šibaj!

Sem ti rekel, Neli, šibaj!

Jaz nisem nobena Neli. Adijo. -Čakaj, Milena, nisem vedel,

da si ti. -Saj sem obljubila, da bom prišla pogledat Jakoba.

Zakaj mi pa ne odpreš? -Ti, cigan, si kriv za vse.

Vidiš, pa ne moreva ven. -Kaj praviš?

Ah, nič. Sranje. -Prav, pa grem. -Počakaj!

No, potem mi pa že odpri. -Ne smem, veš. Jakob je kaznovan,

zato ker je ugriznil Črnega bliska. -Pa ga zapri v sobo.

To ni tako enostavno.

Neli čakaš, saj vem.

Kaj si rekel? Nisem slišala. -Tisto kozo. Se ti meša?

Prav, pa grem. -Čakaj, Milena.

Nimam ključa. Mama me je zaklenila.

Ti ne veš, kakšen cirkus zaradi šestih šivov,

njegova mama se je tako drla, kot bi ga požrl krokodil.

A popoldne tudi ne boš smel nič ven? -Ne vem.

Veš, z mamico sva srečali asistenta.

Peljal naju je na sladoled. Meni je bilo pa tako nerodno,

ker me je vprašal, kako kaj moja simpatija...

Kakšna simpatija? -Ja, ja, tebe je mislil...

A nimaš kaj bolj pametnega povedati?

Kosti sem prinesla za Jakoba. Pa nič, če jih nočeš.

Kar pred vrati jih pusti.

Na, Jakob, jej! Cel zrezek sem ti prinesla.

Samo dražiš ga.

Če bi vedela, da si tak, sploh ne bi prišla.

Ko bova spet lahko šla ven, te bova obiskala.

Ne verjamem. -Bova. -Če bom doma.

Matic... -O, mami. -Kaj pa je? -Nič.

Kdo pa je to prinesel? -Rok. -A Rok? -Rok, ja.

Za Jakoba. Ne veš, kako ga ima rad.

Cigan! Saj veš, da je zate. Danes ti je cel zrezek prinesel,

pa še kosti... -A veš kaj, Matic? Vrata obriši z zunanje strani.

Ja, mami.

Ta Rok res ni tvoj prijatelj.

V dvigalu tudi piše in spodaj na zidu tudi.

Katera Milena pa je to? Pa ja ne tista s filma?

A jo imaš zelo rad? -Pusti me na miru.

A Neli ne maraš več? Zakaj ne maraš več Neli?

S tabo se ne pogovarjam več. -To pa ni lepo, da imaš

dve punci hkrati. -Neli bom zlasal.

Punčk pa ne smeš lasat, Matic. -Pusti me na miru!

Ali ima Milena tebe tudi rada? A jo imaš raje kot mene?

Babe so babe... -Kje pa hodita?

Pojdi sem, kaj se tam nastavljaš? A imaš? -Imam.

A te je kdo videl? -Ne. -Pokaži!

Glej, najprej pritisnem na ta gumb, zdaj pa snema...

Povejta kaj....

Pa ti povej! -Pa ti reci... -Prav.

Črni blisk je naš poglavar.

Zdaj pa pritisnem na ta gumb, malo počakam, pa spet tukaj...

Pa povejta kaj. -Pa ti povej. -Pa ti reci. -Črni blisk je naš

poglavar. -Mogoče bo šIo. -Zdaj je vse od tebe odvisno, Neli.

Mac! Mac! -Jaz nisem noben Mac.

Intervju bom naredila s tabo. -Ti? -Za pionirski list.

Misliš, da ne vem, da imaš slovenščino šus?

Kot da je to važno. Kako je kužku ime?

Ti bom dal kužku. -Kako in kje si dobil Jakoba?

Dobil sem ga z Marsa in to po telefonu. -Lahko poveš našim

bralcem, kdo je še igral v filmu? -Če bi znala brati,

bi vse lahko prebrala v Stopu. In kaj še zanima vaše cenjene

bralce? -Govori se, da si zaljubljen v igralko Mileno.

Koza. -Zakaj pa potem hodi k tebi? -Trapa! Kdo je kracal po vratih

pa po liftu? -Jaz že ne. -Kdo pa? Ti! Misliš,

da ne poznam tvojih srčkov? Cel zvezek jih imam.

Če bi bila fant, bi ti tako prišvasal.

Saj nisem jaz. -Kdo pa? -Jaz že ne, Matic.

Boš šel, hudič črni. Ubil te bom!

Jakob, Jakob, k nogi! Sem, Jakob! Jakob! Sem, Jakob!

Ti pes nesramni, zdaj vem, zakaj vse rjavi.

Ubil bom tega črnega hudiča.

Je tvoj? A nisi ti iz mojega razreda?

In psu je ime Jakob, kot meni.

Tako mu je bilo ime, ko sem ga dobil.

Ja, ja, saj se bova videla jeseni.

Ja, saj vem, da te tišči lulat. Pojdi, greva!

Ura je 7 in 20 minut. Dobra gospodinja že zjutraj

misli na večerjo. Priporočamo vam hladen narezek

in odlično majonezo.

Jakob!

Jakob!

Jakob...

Tiščiš pravi gumb? -Pa ja. Belega je rekla.

Zakaj pa potem hodi k tebi? -Kdo je kracal po vratih?

Jakob, Jakob! -Jaz že ne.

Slišiš...?! -Kdo pa? Misliš, da ne poznam tvojih srčkov?

Cel zvezek jih imam! -Jakob! -Če bi bila fant,

bi ti tako prišvasal. -Saj nisem jaz. -Kdo pa! -Jaz že ne, Matic!

Si slišal, v Matica rine, tebe sploh ne šmirgla.

Ampak... -Boš šel, hudič črni! Ubil te bom!

S tabo se zafrkava! Kje je pes? -Jakob, Jakob!

Jakob!

Jakob!

Jakob!

Jakob, k nogi! Sem, Jakob! Jakob! Sem, Jakob!

Ti pes nesramni. Zdaj vem, zakaj mi vse rjavi.

Ubil bom tega črnega hudiča!

Je tvoj? A nisi ti iz mojega razreda?

Še enkrat daj! Ušel bo! -Ubil te bom!

Jakob! Jakob, k nogi! Sem, Jakob! -Hitro pojdi zapret vrata.

Sem, Jakob!

Pa ja. Peljal sem ga lulat, tako kot zmeraj,

zdaj ga pa nikjer ni. -Ja, potem je šel pa ven.

Kako, če so pa vrata zaklenjena.

Kaj pa, če je šel dol v klet? -Saj sem šel pogledat,

vse je zaklenjeno. -Čakaj! Grem s tabo, samo da se oblečem.

A gre? -Tiho bodi.

Zdaj pa lajaj!

Misliš, da tvojega očeta ne bo sem? -Ne verjamem, jesen...

Jakob! -Ko bodo spet začeli kuriti, prej verjetno ne.

Tako, Matic, zdaj smo pa kvit. Si videl, a?

A si ga našel? -Ni ga!

Kaj pa, če je šel k Mileni?

Trapa!

Matic, jest!

Ne morem!

Kar jej, Matic, tudi za Jakoba imam.

Veš, kako lačen bo prišel. -Ne bo ga. Nikoli več ga ne bo.

Vse smo preiskali... -Poslušaj, Matic!

Vsak pes se kdaj pa kdaj izgubi. Jej!

Če ga do jutri ne bo, bova dala v časopis.

Kar preberi, koliko psov se najde.

Ljudje imajo radi pse, veš... -Ni ga več, vem!

Veš, kako se je jezil profesor. Ubil ga je, vem, da ga je.

Nikar ne govori tako, saj veš, da ni mislil zares.

Jaz mu bom, jaz mu bom, jaz mu bom pa...

A kakšen je bil? -Velik, lep, pameten.

Velik, črn pa dolge dlake ima. -Dresiran! -Dresiran.

Ja, novofundlandec. Ja!

Jakob.

Jakob mu je ime... Hecno ime, kaj? Drugi so mu ga dali.

Za profesorja povej! -Kako, prosim? A koliko je vreden?

Veste, da ne vem. -Milijon najmanj!

Ne, ne, nič nisem rekla, oprostite! Sin se oglaša.

Ja, kaj bi rekla, kakih dva tisoč, tri tisoč, mi smo ga dobili zastonj.

Ja, ja, Ja, bom. Hvala, tovariš miličnik.

Zdaj pa čisto natančno povej vse, kar je rekel!

Kdo je dal oglas? -Midva. Takoj, ko sva ga našla.

A ti si dal oglas? -On.

No, pridi sem!

Sedi!

Zatekel se je velik črn pes, ki sliši na ime Jakob.

In seveda tako naprej vse do nagrade.

Lepo. Kako pa veš, da je psu ime Jakob?

Veva. -A vesta, praviš. No, če vesta, kako je psu ime,

vesta tudi, čigav je!

Bosta že povedala!

Je prišla lastnica? Naj pride sem!

Škerjanc? -Ja. -Kar za mano, prosim.

Tovariš, a je Jakob tukaj? -Jakob? Kateri Jakob?

Oh nič, nič. Psa je mislil.

Naprej.

Zdravo!

Izvolite, sedite!

No, vidite, to sta junaka, ki kradeta pse.

Ugriznil me je, kar poglejte. -Ti si ga pa dražil.

Sam si kriv! Vsi vejo. A ne, Andrej?

Moj sin se je tako navezal nanj, saj razumete.

Sem vedela, da ne bo nič hudega, ampak

tako je sitnaril... Pa tudi privadili smo se ga.

Saj veste, otročarije...

To niso nobene otročarije.

To je le tatvina in poskus izsiljevanja.

Vesta, koliko predvideva 249. člen kazenskega

zakonika za tak delikt?

Tri mesece do enega leta zapora za mladoletnike...

Ne!

Kaj ne?

Saj ga nista ukradla.

Kako? -Izgubil se je. Vsak pes se enkrat izgubi,

a ne, mami? -Izgubi, izgubi.

A, če se pa izgubi, je pa druga reč.

Vidva že vesta, kje ga bosta iskala!

A ne? Le počasi! Nisem še povedal do konca.

Če se še enkrat srečamo, bo druga pela! Zdravo!

Zdravo!

Mami... -Ja, ja. Kar pojdi po Jakoba, ampak takoj domov.

Zdravo!

Joj, joj, ti otroci! -Veste, malo straha jim ne škodi! -Hvala!

Zdaj pa vstani.

Tako boš lep, da bodo vse kužke letale za tabo.

Mir daj, saj bo takoj konec. Vem, da te oči pečejo.

Ubožček.

Mami, če je Rok, naj me dol počaka! Takoj pridem!

A vidva sta? -Prišla sva... -Prišla sva se opravičit.

Saj midva nisva mislila tako... -Saj vem, vem.

Oprostite, pa hvala. -Najlepša hvala.

O, hvala za tak lep šopek.

Saj je tudi Matic kriv. Prijatelji bodite,

zakaj bi si nagajali. Poglej, kaj sem dobila.

A prideš kaj dol? -Ja. -Pa še Rok naj pride.

Vsi bomo tam. -Fuj, Jakob!

Joj, kaj si naredil. -Mami, saj bom jaz pospravil.

Jaz, veliki poglavar Črni blisk zakopati bojno sekiro, houk.

Bledoličnik s psom biti moj prijatelj, njegovi prijatelji

biti moji prijatelji. -Hura, hura!

Zakaj pa mulo kuhaš? Saj smo prijatelji, a ne? -Ja.

Njegovi sovražniki biti moji sovražniki!

Zakaj se pa potem tako držiš? A si jezen name? -Nate? Zakaj pa?

Bledoličnik s psom biti moj brat, midva pokaditi pipo miru.

Hura, hura!

Črni blisk dati belemu bratu talisman.

Dokler imeti bledoličnik moj talisman, biti moj brat! Houk!

Matic! Matic! -Kaj ti je?

Kaj ti je?

Matic, kakšen pa si?

Saj si bolan.

Od česa ti je slabo?

Dihni vame. Pa ja nisi kadil?

Kadil si, a ne? Še kaditi si začel...

Vode! -Nič vode. Mleko, mleko boš.

Si boš zdaj zapomnil, da cigarete niso za otroke?

Pipo miru sem kadil. -Pipo? Joj, Matic, kakšen divjak

si postal. Jaz te puščam, da se potepaš, da se greš

bitke, Indijance, ne vem kaj še vse. Še Jakoba sem ti

pustila, ti pa tako... Ja, kaj pa imaš to? Fračo?- Mami...

Kolikokrat sem ti že rekla, da frače niso za otroke.

A veš, koliko otrok je bilo že ob oko! -Mami, to je talisman,

moram ga imeti... -Če kaj sovražim, sovražim frače, da veš!

Mir! Zdaj pa še ti! -Mami, ne!

O, ti pes hudičev, jaz bom pa čistila za tabo.

Jakob, Jakob!

Oprostite, samo fračo je iskal. -Ali bo šel pes od hiše ali pa jaz!

Naj kar hišni svet odloči. -Saj bom jaz pospravil.

Jaz nimam več živcev.

Joj, kaj delajo z mano, da jih le ni sram. Prekleti mulci!

Zaradi nenehnih pritožb stanovalcev glede kršitve

9. člena odloka o hišnem redu, ki se nanaša na rejo domačih

živali, sklicujem izredni sestanek hišnega sveta.

Dnevni red: 1. pritožba tov. Ane Kmetič,

hišnice, in drugih prizadetih zaradi psa tov. Škerjanc.

Prekleta frača. -Saj ni samo frača. Pa avto,

pa šajba... -Dajte mir! -Pusti ga! Naj prebere do konca.

2. Razno: Predsednik hišnega sveta, prof. Jakob Smola I. r.

Kaj je to I. r.? -Kaj pa jaz vem.

L. r., ali ne veš? Z levo roko piše. -Lole... -To bo čisto nekaj drugega.

Nekaj je treba pogruntati. -Samo kaj? -Kaj, kaj neki...

Hišni svet so samo ta stari, vsi bodo proti Jakobu.

Kaj mu pa lahko naredijo? -Nič! Stran bo moral.

Ne dam ga!

Tako! Pa naj se grejo njihov svet!

A misliš, da zdaj sestanka ne bo? -Pa naj bo! Briga me.

Zakaj pa mi nismo hišni svet?

Saj res! Zakaj pa mi nismo hišni svet,

zakaj nas nihče nič ne vpraša?

Nives ima prav. Zakaj pa mi nismo hišni svet?

Ampak jaz Jakoba ne dam! -Že vem. Kdaj imajo sestanek?

Zvečer ob osmih imajo... -Ob osmih.

Jaz, vem, da bo moral stran. -Nekdo gre...

Gremo v garaže, saj tukaj tako nikoli ni nobenega mira.

Matic, da boš priden, veš, takoj pridem. Televizijo glej,

Pink Panter je. Si slišal? -Ja, mami.

Zdravo. -'Čer. -Tov. Škerjanc, tako je to. Jaz ne morem nič,

ampak tukaj so konkretne pritožbe. Samo vas smo še čakali. -Hvala.

Pazite zdaj.

Zdaj! -Jakob, Jakob, Jakob!

Ja mir! Mir! Kaj pa je to?

Takoj domov.

Le kaj vam pride na misel!

Zakaj pa mi nismo hišni svet? -Kaj? Kdo je to rekel?

Ne damo Jakoba! -Kaj ne? Kdo ne da...

Jakoba ne damo!

Jakob! Jakob! Jakob!

Mir!

Kaj je zdaj to?

Mir, sem rekel! Mir!

Stopi sem! No, stopi sem k meni.

Ali nisi ti iz moje šole? -Ne. -Pa kaj bi rad?

Psa ne damo. -Kdo je pa kaj rekel?

Kdo pa govori o psu? Ampak red mora biti,

ti to razumeš?

Čigav pa si?

Matic, kaj ti pride na pamet? Otroke našuntaš.

Dosti si upaš, saj veš, da so vsi proti.

Nobenega nisem našuntal. -Take sramote pa še ne.

Kaj vse sem morala slišati. Pri Grudnovih ne morejo spati,

ker tista črna pošast zgoraj vso noč tuli...

Nič ne tuli, samo dvakrat je. -Profesorjev avto rjavi. Veš, zakaj?

Saj ne lula več tam. -Lula, ne lula, saj veš,

kako resen je tovariš profesor.

In kaj je bilo s smetnjaki? -Ti si kriva, ti si vrgla fračo

v smeti. Jakob jo je poiskal. Saj sem rekel hišnici,

da bom jaz pospravil, pa me ni pustila,

samo da je lahko tulila, baba histerična.

Kako pa govoriš! -Histerična je, ja! -Matic!

Saj si ti tudi zadnjič rekla...

Rekla, ja. In šipa in žoga, pa vrata! V življenju

me še ni bilo tako sram. Zverina tuli, grize, življenjsko

nevarna pošast. Otrok sploh ne pustijo več na dvorišče! -Lažejo!

Poslušaj, veliko ljudi ne mara psov. -Briga me, jaz pa njih ne.

Zadosti si velik, da bi lahko razumel. Jakob mora iz hiše.

Ne bo šel! -Šel bo, in pika. -Če bo šel Jakob,

bom šel tudi jaz. -Še to, Matic? -Ne dam ga stran, ne dam...

Ne bodi trmast. Take vrste pes res ni za v blok. A ti ni jasno?

Kako moraš kaj takega reči! Ne maraš ga, vem, da ga ne maraš!

Matic, jaz ne morem več.

Pes bo šel od hiše in konec besed!

Zamisli si, če bi vsi v našem bloku imeli take pse,

kaj bi bilo? Zverinjak, zverinjak, pravi zverinjak.

Matic se mi smili. -Pa ti povej, kaj naj naredimo.

Zelo ste se zanemarili, draga moja.

Poskusili bova z losjonom.

A je uvožen? -Seveda. Kaj pa mislite!

Uh, ta trapa...

O, Milena, kam pa ti?

Kostke nesem za Jakoba. Veš, kako me ima rad.

Mene tudi.

Kje pa sta Matic in Jakob? -A hodi s tabo? -Ne.

Z mano je pa hodil.

Zdaj pa ne hodi, vem, zdaj ima Jakoba.

Jakob bo moral stran, mama ga bo prodala.

Ga bom pa jaz kupila. -Ti kupila?

Misliš, da nimam nič v pikapolonici?

Sploh veš, koliko stane tak pes? Na milijone in milijone,

saj mi je Matic rekel. -Kaj imata spet?

Ona bo kupila Jakoba zaradi Matica.

Kupila? Fant, na to pa sploh nismo pomislili.

Skupaj lahko kupimo Jakoba, če je naprodaj. -Saj res.

Vsi skupaj, ja, ne pa ti! -Blisk! Pridi sem! Ideja!

A Janež? Katero nadstropje pa je?

Četrto? Pojdi v četrto nadstropje, no! Janež. Šibaj, no!

Mami, mamika...

Ja. -Če mi daš še deset din, ti pospravim tudi kopalnico.

Prej bo mama prišla... -Če je obljubil, da pride, pride!

Pride, ja, poznam Nikota. Jutri ali pojutrišnjem.

Matic, mami mi je dala za sladoled. Na, za Jakoba!

Kar meni daj!

Zakaj boš pa ti kupil Jakoba, če je pa tvoj?

Jakob mora stran. -Mama ga bo prodala.

Zakaj ga bo pa tebi prodala?

Mojster, mojster, mojster!

Dvorišče bi vam pospravila in odpeljala na odpad! -Ja, najbrž!

A ne verjamete? -Čigava pa sta?

Tamle, iz tistega bloka. -Jakoba bomo kupili... -Koga?

Psa! Psu je tako ime. -A psa bosta kupila?

Potem pa le pospravita! Ampak vsega ne bosta mogla prodati.

Bova odpeljala na smetišče.

Matic!

Matic!

A si dala oglas? -Samo, da si doma.

Ga nisi dala?

Še zmeraj misliš, da ne maram Jakoba.

Kje si, moj črnuh? -Dala si ga, a ne?

Misliš, da meni ni hudo? Ne bova ga obdržala,

vsi so proti. Ali midva ali pes? -Greva pa midva.

Kam, povsod bi bilo isto.

Bo jutri v časopisu?

Kaj jaz morem, Matic. -Ga bova dala pa kakšnemu

takemu, kot sem jaz, a ne, mami? Jakob ima otroke rad.

A grem lahko zdaj dol? -Dol? Zdaj? -Jakob mora lulat!

Saj bosta hitro prišla nazaj, ne?

Dež pada...

Rok! Rok! Hitro pridi dol. Moram takoj nazaj,

da ne bo mama kaj zavohala.

Nič se ne boj, Jakob, vse bo še v redu.

Poslušaj, če s tabo govorim. Saj vem, že spet bi šel rad

na avto. Nič ne bo, skupaj bova šla.

Vse v redu, vse špila.

Zjutraj vstanemo ob petih, ob šestih moramo biti že tam.

Blisk pravi, da je dela še pa še. Denarja bo pa tudi.

To bo že Blisk uredil. Mene bolj skrbi, kdo ga bo kupil.

Je dala tvoja mama oglas? -Nič pravega ni rekla.

Mogoče pa ni. -Je ali ni? -Kaj jaz vem.

Je že prišel Niko? -Prišel pa tudi šel na trening.

Kdaj pa pride? -Kaj jaz vem. Jaz govorim

o Jakobu, on pa o košarki. Naj se gre solit, pusti njega.

Kdo pa potem? -Po večerji se dobiva

z Bliskom, bova že midva kaj uredila. -Že, že.

Ampak ne pozabi: vrt mora imeti in veliko otrok,

tako sem rekel mami. Če bo hotela preveč,

naj nikar ne gliha. -Bova že midva poskrbela.

Ne sitnari, saj greva. Ti, Rok, pa pazi,

Blisk je bolj za druge reči.

Ljubiteljem živali zaradi stanovanjskih razmer odstopimo

mladega, že nekoliko dresiranega novofundlandca.

Najraje družini z otroki. Pogoj: velik vrt... -Šenkala ga bo.

Tega mi ni rekla. -Jebela, poglejte tole:

Vprašati pri Škerjanc, Betonsko naselje 36,

7. nadstropje, od 10. do 12. ure. -A je tvoja mama doma?

A ni šla v službo? -Seveda je šla.

Pred deseto bo doma.

Zdaj smo pa tam. Nič, Neli, pojdi po Natašo!

Po Rdečelasko? -Po koga pa.

Saj ne vem, kje stanuje. -Kaj ne veš, zraven mene.

Počakaj, grem s tabo!

Ti, mali, pridi sem! Kar oba!

Dol bosta šla, kjer avtobus zaustavlja. Razumeta? -Ja.

Ko bosta videla Matičevo mamo, pritečeta povedat. Houk!

Nataša ga bo kupila. -Mama jo pozna. -Kje pa!

Misliš, da... da... vse pozna? -Saj ni bila še nikoli zraven.

No ja, to že. -Ti kar meni verjemi, ona jo bo obrnila.

To ni punca, to je cel fant! -A ste ji povedali zaradi otrok?

Matic, Matic, Nataše ni doma. Z mamo je šla v market.

Ni je? Kdaj pride? -To pa nisem vprašala.

Koza! -Saj ni nihče nič rekel. -Šibaj, sem ti rekel,

pa vprašaj, kdaj pride! -Kar ti šibaj, jaz ne grem več.

Kaj? -Sem rekla, da ne grem več. -Grem jaz. -Ne!

Neli sem rekel! Šibaj! -Nives, pojdi z mano.

Zdaj pa jaz ne grem, prej bi me počakala.

Nataša je luftar... -Saj bo prišla. -Ko bo že prepozno.

Nehaj jamrati. Zdaj pa mene poslušajte: ti boš pri dvigalu

in pazi, da ne bo kaj narobe. Tole bo znak.

Že gre, že gre!

Ste videli? -Ni ne Neli ne Nataše. -Brez panike.

Kaj bomo zdaj naredili? -Nikogar ne sme videti tukaj,

drugače bo vse narobe. -Tako je. -Matic,

tebe ne sme videti tukaj! -Povejte Nataši, kako in kaj.

To prepusti meni. -Jakob, sem, Jakob!

Ste slišali? Vsi na svoja mesta, ostali pa šibajte,

da vas ne vidim. A hočete, da vas skalpiram?

Govoril sem, houk! -Teci!

A si doma? No, samo da si.

O, mami, a ni danes vroče?

Matic! -Ja...

Kdo ti je povedal za oglas? -Kaj?

Kako si izvedel za oglas? -A za oglas? Rok mi je rekel.

Rok. In kaj je rekel? -A Rok? -Ja, Rok, ja.

A kaj je rekel? Nič...

A nič ni rekel? -Kaj pa naj bi rekel? -Kaj pa ti? -A jaz?

Ja, kaj pa je zdaj to, Matic? A ne slišiš, kaj te sprašujem?

Slišim. -Misliš, da je meni vseeno? Prav rada ga imam.

Bolje bi bilo, če ga nikoli ne bi imeli.

Če že damo Jakoba stran, bi raje, da ga damo

kakšnemu takemu, kot sem jaz.

Vrt je pomemben, vrt morajo imeti. Velik vrt, velik vrt,

to je za Jakoba.

Koga je ugriznil? -Saj ni samo enega, že več jih je.

A mi ne verjamete? Rok! -Kaj hočeš? -Pridi sem!

Povej, kako je Jakob ugriznil. -To ni pes, to je cela zverina.

Piše, da je dresiran. -Dresiran ja! Hudoben,

ne pa dresiran. Mene je napadel za prazen nič.

Pa oklal me je, pa ne samo mene. -Pa mene je tudi ugriznil.

Joj, in takega psa ponujajo, da jih le ni sram!

Joj, take jim bom napela.

Saj sem vedela, da bo nekaj narobe.

Fant, katero nadstropje pa je to?

Koga pa iščete? -Škerjančeve. -Škerjančeve? Sedmo.

Sedmo?

To je pa prehudo za moje noge.

Da jih le ni sram, take bi moral čIovek prijaviti!

Fant, je šIo na tenko!

Pazi, nekdo iz hiše gre!

Sranje!

Že vem, kaj bom naredil. Počakaj! Takoj pridem!

Kaj, kaj? Počakaj, no! A nisi mogla povedati,

da si tukaj? A bo prišla? -Kdo? -Kdo, kdo! Nataša!

Ti bi lahko vedela, kdaj pride. A nisi bila tam?

Pa ne veš, kdaj pride. -Po kosilu.

Ampak mene Blisk ne bo zezal!

Kaj zijate tukaj? Pojdite se igrat.

Pojdi tudi ti! Daj žogo!

Trma trmasta.

Rok! Rok! -Jaz že vem, zakaj je vsak dan tukaj.

Zaradi Jakoba že ne. -A ste brali oglas?

Kdaj že. Ob petih smo vstali. Misliš, da ne znamo brati?!

Saj ni mislila tako. -Zdaj Matic hodi s tabo, a ne, Neli?

Kaj to tebe briga, smrklja. -Jaz nisem smrklja, da veš.

Hudiča, a ne vidite, da nekdo gre. Hitro z mano.

Ti, poba. -Prosim? -Kje pa je blok 36? -36...

Ja. Tisti tam je 35, ta bi moral biti 36, je pa 16.

Kako je zdaj to, a?

Tukaj je vse zmešano. -Kako zmešano?

Tam nekje na začetku bi moral biti. A ti veš, kje je 36?

36? -Škerjanc, družino Škerjanc iščem. -A Škerjanc?

A ni to pri Toniju? -Pri katerem Toniju?

Pri onem, kjer imajo črnega psa. -To, to iščem. Kje je to?

Tam čez. Tista rumena stolpnica. -Katera? Tista na desni

ali tista na koncu? -Tista tam na koncu.

No, tam zavijete na levo, nato pa prva ulica na desno,

tam je tak zelen blok... -Aha!

Na levo, potem na desno. Hvala lepa, fantek!

Ti bom že dal fantek! Mater sem ga torpediral,

tega danes že ne bo več nazaj.

Matic, bom šla jaz.

A zaradi oglasa si prišla?

Velik vrt, dosti otrok...

Pogovoriti se boš morala z mojo mamo.

Mami, zaradi oglasa je prišla.

Kar naprej stopi!

Zaradi psa sem prišla. Joj, kako je lep. Pa dresiran tudi?

Jakob mu je ime. -Čigava pa si?

Zakaj pa ni prišla mamica ali očka s tabo?

Očka je na Intertrade in je na službenem potovanju,

mamica je pa dežurna. Rekla je, naj grem kar jaz,

ker je lahko jutri že prepozno. Denar imam... -Imate vrt?

Velik vrt, pa še tri brate.

Kako praviš, da ti je ime? -Nataša. -Velik vrt imate,

to je glavno, a ne mami? -Velik vrt. Ampak raje bi

se pogovorila z mamico ali z očkom.

Ti imaš rada pse? -Rada. -Daj taco, Jakob. Kar pobožaj ga.

Glej, kako se ji pusti božati. -Jakob ima otroke rad.

Poslušaj, kaj če bi se jutri oglasila z mamico?

Nič jutri, kar danes naj gre od hiše, če že mora.

Zakaj ti je toliko do tega, da damo Jakoba prav njej? -Zato!

Zakaj zato? -Zato!

Kje pa ti stanuješ? -Veste, kje je Motel pri Zlati rački?

Tam zadaj. -To res ni daleč.

Kar z njo bom šel, da bom videl, kje stanuje.

Saj ga bom lahko še kdaj videl? -Lahko. Vsak dan, če boš hotel.

Če bom imel čas, ga bom šel obiskat,

da Jakobu ne bo dolgčas.

Ampak, če ga res damo njej, obljubiš, da ne boš jokal?

Je zdaj v redu?

Tjaram da dam, naš je ta dan,

stecimo vsi vanj, vse ima rad

naš kamerad, tjaram da da dam!

Vsak naj živi, kot si želi,

mi, kot se nam zdi, tjaram pa da di,

tako bomo pač pomagali si sami.

Sreča in mi, tjaram pa da da di,

sreča na vrvici!

Tjaram da dam, naš je ta dan,

stecimo vsi vanj, vse ima rad

naš kamerad, tjaram da da dam!

Vsak naj živi, kot si želi,

mi, kot se nam zdi, tjaram pa da di,

tako bomo pač pomagali si sami.

Sreča in mi, tjaram pa da da di.

sreča na vrvici!

Ja, fantje, tako je. Igrali se bomo že lahko tukaj,

samo kje bo pa spal?

Pa res. Doma ga moramo skriti. -Samo kam?

Če bi ga dali tja, kjer je že bil?

Tja že ne! -Kaj pa k mehankarju?

A misliš, da ga bo mehankar gledal?

Matic? -Kaj je? -Kaj, ko bi ga dali na teraso.

Tako je! Tam mu postavimo hišo, tam tako nikoli nikogar ni.

To bi bilo res še najboljše. -Ima tvoj foter ključ?

Hišnica ga ima. -Tvoj foter bo rekel hišnici,

ti ga boš pa všc! Jutri bomo imeli pa tako že svojega.

Noter, Jakob! Noter.

Priden, Jakob.

Dvigni, no! Pojdimo! -Gremo! -Tiho bodi! -Matic, počakajte me!

A boš vedno opletal s tem repom? -Ne čvekaj! Pa nesi!

Tiho, sem rekel!

Kaj je?

Všc, všc! Boš šla!

Sranje! -Moja mama pravi, če, če... srečaš mačko...

Ne čvekaj, šibaj!

Pocarji!

Nataša!? Nataša? Slišiš?

Kaj? No? -A grejo? No, potem pa hitro zažvižgaj!

Zdaj nikogar ni.

Pojdite, no! Pojdite že!

Joj, kaj pa zdaj? Počakajte!

Eden gre!

Kar naj gre, zdaj smo že tukaj! -Mir, Jakob!

Kar naj tuli, zdaj ga nihče ne sliši!

Zapri lift!

Posrali smo ga, da veš! Tukaj ne more biti!

Saj bo še čez zid skočil. -Seveda je lahko.

Na štrik ga priveživa.

Kako ga bomo pa vsak dan dol spravili? -Tako kot gor.

Z liftom? A si neumen? Vsak dan dva pralna stroja...

Kdo ti bo pa verjel? Si pa res hecen.

Nič, tukaj že ne more biti. -Seveda ne, za zmeraj že ne.

Nekaj drugega je treba zrihtati. -Bo že Blisk pogruntal.

Šibajva, da kdo ne pride.

Pojdi no, saj je v redu...

Pojdi no! Joj, če bi se vrata zaprla,

zdajle še dol ne bi mogla. -Saj si moj, Jakob, saj si moj...

Priden, Jakob... Kdo je danes dežurni? -Blisk.

Potrpi, Jakob, saj si priden, Jakob, priden...

Matic, bova zrezke? Matic? -Ja...

Dunajske? Take z drobtinicami?

No, kako? Matic? -Z marmelado...

Ti je hudo, a ne? Saj je meni tudi.

Saj vem, da ti je hudo. -Ni, ni. Samo, da je na varnem.

Moj zlati sine. Poglej, kakšne zrezke bova jedla, a?

Smrdijo. Jaz že ne bom jedel.

Sploh ne smrdijo. Kakšen nos pa imaš?

Jaz ne bom jedel, rajši bi ovsene kosmiče.

Neli? A ne boš desert?

Bom pa jaz pojedla. -Saj že grem.

Vse, kar je prav. Izmišljeval si pa ne boš, veš!

Zrezki smrdijo, zakaj pa kosmičev ne ješ?

Raje bi zrezke. -A zdaj spet zrezke...

Stran sem jih vrgla!

Vidiš, vidiš, kaj vse so ti pripravili. Prava pojedina.

Glej, glej, pa še čokolada...

Tole ti pa gotovo Matic pošilja.

Pri miru bodi, Jakob. Pri miru.

Jakob...

Jakob...

Jakob, moj Jakob...

Še enkrat hvala, tovariš doktor. -Zdravila pa čimprej.

Vsake štiri ure po eno tableto.

In dosti čaja.

Kateri od vas bi skočil v lekarno? -Jaz! -Jaz!

Pa hitro pridi nazaj! -Ja.

A bo umrl? -Ne, ne bo. Kako pa je tebi ime?

Nives. Ampak jaz bi ga rada videla. -Ga boš pa videla.

Pozdravi ga!

No, poglej ga! -Matic!

Matic!

A je že prišel doktor?

Vsaj doktorjev avto bi lahko poznala.

Že gre!

Gre ja, ta tip! -Ta nam je vse skuhal!

Zdravo! -Ti bom že jaz pokazal...

Kdo je? Kdo je?

Tako ji bom zakuhal, da si bo za zmeraj zapomnila.

Samo, da vas dobim v roke, mulci!

A je dobro napeta?

Ti prekleta mularija!

Saj vem, zakaj. Zaradi tistega črnega hudiča,

zaradi tistega psa!

Matic, obisk imaš. Glej, kdo je prišel. -A ti si?

Jaz. -Glej, kaj ti je prinesla.

A boš kmalu zdrav?

Injekcijo sem dobil pa tablete jem...

Je bila mama zelo huda? -Nič ni bila huda.

Rekla je, da ima lahko vsak svoje skrivnosti,

samo za Jakoba bi ji moral povedati.

Jaz imam tudi svojo skrivnost. A ti nimaš nobene? -Mogoče.

A tako kot jaz? -Jaz se o tem ne pogovarjam.

Samo da bo Jakob zdrav. -A je bolan? Od kdaj pa?

V bolnici je. -V bolnici? A zato ga je dreser odpeljal.

Dreser? Kdaj? -Še isti dan...

Lagala si mi! Jakob ni bolan! Dreserju si ga dala.

Čakaj, Matic. Saj ga boš lahko videl. Kje pa naj bo?

Ali ni že zadosti narobe? -Stran si ga dala!

Saj sploh ni daleč. Kmalu ga boš lahko obiskal.

Rdeč poni ti bom kupila... -Ne maram ga,

kolo je kolo, pes je pa živ! -Matic! -Ta stari ste krivi!

Vsak naš načrt iz vetra je stkan,

v sivi beton svet je vkovan.

Stecimo kam, stecimo stran,

stecimo v svet sanj, za vse, prav za vse

je prostor nekje, kjer trate še zelene.

Sreča in mi, sreča brez vrvice!

Vsak naš načrt iz vetra je stkan,

v sivi beton svet je vkovan.

Stecimo kam, stecimo stran,

stecimo v svet sanj, za vse, prav za vse

je prostor nekje, kjer trate še zelene.

Sreča in mi, sreča brez vrvice!

Can't find what you're looking for?
Get subtitles in any language from opensubtitles.com, and translate them here.