All language subtitles for The.Bloody.Hundredth.2024.720p.WEBRip.800MB.x264-GalaxyRG

af Afrikaans
ak Akan
sq Albanian
am Amharic
ar Arabic
hy Armenian
az Azerbaijani
eu Basque
be Belarusian
bem Bemba
bn Bengali
bh Bihari
bs Bosnian
br Breton
bg Bulgarian
km Cambodian
ca Catalan
ceb Cebuano
chr Cherokee
ny Chichewa
zh-CN Chinese (Simplified)
zh-TW Chinese (Traditional)
co Corsican
hr Croatian Download
da Danish
nl Dutch
en English Download
eo Esperanto
et Estonian
ee Ewe
fo Faroese
tl Filipino
fi Finnish
fr French
fy Frisian
gaa Ga
gl Galician
ka Georgian
de German
el Greek
gn Guarani
gu Gujarati
ht Haitian Creole
ha Hausa
haw Hawaiian
iw Hebrew
hi Hindi
hmn Hmong
hu Hungarian
is Icelandic
ig Igbo
id Indonesian
ia Interlingua
ga Irish
it Italian
ja Japanese
jw Javanese
kn Kannada
kk Kazakh
rw Kinyarwanda
rn Kirundi
kg Kongo
ko Korean
kri Krio (Sierra Leone)
ku Kurdish
ckb Kurdish (Soranî)
ky Kyrgyz
lo Laothian
la Latin
lv Latvian
ln Lingala
lt Lithuanian
loz Lozi
lg Luganda
ach Luo
lb Luxembourgish
mk Macedonian
mg Malagasy
ms Malay
ml Malayalam
mt Maltese
mi Maori
mr Marathi
mfe Mauritian Creole
mo Moldavian
mn Mongolian
my Myanmar (Burmese)
sr-ME Montenegrin
ne Nepali
pcm Nigerian Pidgin
nso Northern Sotho
no Norwegian
nn Norwegian (Nynorsk)
oc Occitan
or Oriya
om Oromo
ps Pashto
fa Persian
pl Polish
pt-BR Portuguese (Brazil)
pt Portuguese (Portugal)
pa Punjabi
qu Quechua
ro Romanian Download
rm Romansh
nyn Runyakitara
ru Russian
sm Samoan
gd Scots Gaelic
sr Serbian
sh Serbo-Croatian
st Sesotho
tn Setswana
crs Seychellois Creole
sn Shona
sd Sindhi
si Sinhalese Download
sk Slovak
sl Slovenian
so Somali
es Spanish
es-419 Spanish (Latin American)
su Sundanese
sw Swahili
sv Swedish
tg Tajik
ta Tamil
tt Tatar
te Telugu
th Thai
ti Tigrinya
to Tonga
lua Tshiluba
tum Tumbuka
tr Turkish
tk Turkmen
tw Twi
ug Uighur
uk Ukrainian
ur Urdu
uz Uzbek
vi Vietnamese
cy Welsh
wo Wolof
xh Xhosa
yi Yiddish
yo Yoruba
zu Zulu

Original subtitles

www.titlovi.com

Ko zagledam B�17, �e vedno �utim enako.

Ampak letalo je �udovito.

Kot umetni�ki kip.

V zraku je prekrasen.

Ko smo leteli v formaciji �

V�asih je bilo v zraku tiso� letal.

Pogled nanje je bil lep in dramati�en.

Pod hladnim modrim evropskim nebom so se b�le bitke nove vrste.

Tudi boji��e je bilo povsem novo.

To je bilo brezprimerno obdobje v zgodovini bojevanja.

Obdobje, kakr�nega ne bo nikoli ve�.

V zra�nih spopadih je umrlo ogromno letalcev iz 40 ameri�kih bombni�kih enot.

Pripadniki ene od njih so bili �e posebej nebrzdani.

V kratkem obdobju je bilo v njej toliko �rtev,

da je dobila vzdevek Krvava stota.

V EVROPI SE ZA�NE VOJNA

Nem�ija je napadla Poljsko.

V obse�nem napadu so okoli devete ure bombardirali Var�avo.

VAR�AVA

Nem�ka vojska je zgodaj davi na Nizozemsko in v Belgijo

vdrla po tleh in iz zraka.

VDAJA NIZOZEMCEV

NACISTI V FRANCIJI

Na�a politika? Bojevanje na morju, kopnem in v zraku.

B�li bomo vojno proti po�astnemu trino�tvu,

proti vrsti nezasli�anih zlo�inov.

LONDON BOMBARDIRAN BRITANCI NEOMAJNI

�e VB izgubi vojno,

bodo Sile osi nadzorovale Evropo, Azijo

ter Afriko in bodo lahko

proti tej polobli uporabile ogromna kopenska in pomorska voja�ka sredstva.

Sovra�nikova letala so davi mo�no bombardirala Pearl Harbor.

To ni �ala. To je prava vojna.

NAPADI NA HAVAJE

RAZGLASITEV VOJNE

Kongres pozivam,

da zaradi neizzvanega

in podlega napada Japonske

razglasi vojno.

ITALIJA IN NEM�IJA NAPOVEDALI VOJNO

Hitlerjeva Nem�ija je v tistem �asu nadzorovala celinski del Evrope.

Velika Britanija je bila krhka,

vendar zadnja pre�ivela evropska demokracija v vojni z nacisti.

Britanci so morali dognati, kako sovragu vrniti udarec.

Britanski bombniki so Nem�ijo nenehno napadali

od leta 1940. Vendar neu�inkovito.

V no�nih napadih so imeli velike izgube in pogosto so cilj precej zgre�ili.

Nacisti so ogro�ali svetovno demokracijo.

Domoljubje je bilo zato v generaciji, rojeni med letoma 1900 in 1925,

v generaciji mojega o�eta, zelo mo�no.

Pred kamero sem stopil z veseljem,

saj bom govoril o voja�kem letalstvu, moji najljub�i temi.

453. BOMBNI�KA ENOTA

Nimam veliko izku�enj.

Slu�im �ele eno leto, vendar sem o zra�nih silah v tem �asu izvedel veliko.

In govoriti ho�em o tem.

Voja�ko letalstvo potrebuje 15.000 stotnikov,

40.000 poro�nikov in 35.000 prapor��akov.

Ameri�ki mladeni�i, va�a prihodnost je na nebu.

Krila vas �e �akajo.

Bil sem v drugem letniku faksa.

Po glavi so mi hodili le punce in viski.

100. BOMBNI�KA ENOTA

Potem pa so Japonci napadli Pearl Harbor.

Tako kot druge so�olce so me vpoklicali k letalskim kadetom.

Pozor!

Antisemitizem je bil takrat izrazit.

Hitlerjevi govori o nadvladi arijskega naroda

so me prizadeli, vendar nisem mogel ni� narediti.

Nenadoma pa se je to spremenilo.

Temu sem se lahko postavil po robu.

Zdelo se mi je, da bom kot pilot naju�inkovitej�i.

VPOKLICNI CENTER

Dan pozneje sem se prijavil za letalskega kadeta.

Ogromno ameri�kih letalskih kadetov pred vpoklicem

�e ni sedlo v letalo ali ustrelilo kaj nevarnej�ega od veverice.

Posadke so sestavljali fantje z vseh koncev ZDA,

z razli�no izobrazbo in razli�nimi poklici.

Od �tudentov zgodovine s Harvarda do premogarjev iz Zahodne Virginije,

odvetnikov z Wall Streeta, kavbojev iz Oklahome,

hollywoodskih idolov in junakov ameri�kega nogometa.

Kadeti so opravili preizkus. Za�eli se bodo u�iti leteti.

Vsak in�truktor je imel �tiri u�ence.

Drugi trije v moji skupini so �e imeli letalske izku�nje.

Jaz pa �e nisem sedel v letalu.

Po desetih urah smo leteli samostojno.

Ko se kolesa odlepijo od tal, si prepu��en samemu sebi.

Navigator sem postal, ker sem bil kot pilot porazen.

Ne bom pozabil imena �loveka, ki me je zavrnil. Poro�nik Maytag.

Primerno ime za nekoga, ki zavra�a nadobudne pilote.

Tudi mene bi moj voja�ki in�truktor skoraj zavrnil.

Rekel je: "Tako ali tako se bo� ubil. No, usedel se bom pod tisto drevo.

�e lahko trikrat vzleti�, naredi� vse manevre in pristane�, si sprejet.

Sicer spoka�."

Leteli smo od osmih zjutraj do osmih zve�er.

Izvajali smo razli�ne manevre, sve�e, po�asne zavoje.

Ob redkih prostih dnevih smo vadili boje od blizu.

V tem sem u�ival bolj kot v vsem drugem.

V letalski �oli je diplomiralo �tirideset mojih so�olcev. In jaz.

Vse so napotili pilotirat B�17.

V B�17 ni bil �e nih�e od nas.

Boeingova lete�a trdnjava z deset�lansko posadko.

Novi bombnik lahko leti s hitrostjo skoraj 500 km/h.

Izbokline na trupu so kupole za mitraljeze.

Z motorji z mo�jo 4000 konj

lahko brez dotakanja goriva leti skoraj 5000 kilometrov.

B�17 je bilo prvo napadalno in obrambno letalo.

V napadu je lahko spustilo za takrat veliko maso bomb.

Lete�a trdnjava so mu pravili zaradi mitraljezov na njem.

B�17 je bilo �udovito krmiliti.

Letalo se je sijajno odzivalo. Takoj sem se navadil nanj.

Vesel sem bil, da pilotiram B�17.

Za naloge v tujini smo se urili in pripravljali pet ali �est mesecev.

Maja 1943 so nas poslali v Anglijo. Pridru�ili smo se Osmi zra�ni armadi.

Pred odhodom v tujino so nam rekli:

"Poglejte na svojo levo in desno. Vrnil se bo samo eden od vas."

V tujino smo �li umret.

Ko so posadke Stote za�ele prihajati v novo opori��e

na pode�elju Vzhodne Anglije, je vojna v Evropi vstopila v novo fazo.

To je bil uradni za�etek Pointblanka, bombardiranja brez premora.

Ameri�ani so bombardirali podnevi, Angle�i pa pono�i.

Cilj je bil, da na severu Evrope dose�ejo prevlado v zraku,

do invazije spomladi naslednjega leta.

Zavezni�ke sile brez prevlade v zraku niso mogle vdreti na evropsko celino.

Komaj smo pri�li in se za�eli spoznavati.

Pilot King me je vpra�al, kaj sem po�el prej.

Odvrnil sem, da sem delal kot kavboj.

Rekel je: "Prav, od zdaj bo� Cowboy."

Pripadniki Stote so bili mladi. Nekateri poveljniki so bili nepremi�ljeni.

Gale Cleven, poveljnik eskadrilje,

in izvr�ilni �astnik John Egan.

Ni jima bilo treba leteti, vendar sta �la na vsako nalogo.

Tudi zato so ju mo�je ob�udovali.

Buck Cleven in Bucky Egan sta nosila �al.

�epico sta nosila postrani in bila sta precej predrzna.

V klubu �astnikov sta recimo rekla:

"Poro�nik, pripelji se sem, da se pogovorimo."

Najve�ja �elja obeh, Egana in Clevna, je bila pilotirati letalo.

Uresni�ila sta jo.

Za domovino sta opravljala naloge, v katere sta verjela.

Cleven in Egan sta sovodila Stoto

proti najve�ji letalski sili na svetu, nem�ki Luftwaffe.

Njeni piloti so leteli �e nad �panijo, Norve�ko, Poljsko,

Francijo, Rusijo, Gr�ijo, Severno Afriko in Angliji.

Nacisti bodo spoznali, kako zelo so se u�teli,

ker so mislili, da bodo v zraku vedno imeli premo�.

Te premo�i ni ve�.

Prepri�ani smo, da so nacisti in fa�isti prosili, da jih kaznujemo.

In to bomo tudi naredili.

JUNIJ 1943

ENO LETO DO IZKRCANJA V NORMANDIJI

Stot. Kirk, stot. Thompson, por. Bushka,

Iverson, Holloway in Hawkers, leteli boste. Pridite.

Poveljujo�i �astnik je pri�el in odgrnil zaveso.

Od Thorpe Abbottsa do tar�e je bil napet rde� trak.

Va�a tar�a so te zgradbe.

Merili boste v to.

�e boste bombe spustili na to obmo�je,

boste uni�ili tovarno.

Stopili so iz d�ipa, vzeli nekaj stvari,

se vkrcali in zagnali motorje.

Leteli so v samoobrambni formaciji, ki so ji pravili combat box.

Na vsakem letalu je bilo do trinajst mitraljezov.

Z njimi so si lahko utrli pot skozi valove sovra�nikovih letal.

Na vzleti��ih �akajo thunderbolti.

Odleteli bodo k bombnikom.

Skupini se bosta sre�ali nad Rokavskim prelivom.

Lovci po nebu patruljirajo okoli formacije bombnikov.

Zra�na armada vstopa na sovra�nikovo obmo�je.

Manj�i, okretnej�i lovci, kot so bili P�47 thunderbolt,

so bombnikom zagotavljali le omejeno obrambo.

Imeli so manj�e rezervoarje in dolet, zato bombnikom

niso sledili globoko v Nem�ijo.

Posadke so bile v tujem svetu,

v katerem brez posebnih obla�il ne bi mogle pre�iveti.

Potrebovale so tudi posebno opremo, ki jim je dovajala kisik.

Na dolo�eni vi�ini smo potrebovali kisik,

zato smo imeli kisikovo masko.

In bilo je hudo mrzlo. Temperature so bile krepko pod ledi��em.

�tirideset ali petdeset stopinj pod ni�lo.

Spremljevalni lovci niso imeli doleta,

ki bi jim omogo�al spremljati B�17 do tar� v Nem�iji,

zato so se obrnili in vrnili v Anglijo.

Spomnim se prvega preleta Rokavskega preliva.

Gledal sem navzdol in se zavedel, da smo nad sovra�nikovim ozemljem.

Imel sem cmok v grlu. Bil sem �iv�en.

�rne obla�ke ustvarjajo granate iz protiletalskih topov.

Nem�ki topovi kalibra 88

so lahko granato izstrelili do 12 km visoko.

V zraku se je razletela na �rapnele.

Trup letala je iz aluminija, ne iz jekla.

�rapneli so letalo prere�etali.

Takrat sem prvi� do�ivel mo�en protiletalski ogenj.

Bilo je srhljivo.

Napadal nas je zelo izku�en,

izvrstno opremljen in sijajno izurjen nasprotnik.

Bili so profesionalci, mi pa amaterji.

Ko se je formacija pribli�ala tar�i,

so topni�arji v Nordenove merke vnesli hitrost letala ter hitrost in smer vetra.

Ti merki so bili tajne naprave za vodenje letal

na optimalno to�ko za spu��anje bomb.

Nordenov merek je bil tako natan�en,

da ste tar�o lahko zadeli tudi z vi�ine �estih kilometrov.

Videl sem, kako bombe spu��ajo letala pred nami.

Skozi pleksisteklo na nosu

pa sem videl tudi bombe, ki smo jih odvrgli mi.

In lahko smo opazovali eksplozije.

Po�ari, ki so jih povzro�ili prvi bombniki, �e delno zakrivajo pogled.

Uni�ili smo elektrarno, podmornice v gradnji

in vsaj eno podmornico v vodi.

Spustili smo bombe. V napadu lovcev ni bil nih�e ranjen.

Rekli smo si: "Ni tako slabo."

Stota je sprva najve� napadala tar�e na obali,

recimo bunkerje za podmornice ter tovarne v Franciji in Norve�ki.

Uni�iti so posku�ali voja�ki stroj nacisti�ne Nem�ije.

Tovarne, v katerih so izdelovali letala in tanke.

In krogli�ne le�aje.

V VB so se raz�irile novice o bitkah na nebu.

�tevilni bombniki so bili po�kodovani.

Nekateri so imeli po�kodovane propelerje ali so ostali brez podvozja.

B�17 so sloveli kot zanesljivi in varni bombniki.

Lahko so odpovedali trije motorji,

lahko ste izgubili polovico smernega stabilizatorja, pa ste se vseeno vrnili.

Nazaj ste prileteli le z dvema ali celo samo z enim motorjem.

17. AVGUST 1943

DESET MESECEV DO INVAZIJE

Sledil je napad, ki je bil za Osmo zra�no armado prelomen.

Dvojni napad na tovarne krogli�nih le�ajev v Schweinfurtu

in tovarne messerschmittov v Regensburgu.

Obe tar�i sta bili globoko v Nem�iji in imeli sta mo�no obrambo.

Stoti so dodelili napad na Regensburg.

Ko so z zemljevida odgrnili zaveso

in smo zagledali rde�o �rto �ez vso Nem�ijo,

smo za�utili mravljince.

Na�rt je bil sijajen.

Poveljstvo so zaupali Curtisu LeMayu iz Tretje bombni�ke divizije.

Odlo�ili so, da bo ta enota po napadu v Regensburgu odletela v Afriko.

Deset minut pozneje bo Prva bombni�ka divizija

napadla tovarne v Schweinfurtu. Ta enota se bo vrnila v Anglijo.

Nemci se bodo morali odlo�iti, katero enoto bodo napadli.

Ampak te�ava je bila v tem, da je bila Velika Britanija ovita v meglo.

Odpravili smo se.

Letala sem usmerjal z lanternami in baterijskimi svetilkami.

Po�akati smo morali deset minut, nato smo vzleteli.

Curtis LeMay je svoje letalce izuril za vzletanje v angle�ki megli.

Druga divizija tega ni znala.

LeMay je nenadoma svoje fante spravil v zrak in v formacijo,

druga divizija pa je bila �e na tleh.

Namesto deset minut so vzleteli dve uri pozneje.

Ta nem�ki film ka�e, kako hitro so njihovi 109

in focke-wulfi 190 vzleteli po opozorilu.

Imeli so dovolj �asa, da se zberejo na izbrani to�ki.

Bilo jih je tudi do desetkrat ve� kot na�ih lovcev.

Preleteli so Preliv. Bil je lep dan.

Toda nad nizozemsko obalo se je nebo vnelo.

Vztrajali so dve uri.

Zaradi urjenja smo mislili, da smo hitrej�i od nem�kih lovcev.

Seveda smo ugotovili, da to ne dr�i.

Valovi obstreljevanja in napadov lovcev so se kar vrstili.

Iz zgornje kupole sem sli�al rafale iz mitraljeza.

Clevnovo letalo so zadeli �estkrat.

Uni�ili so hidravliko in enega od motorjev.

V pilotski kabini je gorelo.

Cleven se je obrnil in pogledal vezista.

Bil je brez nog. Odtrgalo mu jih je.

Iz nekega letala je prihajal ogenj iz vsake odprtine v trupu.

O tem sem �e dolgo sanjal.

Vsi �lani posadke so se bojevali za demokracijo in svobodo.

Ampak veste, za koga se borite v bitki?

Za �loveka na va�i levi in desni.

Za �loveka pred in za vami.

Borite se zanje.

Cleven je bil v pilotski kabini. Kopilot mu je rekel:

"Izsko�iti moramo. Sporo�il bom."

Cleven pa: "Moramo priti do tar�e. Moramo spustiti bombe."

Pet minut pred dosegom tar�e pa je bilo nenadoma vse mirno.

Nobenih lovcev, nobene protiletalske. Uspelo nam je spustiti bombe.

Imeli so zelo malo goriva.

Toda enota se je iz Regensburga �ez Alpe prebila v Severno Afriko.

Enoto, namenjeno v Schweinfurt, pa je Luftwaffe napadla z vso mo�jo.

Nemci so vzleteli in napadli LeMayeve,

toda nato so morali pristati in doto�iti gorivo.

Nato so napadli drugo divizijo.

Vsa Luftwaffe se je spravila nanjo in jo skoraj povsem uni�ila.

�lani posadk 100. bombni�ke enote

so pod ve�er prispeli v Severno Afriko. Bitka jih je utrudila,

vendar so bili sre�ni, da so �ivi.

Vsak poveljnik, ki je moral mo�e poslati v boj

s �tevil�nej�im nasprotnikom,

neprimerno opremljene

in slabo izurjene, je moral sprejeti zelo te�ke odlo�itve.

Po�iljal jih je v smrt.

V Anglijo sem pri�el poleti 1943.

Dodelili so me 100. bombni�ki enoti.

Rosie Rosenthal je pri�el,

da bi nadomestil enega od pogre�anih ali mrtvih pilotov.

Egan je izvedel, da je mladi Rosie zelo dober letalec.

Egan ga je temeljito preizkusil in rekel, da ga ho�e v svoji eskadrilji.

Bil sem v baru.

Pil sem viski kot vedno, ko me je nekdo potrepljal po rami.

Obrnil sem se. Bil je poveljnik eskadrilje.

Rekel je: "Lucky, pojdi domov in se naspi. Jutri leti�."

OKTOBER 1943 OSEM MESECEV DO INVAZIJE ZAVEZNIKOV

8. oktobra se je nebo nad Nem�ijo zjasnilo.

Ameri�ani so za�eli vrsto silovitih napadov,

da bi uni�ili tovarne za izdelavo letal.

Letalci so tisti teden poimenovali �rni.

8. oktobra je Veliko Britanijo zapustilo 855 letal.

Napast so �la Bremen in Vegesack.

Na njih je bilo 1100 ton bomb

in 2,75 milijarde nabojev.

Ko smo se oddaljevali od tar�e, sem s koti�kom o�esa ujel,

da naravnost proti nam letita dva Fw 190.

Sestrelil je letalo pred mano.

Sklatil jih je iz formacije. Razneslo jih je.

Zdesetkali so nas.

Zapustili smo formacijo. Motor �tevilka tri je gorel.

Cleven je posku�al prevzeti poveljstvo. Sestrelili so ga.

Clevna so zadeli. Na letalu je vladala zmeda.

V kabini je gorelo. Morali so izsko�iti.

Clevna so sestrelili.

V 100. bombni�ki enoti je zazevala velika praznina.

Vsi so mislili, da je mrtev.

Takrat sem prvi� podvomil, da se bom vrnil.

Moje letalo Rosie's Riveters je bilo hudo po�kodovano.

Dva motorja sta odpovedala.

Spustili smo bombe.

Preostanek formacije sem pripeljal domov.

Ostalo je samo �est letal.

Lahko si mislite, kako je tista izguba vplivala na moralo.

�li so pospravljat voja�nico. To so naredili ob vsakem izgubljenem letalu.

Vstopili so v prazno barako.

Egan je dobil izhod in �el v London.

Izvedel je, da so Clevna sestrelili.

Bil je tako besen, da je kon�al dopust,

se vrnil v opori��e in rekel, da je pripravljen na naslednjo nalogo.

Napad na tar�o v M�nstru je pomenil napad na mesto.

To je bilo za Osmo nekaj novega.

Tar�a je bila strate�ko pomembna ran�irna postaja v mestnem jedru.

Toda zraven je bilo naselje z �elezni�kimi delavci.

V boju proti nacisti�nemu trino�tvu so za�eli napadati tudi ljudi,

ki so bili pomemben del nem�kega vojnega stroja.

V prostoru je bilo napeto.

Veliko letalcev je prvi� podvomilo o nalogi.

Egan je imel govor.

Leteli bodo za Clevna. To bo povra�ilni napad.

Na�a enota je bila zaradi �tevilnih izgub zelo okrnjena.

Uporabili smo lahko samo trinajst letal.

Ko so napadli nem�ki lovci �

�e imate ohlapno formacijo, �e imate 13 letal namesto 18,

je za Nemce to oslabljena tar�a.

Takoj nas je napadlo ve� kot dvesto nem�kih lovcev.

Dva Me 109 sta priletela od zadaj in ubila na�ega topni�arja v repu.

Zadeli so me �rapneli topovske granate in me zbili na tla.

O�itno je bilo, da nimamo nadzora nad letalom in da bomo tre��ili na tla.

Bili smo 6400 do 6700 metrov nad tlemi.

Tla so se zdela neznosno dale�, vendar nisem imel izbire.

Moral sem zapustiti letalo.

�li smo k pristajalnim plo��adim in �akali.

Kon�no je priletelo eno letalo.

Iz Stote se je vrnilo samo eno letalo.

Pilotiral ga je Rosenthal.

Do�ivel je veliko bojev.

Vrnili smo se v �astni�ki klub.

V njem je vladala srhljiva ti�ina.

V klubu je bilo nekaj mo�, ki niso �li na tisto nalogo.

Nih�e se nam ni pribli�al.

Sami smo bili.

Ob�utek je bil zelo nenavaden.

Izguba vseh, ki so jih sestrelili, nas je prizadela.

V napadu na M�nster sem izgubil najbolj�ega prijatelja.

Ko so sestrelili Buckyja Egana in Clevna,

je to res zbilo moralo.

Vsem sta se zdela nepremagljiva.

Napad na M�nster je bil najve�ja zra�na bitka do takrat.

Ne le bitka, temve� orja�ki spopad

med velikima in nevarnima zra�nima vojskama.

Stota je v Anglijo prispela �tiri mesece pred napadom na M�nster.

V njej je bilo 140 �astnikov.

Po M�nstru so lahko leteli in se bojevali le �e trije.

Za tak rekord se razve.

Ljudi je zaskrbelo za nas.

Imenovali so nas Krvava stota.

V zraku do�ivi� �tiri ure groze.

Nato pa sede� na kolo, gre� v pivnico,

spije� pivo, gre� ven z doma�inko, se vrne� v opori��e. Kot da ni bilo ni�.

Naslednji dan vstane� in se vrne� v tisto grozo.

Nekateri so se zaradi tega zlomili.

Morala Osme je po �rnem tednu �e bolj uplahnila.

Poveljniki so se bali upora.

Zdravniki in psihiatri

so poro�ali o nenavadnem vedenju �lanov posadk.

Spopadi so jih zahrbtno pretresli do obisti.

Nekateri

niti iz letala niso zmogli.

Bili so na robu tega,

�emur smo pravili bojna iztro�enost.

Izvedeli smo, da si mnogi z �iv�nimi odzivi hitro opomorejo,

�e jim nekaj �asa ni treba na boji��e.

Pri tem okrevanju se moramo zana�ati na bolnikove zmo�nosti.

Vendar je to veliko hitrej�e, �e ne poteka v bolni�ni�nem okolju.

OXFORD, ANGLIJA

Za nekaj dni smo jih umaknili iz vojnih razmer

in jih poslali v hi�o po�itka.

Imenovali smo jo Flak House.

Pogosto so tam preboleli travmo. V�asih pa ne.

S to te�avo so se sre�evali vsi poveljniki.

Nekateri zaradi telesnega in du�evnega ustroja

takih stvari preprosto ne prenesejo.

Take smo morali takoj odpeljati

stran od posadke in iz opori��a,

saj je bilo njihovo vedenje nalezljivo.

Nismo si mogli privo��iti, da bi vzeli voljo tudi tistim,

ki so �li vsak dan na teren in opravljali svojo dol�nost.

Lahko bi rekli, da zavezniki

v Nem�iji in Evropi nimajo premo�i v zraku.

Da izgubljajo vojno v zraku.

Bomb nismo vedno spustili natan�no.

Celo ko je bilo nebo jasno, smo jih v�asih spustili ve� kilometrov od tar�e.

Niso mogli zadeti tar�, �e ve�, sami so bili tar�a

nem�ke zra�ne obrambe. Zdesetkala jih je.

Vsak kubi�ni meter tega kupa vsebuje letalo,

sad 22.000 ur dela Ameri�anov.

Vsak meter pomeni deset mrtvih ali ujetih ameri�kih fantov.

Najhuje je bilo, da smo pri�akovali, da nas bodo sestrelili.

Vedeli smo, da je to mogo�e.

Bili smo mladi in mislili, da smo nesmrtni.

Vedno smo mislili, da lahko dobijo druge, nas pa ne.

POGRE�AN

Vedel sem, da mamo zelo skrbi zame

in da ji bo vojno ministrstvo poslalo telegram, da sem pogre�an.

Da ne bo vedela, kaj je z mano.

Letalcem so dali padala, niso pa jih nau�ili uporabe.

O taktikah bega in izogibanja so jih pou�ili zelo malo.

Niti jih niso ustrezno opozorili, ko so civilisti v bombardiranih krajih

za�eli sklatene letalce vse bolj napadati.

Cleven je pristal

in videl, da se okoli njega zbirajo kmetje.

Neki kmet mu je na prsni ko� pritisnil vile.

Hotel jih je zasaditi vanj. Pri�li so policisti Luftwaffe.

Odpeljali so me na nem�ko letali��e, ki je bilo zbirna to�ka

za vse ameri�ke letalce, ki so jih ujeli tisti dan.

FRANKFURT, NEM�IJA

Zasli�evalec mi je �estital za napredovanje.

Poro�nik sem postal komaj tri dni prej.

Presenetil me je.

Izro�il mi je karton�ek,

na katerem so bili moje ime in datum rojstva, imeni star�ev in moj naslov.

Nemci so imeli v ZDA vohune, ki so jim po�iljali krajevne �asopise.

Hoteli so vas sprostiti. Zasli�anje je spominjalo na pogovor.

Vse so vedeli o vas.

S to pretkano zasli�evalsko tehniko

jim je v�asih uspelo, da so jim letalci zaupali podatke,

�e� da tako ali tako niso pomembni.

Za zasli�evalce pa so bili zelo dragoceni.

Zjutraj so nas vkrcali v vagon.

V njem nas je bilo trideset ali �tirideset.

Nih�e ni vedel, kaj bo z nami.

SAGAN, NEM�IJA

Stopal sem skozi vrata

in zagledal velike lesene kole.

Povsod je bila bode�a �ica

in na vsakem vogalu je bil stra�ni stolp.

Kak�ne tri metre od visoke ograje

je stala nekoliko ni�ja.

Rekli so, da nas bodo ustrelili, �e bomo �li �eznjo.

Tam so bili ameri�ki vojni ujetniki,

tudi mnogi iz 100. bombni�ke enote.

Sestrelili so jih pred mano.

Takoj ko so nas zagledali �

Zasmejali so se in rekli: "Pri�akovali smo vas. Kon�no ste tu."

Med prihodom Clevna in Egana v Stalag Luft III je minilo le nekaj dni.

Cleven se je takoj za�el �aliti z ranjenim Eganom

in kmalu sta spet bila cimra.

V tabori��u sta hitro znova postala voditelja.

Vse smo po�eli skupaj: �iveli, kuhali,

prali, se prhali.

Oprhali smo se lahko enkrat na teden. �e smo imeli sre�o.

�ivljenje v tabori��ih Stalag Luft je bilo zelo organizirano.

Vse so po�eli po voja�ko, da so si zaposlili

ohranjali disciplino in vse ohranjali �ive.

TEHERAN, IRAN

Na tajni zavezni�ki konferenci v Teheranu konec novembra 1943

so se Roosevelt, Churchill in Stalin dogovorili za drugo fronto proti Nem�iji.

Na�rtovali in izpeljali naj bi jo predvsem Ameri�ani in Britanci.

Zasnovali so najve�ji amfibijski desant v zgodovini,

izkrcanje na petih obalah v Normandiji. Operacijo so poimenovali Overlord.

Na�rtovana je bila za maj 1944, le pol leta po konferenci.

V London je pri�el gen. Eisenhower.

Rekel je, da ne more poslati ladjevja, dokler ne uni�imo Luftwaffe.

To je zdaj na�a naloga.

Vedeli smo, da ne moremo za�eti kopenske ofenzive,

�e ne dose�emo premo�i v zraku.

Sestreliti so hoteli toliko lovcev,

da se Nemci ne bi mogli ve� braniti z njimi.

Zaradi nem�kih lovcev smo imeli velike izgube.

GLAS GEN. JAMESA DOOLITTLA, POVELJNIKA 8. ZRA�NE ARMADE

Zato smo doma pospe�ili izdelavo na�ih lovcev.

Konec leta 1943 je v Anglijo pri�lo bojno letalo,

lovec, na katerega je �akala Osma zra�na armada.

To je bil mustang P�51.

Mustang. P�51. Lovec z najve�jim doletom na svetu.

Hiter, nagel dvig, nagel spust, ostri zavoji.

P�51 so imeli tak dolet, da so nas lahko spremljali do tar�e in nazaj.

Izbolj�ali so tudi P�47.

Na krila so dodali rezervoarje, da so nas lahko spremljali.

�li smo v Emden in zagledal sem tiste krasne P�51.

Prvi� sem pomislil, da mi lahko uspe.

Glavna naloga ni bila varovanje bombnikov.

Glavna naloga so bili napadi na Luftwaffe v zraku in na tleh.

V nedeljo, 20. februarja, smo se pripravili na najte�ji napad

v zgodovini ameri�kih strate�kih letalskih sil.

To je bil uvod v invazijo.

Na�rtovali so obdobje zaporednih zra�nih napadov.

To je odlo�ilo o izidu vojne.

Dan za dnem, mesec za mesecem �

Mustangi in thunderbolti se spopadajo z Me 109 in Fw 190.

Na�i lovci neusmiljeno napadajo.

�tevilo na�ih zmag je skokovito posko�ilo.

Na zahodni fronti je bilo med januarjem in majem 1944

ubitih in ranjenih 99 % nem�kih pilotov.

Razmesarili so jih.

ZDA in Anglija sta premo� nad Nem�ijo

v zraku dobili �ele, ko so se v spopade vklju�ili mustangi.

�e letite v osr�je sovraga, da bi zadali Luftwaffe kon�ni udarec, morate v Berlin.

Ko so na tistem sestanku odgrnili zaveso in je trak segal do Berlina,

so najprej vsi obnemeli, nato pa za�eli vpiti.

Tega, kar se dogaja 8 km pod vami, ne morete sli�ati,

toda ran�irne postaje, cisterne kemikalij, ladje, skladi��a,

rezervni motorji in tovarne krogli�nih le�ajev izginjajo v ognju.

To je bil prvi ameri�ki bombni napad na Berlin.

Osma �e ni napadla tako zahtevne tar�e, vendar je to preprosto morala narediti.

�e bi bil v Nem�iji

in bi vsak dan gledal, kako mno�ica bombnikov spu��a bombe,

bi to spodkopalo mojo voljo.

Voljo je spodkopavalo civilistom in vojakom.

Ena najhuj�ih stvari v vojnem ujetni�tvu je,

da ne ve�, kako dolgo bo� ujetnik.

Nima� dolo�ene dol�ine kazni.

Tam bo�, dokler ne pobegne� oziroma dokler se vojna ne kon�a.

Za�el sem kopati predor.

Imeli so staro strani��e s podom iz plo��ic.

Rekel sem si, da bom poskusil tam.

Odstranil sem plo��ice in za�eli smo kopati.

Pazniki so to takoj opazili.

76 britanskih ujetnikov je iz tabori��a pobegnilo po predoru,

ki so ga izkopali �isto blizu nas.

To so poimenovali Veliki pobeg.

Nemci so ujeli vse razen dveh. Petdeset so jih usmrtili.

Po tistem so se na�i �e tako slabi odnosi z Nemci do konca skrhali.

Neko� so mi rekli,

da me kli�e general LeMay.

Rekel je: "Jeffrey, potrebujem poveljnika

za 95. in 100. bombni�ko enoto. Lahko izbira�."

95. je bila tako reko� brezhibna. Izgubila je minimalno �tevilo letal.

Dosegala je dobre rezultate. Menil sem, da bom koristnej�i v Stoti.

Generala sem poklical nazaj in rekel, da, �e dovoli,

sprejemam 100. bombni�ko enoto. Vpra�al sem, kdaj naj se javim.

Odvrnil je: "Popoldne."

Generala sem najprej prosil, �e lahko Stoto

za dva dni presko�i pri nalogah. Privolil je.

V naslednjih dveh dneh smo dopoldne in popoldne po �tiri ure

z vsemi letali 100. bombni�ke enote leteli v formaciji.

Tom Jeffrey je bil dinami�en in karizmati�en. In veliko je vedel.

O letalih in o letenju na bojnih nalogah.

Iz vodilnega letala smo fotografirali formacijo,

da smo ugotovili, kdo leti dobro in kdo ne.

Nato sem s starim letalom obletaval formacijo

in posku�al letala spraviti na pravo mesto.

Poveljujo�i �astniki so vpili,

da moramo ohranjati tesno formacijo.

Mi smo bili �e zadovoljni, oni pa �e ne.

In na koncu drugega dne

je Stota letela v najbolj�i formaciji, kar sem jih kdaj videl.

Vrhunska enota smo postali �ele z Jeffreyjem.

Najbolj�a v zra�nih silah.

Posadke Osme so morale opraviti 25 nalog.

Po opravljeni 25. nalogi

so jih poslali nazaj v ZDA.

Po 25. nalogi so mi rekli, da lahko ostanem

in prevzamem poveljstvo eskadrilje, ali pa se vrnem v ZDA.

Rekel sem si, da sem imel izjemno sre�o,

da sem pre�ivel, in da ne smem izzivati.

Izbral sem vrnitev.

Rosie Rosenthal je 25. nalogo opravil

8. marca 1944 z zra�nim napadom na Berlin.

Posadka je hotela, da ob vrnitvi nizko preletim vzleti��e.

Bil sem zelo zadr�an pilot, zato sem jo zavrnil.

Ampak na poti nazaj sem si premislil.

Poletel sem proti stolpu. Vsi so se ulegli na tla.

Po treh ali �tirih nizkih preletih vzleti��a sem pristal.

Nekdo je stopil k meni in rekel:

"Rosie, si vedel, da je bil tam general Huglin?

Ulegel se je na tla in si umazal uniformo."

V sejno sobo je stopil general Huglin.

Stopil je k meni, me prijel za roko in rekel: "Hudirjev nizki prelet, Rosie."

Vsi smo vedeli, da se bli�a za�etek invazije.

Za Rosieja je bilo zru�enje Rajha zelo pomembno.

�e bi od�el, bi zapustil sredi��e vesolja.

Takrat sem sklenil, da bom letel naprej.

Imenovali so me za poveljnika eskadrilje.

Danes je 650 ameri�kih lete�ih trdnjav

nem�ki obrambi ob obali prizadejalo veliko �kodo.

V Francijo sem odletel bombardirat neko tar�o.

Ko sem se vrnil, me je nekdo �akal

in rekel, naj zve�er pridem v �tab generala LeMaya.

General LeMay je vkorakal in nam povedal, da se bodo zavezniki

prihodnje jutro izkrcali na normandijski obali.

Dodal je, da moramo jasno razumeti,

kako pomembno je to.

Da mora Osma zra�na armada uporabiti vsa razpolo�ljiva letala

in poskrbeti, da se bodo vojaki zares izkrcali.

Pri�el sem na sestanek.

Odgrnili so zaveso z zemljevida in razlegli so se vzkliki.

�esa takega od posadk �e nisem sli�al.

Kon�no je napo�il dan invazije.

6. JUNIJ 1944 DAN IZKRCANJA V NORMANDIJI

Vojaki, mornarji in letalci zavezni�kih desantnih sil,

za�eli boste veliko kri�arsko vojno �

GLAS GEN. EISENHOWERJA

� za katero smo si dolgo prizadevali. Ves svet vas opazuje.

Ne boste imeli lahke naloge.

Sovra�nik je izurjen, dobro opremljen in izku�en.

Srdito se bo boril.

Verjamem v va� pogum, zavzetost in spretnost v bitki.

Zadovoljni bomo samo s popolno zmago.

Med preletom Preliva

smo pod sabo videli na tiso�e plovil bojnega ladjevja.

Bilo je razburljivo. Nekdo v posadki je za�el moliti. Pridru�ili smo se mu.

Tukaj Robert St. John iz NBC-jevega studia v New Yorku.

To je prelomna ura v svetovni zgodovini.

Mo�je gen. Dwighta Eisenhowerja zapu��ajo pristajalne bar�e

in po obali prodirajo v utrdbo nacisti�ne Evrope.

Prihajajo z morja,

da bi pod ogromnim oblakom bojnih letal napadli sovra�nika.

Srditi zra�ni napadi so se nadaljevali.

Letalci, ki so takti�no podpirali vojake na tleh, tisti dan niso po�ivali.

Ko so kon�ali en napad, so doto�ili gorivo, nalo�ili bombe in strelivo

ter odlo�no odleteli na novo nalogo.

Ko smo napadli Normandijo, je Luftwaffe komaj kaj posredovala.

Zra�ne sile so utrle pot za invazijo �ez Rokavski preliv.

Nem�ija se je morala bojevati na dveh frontah,

proti Angle�em in Ameri�anom na zahodu ter Rusom na vzhodu.

Avgusta 1944 je Rde�a armada odkrila Majdanek,

opu��eno nacisti�no tabori��e smrti blizu Lublina na Poljskem.

Neizpodbiten dokaz, da je Hitler na�rtoval pokon�anje evropskih Judov.

RAZKRITI NACISTI�NI POBOJI

Na�i vojaki so za�eli ofenzivo

proti nacisti�nim vojakom, ki so jim prepovedali umik.

SAGAN, NEM�IJA

Toda �e se ne bodo umaknili, bodo umrli, saj je zavezni�ko poveljstvo

v napadu uporabilo vse razpolo�ljive sile.

V tabori��u smo imeli tajne radie.

Vedeli smo vse, kar so vedeli na BBC-ju.

Ko se je junija 1944 za�ela invazija, smo vedeli, da ne bomo ostali v tabori��u.

Sklatene letalce so �e vedno po�iljali v Stalag Luft III.

Tudi �rnske pilote,

med njimi podporo�nika Alexandra Jeffersona in Richarda Macona,

ki sta slu�ila v priznani 332. lovski enoti Rde�i repi.

Tuskegeeji so repe letal pobarvali �ivo rde�e.

Tudi �e ljudje niso vedeli, da so piloti �rnci,

so vedeli, da gre za Rde�e repe.

Nismo se bali sre�anj s sovra�nikom,

ker smo vedeli, da smo bolj�i piloti.

Ukazal sem: "Pozor, nameri, streljaj."

Pogumni �rnski letalci so �akali,

da se vklju�ijo v boj. V njem so se zelo izkazali.

Voja�ki letalci, zlasti posadke bombnikov,

ki so letele na dolge nevarne naloge, so zelo cenili Rde�e repe,

bolj kot vse druge eskadrilje, s katerimi so leteli v vojni.

Macon in Jefferson sta bila dele�na

rasne segregacije v letalskih opori��ih.

Toda v Stalag Luftu III so se do njiju vedli druga�e.

V tabori��e nas je pri�lo 150. Postavili so nas v vrsto.

Naposled je pri�el kmetavzarski dolgin iz Kentuckyja.

Stopil je nazaj in rekel: "Mejdu�, tega poba bom vzel."

Pristopil je polkovnik in rekel: "Poro�nik, z njim greste."

"Razumem."

Nemci so me odpeljali v sobo

in mi pokazali mojo posteljo. Vrhnji pograd.

Nisem vedel, da sem tako po�kodovan.

Omrtvi�en sem bil od pasu navzdol.

Ko so Nemci videli, da se ne morem premikati, so jim posku�ali dopovedati,

da mi mora nekdo odstopiti spodnji pograd. Nih�e se ni zganil.

Na koncu mi je svoj pograd odstopil neki Teksa�an.

Postala sva dobra prijatelja.

Za pre�ivetje v tabori��u so morali sodelovati.

Morali so pozabiti na odpor zaradi rase oziroma ga vsaj omiliti,

saj so morali sodelovati, se bodriti, da so pre�iveli.

Zra�ne sile so morale na koncu rajhu onemogo�iti dostop do goriva.

Bombardirale so nem�ke obrate za sinteti�na olja.

Zavezniki so morali onemogo�iti tudi prevoz in uni�iti skladi��a premoga,

s katerim so poganjali tovarne za reaktivno gorivo.

Zra�na zapora je ohromila voja�ki stroj rajha

in nem�ki vojski v sklepnih bitkah prepre�ila obrambo iz zraka.

Bili smo v klubu. Ob enih ali dveh zjutraj.

Nenadoma smo zasli�ali,

naj se pripravimo za jutranjo nalogo.

Zbrali smo 2000 te�kih bombnikov.

�tirimotorni bombniki so napolnili vse nebo.

Za uni�enje tovarne v kraju Leuna blizu Merseburga

so morali napasti kar �tiridesetkrat in uporabiti 6000 bombnikov.

Na�a enota je vodila enega najve�jih napadov na Berlin.

Bil je krasen dan.

Son�no, brez obla�ka na nebu.

Ko smo se pribli�evali tar�i, so zadeli na�e letalo,

vendar smo nadaljevali in tar�o bombardirali.

Vedeli smo, da ne moremo nazaj v opori��e.

V letalu je bil dim. Gorelo je. Vedel sem, da moram izsko�iti.

Po skoku sem mislil, da sem v raju.

Nenadoma sem priletel na tla. Pogledal sem gor

in zagledal, kako se mi bli�ajo trije vojaki.

Eden je dvignil pi�tolo, da bi me udaril.

Opazil sem, da ima na �epici znak Rde�e armade.

Zavpil sem: "Amerikanski, Roosevelt,

Stalin, Churchill, pepsikola,

kokakola, lucky strike."

Napad na Berlin je bil Rosiejeva 52. in zadnja naloga.

Tolikokrat ni letel noben drug pilot Stote.

Rosie se je po okrevanju v ruski bolni�nici vrnil v Thorpe Abbotts,

od koder je leto in pol prej odletel na prvo nalogo.

Rusi so bili �e �isto blizu.

V daljavi smo lahko sli�ali topni�tvo in druge zvoke spopadov.

Hitler se je odlo�al, ali naj vojne ujetnike preseli ali ubije.

To bi se lahko zgodilo.

Nekega ve�era so Nemci na�emu visokemu �astniku rekli,

da nas bodo takoj evakuirali.

Da bomo uro pozneje zapustili tabori��e in da bomo korakali.

Rekli so le, da to po�nejo zaradi na�e varnosti.

Ampak mi smo vedeli, da to ni res.

Letalci niso vedeli, kam gredo.

Bali so se, da jih bo Hitler uporabil za �ivi ��it.

Tisto je bila najhuj�a evropska zima v sto letih.

Bil je strupen mraz. Sneg je segal do kolen.

Hodili smo vso no� in skoraj ves naslednji dan. Imeli smo le kratke postanke.

V Sprembergu so nas vkrcali na vlak.

Zaprli so nas v tovorne vagone.

V vsakem je bilo od 60 do 70 mo�.

Niti usesti se nismo mogli.

Bilo je peklensko.

Natla�eni smo bili kot sardine.

�e bi kdo padel, bi ga drugi pomendrali.

Ko je vlak ustavil, so tolkli po vratih, da bi zapustili vagone.

Pazniki so kon�no odprli vrata.

Razmere so bile grozne.

MOOSBURG, NEM�IJA

Tisto tabori��e so zgradili za 8000, najve� 10.000 ljudi.

V njem nas je bilo ve� kot 100.000. Pekel bi bil kar pravo ime zanj.

Morali so taboriti na prostem, v obupnih razmerah.

Nih�e ni vedel, kaj bo z njimi.

29. APRIL 1945

Hodili smo po tabori��u.

Nekdo je rekel: "Tam je tank. Sherman."

Pogledali smo in na obzorju zares zagledali shermana.

Pri�la je Pattonovo Tretja armada.

Pattona sem videl priti skozi glavni vhod Stalag VII�A na tanku.

Osvobodili so nas.

Fantje so �li k drogu in sneli zastavo s svastiko.

Razgrnili so ameri�ko in jo dvignili. Salutirali smo.

Nismo bili v uniformah, ampak v razcapanih obla�ilih.

Tako strumno nisem salutiral ne prej ne pozneje.

Bili smo ganjeni.

Kon�no smo bili svobodni.

Po vseh tistih mesecih in letih v vojnem ujetni�tvu.

Po svoje kar nismo mogli verjeti, da bomo �li kon�no lahko domov.

Tukaj London.

Udarna novica.

Po nem�kem radiu so pravkar sporo�ili, da je Hitler mrtev.

HITLER MRTEV, PRAVIJO NACISTI

1. maja 1945 je svet izvedel za Hitlerjev samomor.

Stota je odletela na zadnjo nalogo,

na operacijo Chowhound.

Posadke so s padali spu��ale hrano, ne bomb.

Pomagale so petim milijonom la�nih ljudi na Nizozemskem,

ki so jo �e vedno zasedali okoreli nacisti.

Ko so se bombniki pribli�ali obrobju Amsterdama,

so preleteli polja tulipanov �udovitih barv.

NAJLEP�A HVALA

Na enem so odrezali cvetove v obliki napisa: "Najlep�a hvala, Jenkiji."

ZAVEZNIKI RAZGLA�AJO: KONEC JE

Vojne v Evropi je bilo konec. Posadke Stote so pospravile svoje stvari.

Prebivalci vasi v okolici Thorpe Abbottsa

so oblekli najbolj�a obla�ila

in se pri�li poslovit od njih.

DOBRODO�LI DOMA

V Atlanti sem �el v telefonsko govorilnico,

poklical mamo in povedal, da sem doma.

Seveda je planila v jok.

Pri�li so �

Odpeljali so se v Fort McPherson in me odpeljali domov.

Vrnili smo se v Kalifornijo. Tam sta bila mama in o�e.

Bilo je veliko snidenje. Bil sem presre�en.

Zagledal sem svojo bodo�o �eno Barbaro.

Poro�ila sva se tri tedne pozneje.

Mo�je Krvave stote so bili kon�no doma,

pri svojih dru�inah,

�enah,

sr�nih izbrankah.

Nekateri prvi� po odhodu v vojno.

Po koncu slu�enja sem bil iz�rpan.

Do�ivel sem marsikaj hudega,

vendar sem hotel pozabiti na to, �iveti kot civilist.

Vrnil sem se v pisarno, v kateri sem delal pred vojno.

Vendar nisem bil pripravljen na to.

Doma sem bil pol leta,

ko sem izvedel, da se lahko vrnem v N�rnberg kot to�ilec.

Na poti sem na ladji spoznal lepotico,

ki je bila tudi odvetnica. In je tudi �la tja kot to�ilka.

Deset dni pozneje sva se zaro�ila.

Poro�ila sva se v N�rnbergu.

Videl sem obto�ence, ki so bili takrat nemo�ni.

Prestra�eno so sedeli, ko so jim sodili in jih obsodili.

To je zame kon�alo vojno.

2. svetovna vojna je bila grozljiva kot �e nobena.

V njej je umrlo ve� ljudi kot v vseh drugih.

Osma zra�na armada je imela najve� �rtev

med vsemi vejami ameri�ke vojske.

Pre�ivel sem.

Ko zdaj razmi�ljam o tistih letih, vem,

da so me spremenila.

Toda to je bilo razburljiv �as, tudi �as ljubezni in mitov.

Prijatelji, ki sem jih spoznal tam, so mi velikokrat re�ili �ivljenje.

Bili so najbolj�i prijatelji.

Ljudje, s katerimi sem slu�il, so bili zavzeti,

pripravljeni na odrekanja, pogumni.

Skupaj smo bili v dobrem in slabem.

Videli smo, kako so ubili na�e tovari�e,

jih ranili, poslali v vojno ujetni�tvo.

Zelo smo se spo�tovali in se skupaj veselili zmage.

To je bila izku�nja vseh ljudi.

�ude�no nas je povezala.

Hvale�ni moramo biti vsem,

ki so dali �ivljenje in svet re�ili pred fa�izmom.

Svobo��in, v katerih u�ivamo, nismo dobili po naklju�ju.

Kupile in pla�ale so jih moja generacija

in generacije pred nami.

Zato mislim,

da si generacija 2. svetovne vojne zaslu�i, da se je spominjamo.

PRIPOVEDUJE

HVALA OBRAMBNEMU MINISTRSTVU IN LETALSTVU ZDA TER ZGODOVINARJEM.

Prevedla Polona Mertelj

Preuzeto sa www.titlovi.com

Can't find what you're looking for?
Get subtitles in any language from opensubtitles.com, and translate them here.