All language subtitles for The.Bloody.Hundredth.2024.720p.WEBRip.800MB.x264-GalaxyRG

www.titlovi.com

Ko zagledam B�17,
�e vedno �utim enako.

Ampak letalo je �udovito.

Kot umetni�ki kip.

V zraku je prekrasen.

Ko smo leteli v formaciji �

V�asih je bilo v zraku
tiso� letal.

Pogled nanje je bil lep
in dramati�en.

Pod hladnim modrim evropskim nebom
so se b�le bitke nove vrste.

Tudi boji��e
je bilo povsem novo.

To je bilo brezprimerno obdobje
v zgodovini bojevanja.

Obdobje,
kakr�nega ne bo nikoli ve�.

V zra�nih spopadih je umrlo ogromno
letalcev iz 40 ameri�kih bombni�kih enot.

Pripadniki ene od njih
so bili �e posebej nebrzdani.

V kratkem obdobju
je bilo v njej toliko �rtev,

da je dobila vzdevek
Krvava stota.

V EVROPI SE ZA�NE VOJNA

Nem�ija je napadla Poljsko.

V obse�nem napadu so okoli devete ure
bombardirali Var�avo.

VAR�AVA

Nem�ka vojska je zgodaj davi
na Nizozemsko in v Belgijo

vdrla po tleh in iz zraka.

VDAJA NIZOZEMCEV

NACISTI V FRANCIJI

Na�a politika?
Bojevanje na morju, kopnem in v zraku.

B�li bomo vojno
proti po�astnemu trino�tvu,

proti vrsti nezasli�anih zlo�inov.

LONDON BOMBARDIRAN
BRITANCI NEOMAJNI

�e VB izgubi vojno,

bodo Sile osi
nadzorovale Evropo, Azijo

ter Afriko in bodo lahko

proti tej polobli uporabile ogromna
kopenska in pomorska voja�ka sredstva.

Sovra�nikova letala so davi
mo�no bombardirala Pearl Harbor.

To ni �ala.
To je prava vojna.

NAPADI NA HAVAJE

RAZGLASITEV VOJNE

Kongres pozivam,

da zaradi neizzvanega

in podlega napada Japonske

razglasi vojno.

ITALIJA IN NEM�IJA
NAPOVEDALI VOJNO

Hitlerjeva Nem�ija je v tistem
�asu nadzorovala celinski del Evrope.

Velika Britanija je bila krhka,

vendar zadnja pre�ivela evropska
demokracija v vojni z nacisti.

Britanci so morali dognati,
kako sovragu vrniti udarec.

Britanski bombniki
so Nem�ijo nenehno napadali

od leta 1940.
Vendar neu�inkovito.

V no�nih napadih so imeli velike izgube
in pogosto so cilj precej zgre�ili.

Nacisti so ogro�ali
svetovno demokracijo.

Domoljubje je bilo zato v generaciji,
rojeni med letoma 1900 in 1925,

v generaciji mojega o�eta,
zelo mo�no.

Pred kamero
sem stopil z veseljem,

saj bom govoril o voja�kem letalstvu,
moji najljub�i temi.

453. BOMBNI�KA ENOTA

Nimam veliko izku�enj.

Slu�im �ele eno leto, vendar sem
o zra�nih silah v tem �asu izvedel veliko.

In govoriti ho�em o tem.

Voja�ko letalstvo potrebuje
15.000 stotnikov,

40.000 poro�nikov
in 35.000 prapor��akov.

Ameri�ki mladeni�i,
va�a prihodnost je na nebu.

Krila vas �e �akajo.

Bil sem v drugem letniku faksa.

Po glavi so mi hodili
le punce in viski.

100. BOMBNI�KA ENOTA

Potem pa so Japonci
napadli Pearl Harbor.

Tako kot druge so�olce
so me vpoklicali k letalskim kadetom.

Pozor!

Antisemitizem je bil takrat izrazit.

Hitlerjevi govori
o nadvladi arijskega naroda

so me prizadeli,
vendar nisem mogel ni� narediti.

Nenadoma pa se je to spremenilo.

Temu sem se lahko postavil po robu.

Zdelo se mi je,
da bom kot pilot naju�inkovitej�i.

VPOKLICNI CENTER

Dan pozneje
sem se prijavil za letalskega kadeta.

Ogromno ameri�kih
letalskih kadetov pred vpoklicem

�e ni sedlo v letalo ali ustrelilo
kaj nevarnej�ega od veverice.

Posadke so sestavljali
fantje z vseh koncev ZDA,

z razli�no izobrazbo
in razli�nimi poklici.

Od �tudentov zgodovine s Harvarda
do premogarjev iz Zahodne Virginije,

odvetnikov z Wall Streeta,
kavbojev iz Oklahome,

hollywoodskih idolov
in junakov ameri�kega nogometa.

Kadeti so opravili preizkus.
Za�eli se bodo u�iti leteti.

Vsak in�truktor je imel �tiri u�ence.

Drugi trije v moji skupini
so �e imeli letalske izku�nje.

Jaz pa �e nisem sedel v letalu.

Po desetih urah smo leteli samostojno.

Ko se kolesa odlepijo od tal,
si prepu��en samemu sebi.

Navigator sem postal,
ker sem bil kot pilot porazen.

Ne bom pozabil imena �loveka,
ki me je zavrnil. Poro�nik Maytag.

Primerno ime za nekoga,
ki zavra�a nadobudne pilote.

Tudi mene bi moj
voja�ki in�truktor skoraj zavrnil.

Rekel je: "Tako ali tako se bo� ubil.
No, usedel se bom pod tisto drevo.

�e lahko trikrat vzleti�, naredi�
vse manevre in pristane�, si sprejet.

Sicer spoka�."

Leteli smo od osmih zjutraj
do osmih zve�er.

Izvajali smo razli�ne manevre,
sve�e, po�asne zavoje.

Ob redkih prostih dnevih
smo vadili boje od blizu.

V tem sem u�ival
bolj kot v vsem drugem.

V letalski �oli je diplomiralo
�tirideset mojih so�olcev. In jaz.

Vse so napotili pilotirat B�17.

V B�17 ni bil �e nih�e od nas.

Boeingova lete�a trdnjava
z deset�lansko posadko.

Novi bombnik lahko leti
s hitrostjo skoraj 500 km/h.

Izbokline na trupu
so kupole za mitraljeze.

Z motorji z mo�jo 4000 konj

lahko brez dotakanja goriva
leti skoraj 5000 kilometrov.

B�17 je bilo prvo napadalno
in obrambno letalo.

V napadu je lahko spustilo
za takrat veliko maso bomb.

Lete�a trdnjava so mu pravili
zaradi mitraljezov na njem.

B�17 je bilo �udovito krmiliti.

Letalo se je sijajno odzivalo.
Takoj sem se navadil nanj.

Vesel sem bil, da pilotiram B�17.

Za naloge v tujini smo se urili
in pripravljali pet ali �est mesecev.

Maja 1943 so nas poslali v Anglijo.
Pridru�ili smo se Osmi zra�ni armadi.

Pred odhodom v tujino so nam rekli:

"Poglejte na svojo levo in desno.
Vrnil se bo samo eden od vas."

V tujino smo �li umret.

Ko so posadke Stote
za�ele prihajati v novo opori��e

na pode�elju Vzhodne Anglije,
je vojna v Evropi vstopila v novo fazo.

To je bil uradni za�etek Pointblanka,
bombardiranja brez premora.

Ameri�ani so bombardirali podnevi,
Angle�i pa pono�i.

Cilj je bil, da na severu Evrope
dose�ejo prevlado v zraku,

do invazije
spomladi naslednjega leta.

Zavezni�ke sile brez prevlade v zraku
niso mogle vdreti na evropsko celino.

Komaj smo pri�li
in se za�eli spoznavati.

Pilot King me je vpra�al,
kaj sem po�el prej.

Odvrnil sem,
da sem delal kot kavboj.

Rekel je:
"Prav, od zdaj bo� Cowboy."

Pripadniki Stote so bili mladi.
Nekateri poveljniki so bili nepremi�ljeni.

Gale Cleven, poveljnik eskadrilje,

in izvr�ilni �astnik John Egan.

Ni jima bilo treba leteti,
vendar sta �la na vsako nalogo.

Tudi zato so ju mo�je ob�udovali.

Buck Cleven
in Bucky Egan sta nosila �al.

�epico sta nosila postrani
in bila sta precej predrzna.

V klubu �astnikov
sta recimo rekla:

"Poro�nik, pripelji se sem,
da se pogovorimo."

Najve�ja �elja obeh, Egana
in Clevna, je bila pilotirati letalo.

Uresni�ila sta jo.

Za domovino sta opravljala naloge,
v katere sta verjela.

Cleven in Egan
sta sovodila Stoto

proti najve�ji letalski sili na svetu,
nem�ki Luftwaffe.

Njeni piloti so leteli
�e nad �panijo, Norve�ko, Poljsko,

Francijo, Rusijo, Gr�ijo,
Severno Afriko in Angliji.

Nacisti bodo spoznali,
kako zelo so se u�teli,

ker so mislili,
da bodo v zraku vedno imeli premo�.

Te premo�i ni ve�.

Prepri�ani smo, da so nacisti
in fa�isti prosili, da jih kaznujemo.

In to bomo tudi naredili.

JUNIJ 1943

ENO LETO DO IZKRCANJA
V NORMANDIJI

Stot. Kirk, stot. Thompson,
por. Bushka,

Iverson, Holloway in Hawkers,
leteli boste. Pridite.

Poveljujo�i �astnik
je pri�el in odgrnil zaveso.

Od Thorpe Abbottsa do tar�e
je bil napet rde� trak.

Va�a tar�a so te zgradbe.

Merili boste v to.

�e boste bombe
spustili na to obmo�je,

boste uni�ili tovarno.

Stopili so iz d�ipa,
vzeli nekaj stvari,

se vkrcali in zagnali motorje.

Leteli so v samoobrambni formaciji,
ki so ji pravili combat box.

Na vsakem letalu
je bilo do trinajst mitraljezov.

Z njimi so si lahko utrli pot
skozi valove sovra�nikovih letal.

Na vzleti��ih �akajo thunderbolti.

Odleteli bodo k bombnikom.

Skupini se bosta sre�ali
nad Rokavskim prelivom.

Lovci po nebu patruljirajo
okoli formacije bombnikov.

Zra�na armada vstopa
na sovra�nikovo obmo�je.

Manj�i, okretnej�i lovci,
kot so bili P�47 thunderbolt,

so bombnikom zagotavljali
le omejeno obrambo.

Imeli so manj�e rezervoarje in dolet,
zato bombnikom

niso sledili globoko v Nem�ijo.

Posadke so bile v tujem svetu,

v katerem brez posebnih obla�il
ne bi mogle pre�iveti.

Potrebovale so tudi posebno opremo,
ki jim je dovajala kisik.

Na dolo�eni vi�ini
smo potrebovali kisik,

zato smo imeli kisikovo masko.

In bilo je hudo mrzlo.
Temperature so bile krepko pod ledi��em.

�tirideset ali petdeset stopinj
pod ni�lo.

Spremljevalni lovci niso imeli doleta,

ki bi jim omogo�al spremljati B�17
do tar� v Nem�iji,

zato so se obrnili
in vrnili v Anglijo.

Spomnim se prvega preleta
Rokavskega preliva.

Gledal sem navzdol in se zavedel,
da smo nad sovra�nikovim ozemljem.

Imel sem cmok v grlu.
Bil sem �iv�en.

�rne obla�ke ustvarjajo
granate iz protiletalskih topov.

Nem�ki topovi kalibra 88

so lahko granato izstrelili
do 12 km visoko.

V zraku se je razletela
na �rapnele.

Trup letala je iz aluminija,
ne iz jekla.

�rapneli so letalo prere�etali.

Takrat sem prvi� do�ivel
mo�en protiletalski ogenj.

Bilo je srhljivo.

Napadal nas je zelo izku�en,

izvrstno opremljen
in sijajno izurjen nasprotnik.

Bili so profesionalci,
mi pa amaterji.

Ko se je formacija pribli�ala tar�i,

so topni�arji v Nordenove merke vnesli
hitrost letala ter hitrost in smer vetra.

Ti merki so bili tajne naprave
za vodenje letal

na optimalno to�ko
za spu��anje bomb.

Nordenov merek
je bil tako natan�en,

da ste tar�o lahko zadeli
tudi z vi�ine �estih kilometrov.

Videl sem,
kako bombe spu��ajo letala pred nami.

Skozi pleksisteklo na nosu

pa sem videl tudi bombe,
ki smo jih odvrgli mi.

In lahko smo opazovali
eksplozije.

Po�ari, ki so jih povzro�ili
prvi bombniki, �e delno zakrivajo pogled.

Uni�ili smo elektrarno,
podmornice v gradnji

in vsaj eno podmornico v vodi.

Spustili smo bombe.
V napadu lovcev ni bil nih�e ranjen.

Rekli smo si: "Ni tako slabo."

Stota je sprva najve� napadala
tar�e na obali,

recimo bunkerje za podmornice
ter tovarne v Franciji in Norve�ki.

Uni�iti so posku�ali
voja�ki stroj nacisti�ne Nem�ije.

Tovarne,
v katerih so izdelovali letala in tanke.

In krogli�ne le�aje.

V VB so se raz�irile
novice o bitkah na nebu.

�tevilni bombniki
so bili po�kodovani.

Nekateri so imeli po�kodovane propelerje
ali so ostali brez podvozja.

B�17 so sloveli kot zanesljivi
in varni bombniki.

Lahko so odpovedali trije motorji,

lahko ste izgubili polovico smernega
stabilizatorja, pa ste se vseeno vrnili.

Nazaj ste prileteli le z dvema
ali celo samo z enim motorjem.

17. AVGUST 1943

DESET MESECEV
DO INVAZIJE

Sledil je napad,
ki je bil za Osmo zra�no armado prelomen.

Dvojni napad na tovarne
krogli�nih le�ajev v Schweinfurtu

in tovarne messerschmittov
v Regensburgu.

Obe tar�i sta bili globoko v Nem�iji
in imeli sta mo�no obrambo.

Stoti so dodelili
napad na Regensburg.

Ko so z zemljevida
odgrnili zaveso

in smo zagledali rde�o �rto
�ez vso Nem�ijo,

smo za�utili mravljince.

Na�rt je bil sijajen.

Poveljstvo so zaupali Curtisu LeMayu
iz Tretje bombni�ke divizije.

Odlo�ili so, da bo ta enota po napadu
v Regensburgu odletela v Afriko.

Deset minut pozneje
bo Prva bombni�ka divizija

napadla tovarne v Schweinfurtu.
Ta enota se bo vrnila v Anglijo.

Nemci se bodo morali odlo�iti,
katero enoto bodo napadli.

Ampak te�ava je bila v tem,
da je bila Velika Britanija ovita v meglo.

Odpravili smo se.

Letala sem usmerjal
z lanternami in baterijskimi svetilkami.

Po�akati smo morali deset minut,
nato smo vzleteli.

Curtis LeMay je svoje letalce
izuril za vzletanje v angle�ki megli.

Druga divizija tega ni znala.

LeMay je nenadoma svoje fante
spravil v zrak in v formacijo,

druga divizija
pa je bila �e na tleh.

Namesto deset minut
so vzleteli dve uri pozneje.

Ta nem�ki film ka�e,
kako hitro so njihovi 109

in focke-wulfi 190
vzleteli po opozorilu.

Imeli so dovolj �asa,
da se zberejo na izbrani to�ki.

Bilo jih je tudi do desetkrat ve�
kot na�ih lovcev.

Preleteli so Preliv.
Bil je lep dan.

Toda nad nizozemsko obalo
se je nebo vnelo.

Vztrajali so dve uri.

Zaradi urjenja smo mislili,
da smo hitrej�i od nem�kih lovcev.

Seveda smo ugotovili,
da to ne dr�i.

Valovi obstreljevanja in napadov
lovcev so se kar vrstili.

Iz zgornje kupole
sem sli�al rafale iz mitraljeza.

Clevnovo letalo so zadeli �estkrat.

Uni�ili so hidravliko
in enega od motorjev.

V pilotski kabini je gorelo.

Cleven se je obrnil
in pogledal vezista.

Bil je brez nog.
Odtrgalo mu jih je.

Iz nekega letala je prihajal ogenj
iz vsake odprtine v trupu.

O tem sem �e dolgo sanjal.

Vsi �lani posadke
so se bojevali za demokracijo in svobodo.

Ampak veste,
za koga se borite v bitki?

Za �loveka na va�i levi in desni.

Za �loveka pred in za vami.

Borite se zanje.

Cleven je bil v pilotski kabini.
Kopilot mu je rekel:

"Izsko�iti moramo.
Sporo�il bom."

Cleven pa: "Moramo priti do tar�e.
Moramo spustiti bombe."

Pet minut pred dosegom tar�e
pa je bilo nenadoma vse mirno.

Nobenih lovcev, nobene protiletalske.
Uspelo nam je spustiti bombe.

Imeli so zelo malo goriva.

Toda enota se je iz Regensburga
�ez Alpe prebila v Severno Afriko.

Enoto, namenjeno v Schweinfurt,
pa je Luftwaffe napadla z vso mo�jo.

Nemci so vzleteli
in napadli LeMayeve,

toda nato so morali pristati
in doto�iti gorivo.

Nato so napadli drugo divizijo.

Vsa Luftwaffe se je spravila nanjo
in jo skoraj povsem uni�ila.

�lani posadk
100. bombni�ke enote

so pod ve�er prispeli v Severno Afriko.
Bitka jih je utrudila,

vendar so bili sre�ni,
da so �ivi.

Vsak poveljnik,
ki je moral mo�e poslati v boj

s �tevil�nej�im nasprotnikom,

neprimerno opremljene

in slabo izurjene,
je moral sprejeti zelo te�ke odlo�itve.

Po�iljal jih je v smrt.

V Anglijo sem pri�el poleti 1943.

Dodelili so me
100. bombni�ki enoti.

Rosie Rosenthal je pri�el,

da bi nadomestil
enega od pogre�anih ali mrtvih pilotov.

Egan je izvedel,
da je mladi Rosie zelo dober letalec.

Egan ga je temeljito preizkusil in rekel,
da ga ho�e v svoji eskadrilji.

Bil sem v baru.

Pil sem viski kot vedno,
ko me je nekdo potrepljal po rami.

Obrnil sem se.
Bil je poveljnik eskadrilje.

Rekel je: "Lucky,
pojdi domov in se naspi. Jutri leti�."

OKTOBER 1943
OSEM MESECEV DO INVAZIJE ZAVEZNIKOV

8. oktobra se je nebo
nad Nem�ijo zjasnilo.

Ameri�ani so za�eli
vrsto silovitih napadov,

da bi uni�ili tovarne
za izdelavo letal.

Letalci so tisti teden
poimenovali �rni.

8. oktobra
je Veliko Britanijo zapustilo 855 letal.

Napast so �la Bremen in Vegesack.

Na njih je bilo 1100 ton bomb

in 2,75 milijarde nabojev.

Ko smo se oddaljevali od tar�e,
sem s koti�kom o�esa ujel,

da naravnost proti nam
letita dva Fw 190.

Sestrelil je letalo pred mano.

Sklatil jih je iz formacije.
Razneslo jih je.

Zdesetkali so nas.

Zapustili smo formacijo.
Motor �tevilka tri je gorel.

Cleven je posku�al prevzeti poveljstvo.
Sestrelili so ga.

Clevna so zadeli.
Na letalu je vladala zmeda.

V kabini je gorelo.
Morali so izsko�iti.

Clevna so sestrelili.

V 100. bombni�ki enoti
je zazevala velika praznina.

Vsi so mislili, da je mrtev.

Takrat sem prvi� podvomil,
da se bom vrnil.

Moje letalo Rosie's Riveters
je bilo hudo po�kodovano.

Dva motorja sta odpovedala.

Spustili smo bombe.

Preostanek formacije
sem pripeljal domov.

Ostalo je samo �est letal.

Lahko si mislite,
kako je tista izguba vplivala na moralo.

�li so pospravljat voja�nico. To so
naredili ob vsakem izgubljenem letalu.

Vstopili so v prazno barako.

Egan je dobil izhod in �el v London.

Izvedel je,
da so Clevna sestrelili.

Bil je tako besen,
da je kon�al dopust,

se vrnil v opori��e in rekel,
da je pripravljen na naslednjo nalogo.

Napad na tar�o v M�nstru
je pomenil napad na mesto.

To je bilo za Osmo nekaj novega.

Tar�a je bila strate�ko pomembna
ran�irna postaja v mestnem jedru.

Toda zraven je bilo naselje
z �elezni�kimi delavci.

V boju proti nacisti�nemu trino�tvu
so za�eli napadati tudi ljudi,

ki so bili pomemben del
nem�kega vojnega stroja.

V prostoru je bilo napeto.

Veliko letalcev
je prvi� podvomilo o nalogi.

Egan je imel govor.

Leteli bodo za Clevna.
To bo povra�ilni napad.

Na�a enota je bila zaradi
�tevilnih izgub zelo okrnjena.

Uporabili smo lahko
samo trinajst letal.

Ko so napadli nem�ki lovci �

�e imate ohlapno formacijo,
�e imate 13 letal namesto 18,

je za Nemce to oslabljena tar�a.

Takoj nas je napadlo
ve� kot dvesto nem�kih lovcev.

Dva Me 109 sta priletela od zadaj
in ubila na�ega topni�arja v repu.

Zadeli so me �rapneli
topovske granate in me zbili na tla.

O�itno je bilo, da nimamo nadzora
nad letalom in da bomo tre��ili na tla.

Bili smo 6400 do 6700 metrov
nad tlemi.

Tla so se zdela neznosno dale�,
vendar nisem imel izbire.

Moral sem zapustiti letalo.

�li smo k pristajalnim plo��adim
in �akali.

Kon�no je priletelo eno letalo.

Iz Stote
se je vrnilo samo eno letalo.

Pilotiral ga je Rosenthal.

Do�ivel je veliko bojev.

Vrnili smo se v �astni�ki klub.

V njem je vladala
srhljiva ti�ina.

V klubu je bilo nekaj mo�,
ki niso �li na tisto nalogo.

Nih�e se nam ni pribli�al.

Sami smo bili.

Ob�utek je bil zelo nenavaden.

Izguba vseh, ki so jih sestrelili,
nas je prizadela.

V napadu na M�nster
sem izgubil najbolj�ega prijatelja.

Ko so sestrelili
Buckyja Egana in Clevna,

je to res zbilo moralo.

Vsem sta se zdela nepremagljiva.

Napad na M�nster
je bil najve�ja zra�na bitka do takrat.

Ne le bitka,
temve� orja�ki spopad

med velikima
in nevarnima zra�nima vojskama.

Stota je v Anglijo prispela
�tiri mesece pred napadom na M�nster.

V njej je bilo 140 �astnikov.

Po M�nstru so lahko leteli
in se bojevali le �e trije.

Za tak rekord se razve.

Ljudi je zaskrbelo za nas.

Imenovali so nas Krvava stota.

V zraku do�ivi� �tiri ure groze.

Nato pa sede� na kolo,
gre� v pivnico,

spije� pivo, gre� ven z doma�inko,
se vrne� v opori��e. Kot da ni bilo ni�.

Naslednji dan vstane�
in se vrne� v tisto grozo.

Nekateri so se zaradi tega zlomili.

Morala Osme je po �rnem tednu
�e bolj uplahnila.

Poveljniki so se bali upora.

Zdravniki in psihiatri

so poro�ali o nenavadnem vedenju
�lanov posadk.

Spopadi so jih zahrbtno
pretresli do obisti.

Nekateri

niti iz letala niso zmogli.

Bili so na robu tega,

�emur smo pravili
bojna iztro�enost.

Izvedeli smo, da si mnogi
z �iv�nimi odzivi hitro opomorejo,

�e jim nekaj �asa
ni treba na boji��e.

Pri tem okrevanju se moramo zana�ati
na bolnikove zmo�nosti.

Vendar je to veliko hitrej�e,
�e ne poteka v bolni�ni�nem okolju.

OXFORD, ANGLIJA

Za nekaj dni smo jih
umaknili iz vojnih razmer

in jih poslali v hi�o po�itka.

Imenovali smo jo Flak House.

Pogosto so tam preboleli travmo.
V�asih pa ne.

S to te�avo
so se sre�evali vsi poveljniki.

Nekateri zaradi telesnega
in du�evnega ustroja

takih stvari
preprosto ne prenesejo.

Take smo morali takoj odpeljati

stran od posadke
in iz opori��a,

saj je bilo njihovo vedenje
nalezljivo.

Nismo si mogli privo��iti,
da bi vzeli voljo tudi tistim,

ki so �li vsak dan na teren
in opravljali svojo dol�nost.

Lahko bi rekli, da zavezniki

v Nem�iji in Evropi
nimajo premo�i v zraku.

Da izgubljajo vojno v zraku.

Bomb nismo vedno spustili natan�no.

Celo ko je bilo nebo jasno, smo jih
v�asih spustili ve� kilometrov od tar�e.

Niso mogli zadeti tar�,
�e ve�, sami so bili tar�a

nem�ke zra�ne obrambe.
Zdesetkala jih je.

Vsak kubi�ni meter
tega kupa vsebuje letalo,

sad 22.000 ur dela Ameri�anov.

Vsak meter pomeni
deset mrtvih ali ujetih ameri�kih fantov.

Najhuje je bilo, da smo pri�akovali,
da nas bodo sestrelili.

Vedeli smo, da je to mogo�e.

Bili smo mladi in mislili,
da smo nesmrtni.

Vedno smo mislili,
da lahko dobijo druge, nas pa ne.

POGRE�AN

Vedel sem,
da mamo zelo skrbi zame

in da ji bo vojno ministrstvo
poslalo telegram, da sem pogre�an.

Da ne bo vedela, kaj je z mano.

Letalcem so dali padala,
niso pa jih nau�ili uporabe.

O taktikah bega in izogibanja
so jih pou�ili zelo malo.

Niti jih niso ustrezno opozorili,
ko so civilisti v bombardiranih krajih

za�eli sklatene letalce
vse bolj napadati.

Cleven je pristal

in videl,
da se okoli njega zbirajo kmetje.

Neki kmet
mu je na prsni ko� pritisnil vile.

Hotel jih je zasaditi vanj.
Pri�li so policisti Luftwaffe.

Odpeljali so me na nem�ko letali��e,
ki je bilo zbirna to�ka

za vse ameri�ke letalce,
ki so jih ujeli tisti dan.

FRANKFURT, NEM�IJA

Zasli�evalec
mi je �estital za napredovanje.

Poro�nik sem postal
komaj tri dni prej.

Presenetil me je.

Izro�il mi je karton�ek,

na katerem so bili moje ime in datum
rojstva, imeni star�ev in moj naslov.

Nemci so imeli v ZDA vohune,
ki so jim po�iljali krajevne �asopise.

Hoteli so vas sprostiti.
Zasli�anje je spominjalo na pogovor.

Vse so vedeli o vas.

S to pretkano
zasli�evalsko tehniko

jim je v�asih uspelo,
da so jim letalci zaupali podatke,

�e� da tako ali tako
niso pomembni.

Za zasli�evalce
pa so bili zelo dragoceni.

Zjutraj so nas vkrcali v vagon.

V njem nas je bilo
trideset ali �tirideset.

Nih�e ni vedel, kaj bo z nami.

SAGAN, NEM�IJA

Stopal sem skozi vrata

in zagledal velike lesene kole.

Povsod je bila bode�a �ica

in na vsakem vogalu
je bil stra�ni stolp.

Kak�ne tri metre
od visoke ograje

je stala nekoliko ni�ja.

Rekli so, da nas bodo ustrelili,
�e bomo �li �eznjo.

Tam so bili ameri�ki vojni ujetniki,

tudi mnogi
iz 100. bombni�ke enote.

Sestrelili so jih pred mano.

Takoj ko so nas zagledali �

Zasmejali so se in rekli:
"Pri�akovali smo vas. Kon�no ste tu."

Med prihodom Clevna in Egana
v Stalag Luft III je minilo le nekaj dni.

Cleven se je takoj za�el �aliti
z ranjenim Eganom

in kmalu sta spet bila cimra.

V tabori��u
sta hitro znova postala voditelja.

Vse smo po�eli skupaj: �iveli, kuhali,

prali, se prhali.

Oprhali smo se lahko enkrat na teden.
�e smo imeli sre�o.

�ivljenje v tabori��ih Stalag Luft
je bilo zelo organizirano.

Vse so po�eli po voja�ko,
da so si zaposlili

ohranjali disciplino
in vse ohranjali �ive.

TEHERAN, IRAN

Na tajni zavezni�ki konferenci
v Teheranu konec novembra 1943

so se Roosevelt, Churchill in Stalin
dogovorili za drugo fronto proti Nem�iji.

Na�rtovali in izpeljali
naj bi jo predvsem Ameri�ani in Britanci.

Zasnovali so najve�ji amfibijski desant
v zgodovini,

izkrcanje na petih obalah v Normandiji.
Operacijo so poimenovali Overlord.

Na�rtovana je bila za maj 1944,
le pol leta po konferenci.

V London je pri�el
gen. Eisenhower.

Rekel je, da ne more poslati ladjevja,
dokler ne uni�imo Luftwaffe.

To je zdaj na�a naloga.

Vedeli smo,
da ne moremo za�eti kopenske ofenzive,

�e ne dose�emo premo�i v zraku.

Sestreliti so hoteli toliko lovcev,

da se Nemci ne bi mogli ve�
braniti z njimi.

Zaradi nem�kih lovcev
smo imeli velike izgube.

GLAS GEN. JAMESA DOOLITTLA,
POVELJNIKA 8. ZRA�NE ARMADE

Zato smo doma pospe�ili
izdelavo na�ih lovcev.

Konec leta 1943
je v Anglijo pri�lo bojno letalo,

lovec, na katerega je �akala
Osma zra�na armada.

To je bil mustang P�51.

Mustang. P�51.
Lovec z najve�jim doletom na svetu.

Hiter, nagel dvig, nagel spust,
ostri zavoji.

P�51 so imeli tak dolet, da so
nas lahko spremljali do tar�e in nazaj.

Izbolj�ali so tudi P�47.

Na krila so dodali rezervoarje,
da so nas lahko spremljali.

�li smo v Emden
in zagledal sem tiste krasne P�51.

Prvi� sem pomislil,
da mi lahko uspe.

Glavna naloga
ni bila varovanje bombnikov.

Glavna naloga so bili napadi
na Luftwaffe v zraku in na tleh.

V nedeljo, 20. februarja,
smo se pripravili na najte�ji napad

v zgodovini
ameri�kih strate�kih letalskih sil.

To je bil uvod v invazijo.

Na�rtovali so obdobje
zaporednih zra�nih napadov.

To je odlo�ilo o izidu vojne.

Dan za dnem, mesec za mesecem �

Mustangi in thunderbolti se spopadajo
z Me 109 in Fw 190.

Na�i lovci neusmiljeno napadajo.

�tevilo na�ih zmag
je skokovito posko�ilo.

Na zahodni fronti
je bilo med januarjem in majem 1944

ubitih in ranjenih
99 % nem�kih pilotov.

Razmesarili so jih.

ZDA in Anglija
sta premo� nad Nem�ijo

v zraku dobili �ele,
ko so se v spopade vklju�ili mustangi.

�e letite v osr�je sovraga, da bi zadali
Luftwaffe kon�ni udarec, morate v Berlin.

Ko so na tistem sestanku odgrnili zaveso
in je trak segal do Berlina,

so najprej vsi obnemeli,
nato pa za�eli vpiti.

Tega, kar se dogaja 8 km pod vami,
ne morete sli�ati,

toda ran�irne postaje,
cisterne kemikalij, ladje, skladi��a,

rezervni motorji in tovarne krogli�nih
le�ajev izginjajo v ognju.

To je bil prvi ameri�ki
bombni napad na Berlin.

Osma �e ni napadla tako zahtevne tar�e,
vendar je to preprosto morala narediti.

�e bi bil v Nem�iji

in bi vsak dan gledal, kako mno�ica
bombnikov spu��a bombe,

bi to spodkopalo mojo voljo.

Voljo je spodkopavalo
civilistom in vojakom.

Ena najhuj�ih stvari
v vojnem ujetni�tvu je,

da ne ve�,
kako dolgo bo� ujetnik.

Nima� dolo�ene dol�ine kazni.

Tam bo�, dokler ne pobegne�
oziroma dokler se vojna ne kon�a.

Za�el sem kopati predor.

Imeli so staro strani��e
s podom iz plo��ic.

Rekel sem si,
da bom poskusil tam.

Odstranil sem plo��ice
in za�eli smo kopati.

Pazniki so to takoj opazili.

76 britanskih ujetnikov
je iz tabori��a pobegnilo po predoru,

ki so ga izkopali
�isto blizu nas.

To so poimenovali
Veliki pobeg.

Nemci so ujeli vse razen dveh.
Petdeset so jih usmrtili.

Po tistem so se na�i �e tako slabi
odnosi z Nemci do konca skrhali.

Neko� so mi rekli,

da me kli�e general LeMay.

Rekel je:
"Jeffrey, potrebujem poveljnika

za 95. in 100. bombni�ko enoto.
Lahko izbira�."

95. je bila tako reko� brezhibna.
Izgubila je minimalno �tevilo letal.

Dosegala je dobre rezultate.
Menil sem, da bom koristnej�i v Stoti.

Generala sem poklical nazaj
in rekel, da, �e dovoli,

sprejemam 100. bombni�ko enoto.
Vpra�al sem, kdaj naj se javim.

Odvrnil je: "Popoldne."

Generala sem najprej prosil,
�e lahko Stoto

za dva dni presko�i pri nalogah.
Privolil je.

V naslednjih dveh dneh
smo dopoldne in popoldne po �tiri ure

z vsemi letali
100. bombni�ke enote leteli v formaciji.

Tom Jeffrey je bil dinami�en
in karizmati�en. In veliko je vedel.

O letalih in o letenju
na bojnih nalogah.

Iz vodilnega letala
smo fotografirali formacijo,

da smo ugotovili,
kdo leti dobro in kdo ne.

Nato sem s starim letalom
obletaval formacijo

in posku�al letala
spraviti na pravo mesto.

Poveljujo�i �astniki so vpili,

da moramo
ohranjati tesno formacijo.

Mi smo bili �e zadovoljni,
oni pa �e ne.

In na koncu drugega dne

je Stota letela v najbolj�i formaciji,
kar sem jih kdaj videl.

Vrhunska enota
smo postali �ele z Jeffreyjem.

Najbolj�a v zra�nih silah.

Posadke Osme so morale
opraviti 25 nalog.

Po opravljeni 25. nalogi

so jih poslali nazaj v ZDA.

Po 25. nalogi so mi rekli,
da lahko ostanem

in prevzamem poveljstvo eskadrilje,
ali pa se vrnem v ZDA.

Rekel sem si,
da sem imel izjemno sre�o,

da sem pre�ivel,
in da ne smem izzivati.

Izbral sem vrnitev.

Rosie Rosenthal je 25. nalogo opravil

8. marca 1944
z zra�nim napadom na Berlin.

Posadka je hotela,
da ob vrnitvi nizko preletim vzleti��e.

Bil sem zelo zadr�an pilot,
zato sem jo zavrnil.

Ampak na poti nazaj
sem si premislil.

Poletel sem proti stolpu.
Vsi so se ulegli na tla.

Po treh ali �tirih nizkih preletih
vzleti��a sem pristal.

Nekdo je stopil k meni in rekel:

"Rosie, si vedel,
da je bil tam general Huglin?

Ulegel se je na tla
in si umazal uniformo."

V sejno sobo je stopil
general Huglin.

Stopil je k meni, me prijel za roko
in rekel: "Hudirjev nizki prelet, Rosie."

Vsi smo vedeli,
da se bli�a za�etek invazije.

Za Rosieja je bilo
zru�enje Rajha zelo pomembno.

�e bi od�el,
bi zapustil sredi��e vesolja.

Takrat sem sklenil,
da bom letel naprej.

Imenovali so me
za poveljnika eskadrilje.

Danes je 650 ameri�kih lete�ih trdnjav

nem�ki obrambi ob obali
prizadejalo veliko �kodo.

V Francijo sem odletel
bombardirat neko tar�o.

Ko sem se vrnil,
me je nekdo �akal

in rekel, naj zve�er pridem
v �tab generala LeMaya.

General LeMay je vkorakal
in nam povedal, da se bodo zavezniki

prihodnje jutro
izkrcali na normandijski obali.

Dodal je,
da moramo jasno razumeti,

kako pomembno je to.

Da mora Osma zra�na armada
uporabiti vsa razpolo�ljiva letala

in poskrbeti,
da se bodo vojaki zares izkrcali.

Pri�el sem na sestanek.

Odgrnili so zaveso z zemljevida
in razlegli so se vzkliki.

�esa takega
od posadk �e nisem sli�al.

Kon�no je napo�il dan invazije.

6. JUNIJ 1944
DAN IZKRCANJA V NORMANDIJI

Vojaki, mornarji in letalci
zavezni�kih desantnih sil,

za�eli boste
veliko kri�arsko vojno �

GLAS GEN. EISENHOWERJA

� za katero smo si dolgo prizadevali.
Ves svet vas opazuje.

Ne boste imeli lahke naloge.

Sovra�nik je izurjen,
dobro opremljen in izku�en.

Srdito se bo boril.

Verjamem v va� pogum,
zavzetost in spretnost v bitki.

Zadovoljni bomo
samo s popolno zmago.

Med preletom Preliva

smo pod sabo videli
na tiso�e plovil bojnega ladjevja.

Bilo je razburljivo. Nekdo v posadki
je za�el moliti. Pridru�ili smo se mu.

Tukaj Robert St. John
iz NBC-jevega studia v New Yorku.

To je prelomna ura
v svetovni zgodovini.

Mo�je gen. Dwighta Eisenhowerja
zapu��ajo pristajalne bar�e

in po obali prodirajo
v utrdbo nacisti�ne Evrope.

Prihajajo z morja,

da bi pod ogromnim oblakom bojnih letal
napadli sovra�nika.

Srditi zra�ni napadi so se nadaljevali.

Letalci, ki so takti�no podpirali vojake
na tleh, tisti dan niso po�ivali.

Ko so kon�ali en napad, so doto�ili
gorivo, nalo�ili bombe in strelivo

ter odlo�no odleteli na novo nalogo.

Ko smo napadli Normandijo,
je Luftwaffe komaj kaj posredovala.

Zra�ne sile so utrle pot
za invazijo �ez Rokavski preliv.

Nem�ija se je morala bojevati
na dveh frontah,

proti Angle�em in Ameri�anom na zahodu
ter Rusom na vzhodu.

Avgusta 1944 je Rde�a armada
odkrila Majdanek,

opu��eno nacisti�no tabori��e smrti
blizu Lublina na Poljskem.

Neizpodbiten dokaz, da je Hitler
na�rtoval pokon�anje evropskih Judov.

RAZKRITI NACISTI�NI POBOJI

Na�i vojaki so za�eli ofenzivo

proti nacisti�nim vojakom,
ki so jim prepovedali umik.

SAGAN, NEM�IJA

Toda �e se ne bodo umaknili,
bodo umrli, saj je zavezni�ko poveljstvo

v napadu uporabilo
vse razpolo�ljive sile.

V tabori��u smo imeli tajne radie.

Vedeli smo vse,
kar so vedeli na BBC-ju.

Ko se je junija 1944 za�ela invazija,
smo vedeli, da ne bomo ostali v tabori��u.

Sklatene letalce
so �e vedno po�iljali v Stalag Luft III.

Tudi �rnske pilote,

med njimi podporo�nika
Alexandra Jeffersona in Richarda Macona,

ki sta slu�ila v priznani
332. lovski enoti Rde�i repi.

Tuskegeeji so repe letal
pobarvali �ivo rde�e.

Tudi �e ljudje niso vedeli,
da so piloti �rnci,

so vedeli, da gre za Rde�e repe.

Nismo se bali
sre�anj s sovra�nikom,

ker smo vedeli,
da smo bolj�i piloti.

Ukazal sem:
"Pozor, nameri, streljaj."

Pogumni �rnski letalci so �akali,

da se vklju�ijo v boj.
V njem so se zelo izkazali.

Voja�ki letalci,
zlasti posadke bombnikov,

ki so letele na dolge nevarne naloge,
so zelo cenili Rde�e repe,

bolj kot vse druge eskadrilje,
s katerimi so leteli v vojni.

Macon in Jefferson
sta bila dele�na

rasne segregacije
v letalskih opori��ih.

Toda v Stalag Luftu III
so se do njiju vedli druga�e.

V tabori��e nas je pri�lo 150.
Postavili so nas v vrsto.

Naposled je pri�el kmetavzarski
dolgin iz Kentuckyja.

Stopil je nazaj in rekel:
"Mejdu�, tega poba bom vzel."

Pristopil je polkovnik in rekel:
"Poro�nik, z njim greste."

"Razumem."

Nemci so me odpeljali v sobo

in mi pokazali mojo posteljo.
Vrhnji pograd.

Nisem vedel,
da sem tako po�kodovan.

Omrtvi�en
sem bil od pasu navzdol.

Ko so Nemci videli, da se ne morem
premikati, so jim posku�ali dopovedati,

da mi mora nekdo odstopiti spodnji pograd.
Nih�e se ni zganil.

Na koncu mi je svoj pograd
odstopil neki Teksa�an.

Postala sva dobra prijatelja.

Za pre�ivetje v tabori��u
so morali sodelovati.

Morali so pozabiti na odpor zaradi rase
oziroma ga vsaj omiliti,

saj so morali sodelovati,
se bodriti, da so pre�iveli.

Zra�ne sile so morale na koncu
rajhu onemogo�iti dostop do goriva.

Bombardirale so nem�ke
obrate za sinteti�na olja.

Zavezniki so morali onemogo�iti tudi
prevoz in uni�iti skladi��a premoga,

s katerim so poganjali
tovarne za reaktivno gorivo.

Zra�na zapora je ohromila
voja�ki stroj rajha

in nem�ki vojski v sklepnih bitkah
prepre�ila obrambo iz zraka.

Bili smo v klubu.
Ob enih ali dveh zjutraj.

Nenadoma smo zasli�ali,

naj se pripravimo
za jutranjo nalogo.

Zbrali smo 2000 te�kih bombnikov.

�tirimotorni bombniki
so napolnili vse nebo.

Za uni�enje tovarne
v kraju Leuna blizu Merseburga

so morali napasti kar �tiridesetkrat
in uporabiti 6000 bombnikov.

Na�a enota je vodila
enega najve�jih napadov na Berlin.

Bil je krasen dan.

Son�no, brez obla�ka na nebu.

Ko smo se pribli�evali tar�i,
so zadeli na�e letalo,

vendar smo nadaljevali
in tar�o bombardirali.

Vedeli smo,
da ne moremo nazaj v opori��e.

V letalu je bil dim. Gorelo je.
Vedel sem, da moram izsko�iti.

Po skoku sem mislil,
da sem v raju.

Nenadoma sem priletel na tla.
Pogledal sem gor

in zagledal,
kako se mi bli�ajo trije vojaki.

Eden je dvignil pi�tolo,
da bi me udaril.

Opazil sem,
da ima na �epici znak Rde�e armade.

Zavpil sem: "Amerikanski, Roosevelt,

Stalin, Churchill, pepsikola,

kokakola, lucky strike."

Napad na Berlin
je bil Rosiejeva 52. in zadnja naloga.

Tolikokrat ni letel
noben drug pilot Stote.

Rosie se je po okrevanju
v ruski bolni�nici vrnil v Thorpe Abbotts,

od koder je leto in pol prej
odletel na prvo nalogo.

Rusi so bili �e �isto blizu.

V daljavi smo lahko sli�ali
topni�tvo in druge zvoke spopadov.

Hitler se je odlo�al,
ali naj vojne ujetnike preseli ali ubije.

To bi se lahko zgodilo.

Nekega ve�era so Nemci
na�emu visokemu �astniku rekli,

da nas bodo takoj evakuirali.

Da bomo uro pozneje zapustili
tabori��e in da bomo korakali.

Rekli so le,
da to po�nejo zaradi na�e varnosti.

Ampak mi smo vedeli,
da to ni res.

Letalci niso vedeli, kam gredo.

Bali so se,
da jih bo Hitler uporabil za �ivi ��it.

Tisto je bila najhuj�a
evropska zima v sto letih.

Bil je strupen mraz.
Sneg je segal do kolen.

Hodili smo vso no� in skoraj ves naslednji
dan. Imeli smo le kratke postanke.

V Sprembergu so nas vkrcali na vlak.

Zaprli so nas v tovorne vagone.

V vsakem je bilo od 60 do 70 mo�.

Niti usesti se nismo mogli.

Bilo je peklensko.

Natla�eni smo bili kot sardine.

�e bi kdo padel,
bi ga drugi pomendrali.

Ko je vlak ustavil, so tolkli po vratih,
da bi zapustili vagone.

Pazniki so kon�no odprli vrata.

Razmere so bile grozne.

MOOSBURG, NEM�IJA

Tisto tabori��e so zgradili za 8000,
najve� 10.000 ljudi.

V njem nas je bilo ve� kot 100.000.
Pekel bi bil kar pravo ime zanj.

Morali so taboriti na prostem,
v obupnih razmerah.

Nih�e ni vedel, kaj bo z njimi.

29. APRIL 1945

Hodili smo po tabori��u.

Nekdo je rekel:
"Tam je tank. Sherman."

Pogledali smo in na obzorju
zares zagledali shermana.

Pri�la je Pattonovo Tretja armada.

Pattona sem videl priti skozi glavni vhod
Stalag VII�A na tanku.

Osvobodili so nas.

Fantje so �li k drogu
in sneli zastavo s svastiko.

Razgrnili so ameri�ko in jo dvignili.
Salutirali smo.

Nismo bili v uniformah,
ampak v razcapanih obla�ilih.

Tako strumno nisem salutiral
ne prej ne pozneje.

Bili smo ganjeni.

Kon�no smo bili svobodni.

Po vseh tistih mesecih in letih
v vojnem ujetni�tvu.

Po svoje kar nismo mogli verjeti,
da bomo �li kon�no lahko domov.

Tukaj London.

Udarna novica.

Po nem�kem radiu so pravkar sporo�ili,
da je Hitler mrtev.

HITLER MRTEV, PRAVIJO NACISTI

1. maja 1945 je svet izvedel
za Hitlerjev samomor.

Stota je odletela na zadnjo nalogo,

na operacijo Chowhound.

Posadke so s padali spu��ale hrano,
ne bomb.

Pomagale so petim milijonom
la�nih ljudi na Nizozemskem,

ki so jo �e vedno zasedali
okoreli nacisti.

Ko so se bombniki
pribli�ali obrobju Amsterdama,

so preleteli polja
tulipanov �udovitih barv.

NAJLEP�A HVALA

Na enem so odrezali cvetove v obliki
napisa: "Najlep�a hvala, Jenkiji."

ZAVEZNIKI RAZGLA�AJO: KONEC JE

Vojne v Evropi je bilo konec.
Posadke Stote so pospravile svoje stvari.

Prebivalci vasi v okolici
Thorpe Abbottsa

so oblekli najbolj�a obla�ila

in se pri�li poslovit od njih.

DOBRODO�LI DOMA

V Atlanti
sem �el v telefonsko govorilnico,

poklical mamo in povedal,
da sem doma.

Seveda je planila v jok.

Pri�li so �

Odpeljali so se v Fort McPherson
in me odpeljali domov.

Vrnili smo se v Kalifornijo.
Tam sta bila mama in o�e.

Bilo je veliko snidenje.
Bil sem presre�en.

Zagledal sem
svojo bodo�o �eno Barbaro.

Poro�ila sva se tri tedne pozneje.

Mo�je Krvave stote
so bili kon�no doma,

pri svojih dru�inah,

�enah,

sr�nih izbrankah.

Nekateri prvi�
po odhodu v vojno.

Po koncu slu�enja sem bil iz�rpan.

Do�ivel sem marsikaj hudega,

vendar sem hotel pozabiti na to,
�iveti kot civilist.

Vrnil sem se v pisarno,
v kateri sem delal pred vojno.

Vendar nisem bil pripravljen na to.

Doma sem bil pol leta,

ko sem izvedel, da se lahko vrnem
v N�rnberg kot to�ilec.

Na poti sem na ladji
spoznal lepotico,

ki je bila tudi odvetnica.
In je tudi �la tja kot to�ilka.

Deset dni pozneje
sva se zaro�ila.

Poro�ila sva se v N�rnbergu.

Videl sem obto�ence,
ki so bili takrat nemo�ni.

Prestra�eno so sedeli,
ko so jim sodili in jih obsodili.

To je zame kon�alo vojno.

2. svetovna vojna je bila
grozljiva kot �e nobena.

V njej je umrlo ve� ljudi
kot v vseh drugih.

Osma zra�na armada
je imela najve� �rtev

med vsemi vejami
ameri�ke vojske.

Pre�ivel sem.

Ko zdaj razmi�ljam o tistih letih,
vem,

da so me spremenila.

Toda to je bilo razburljiv �as,
tudi �as ljubezni in mitov.

Prijatelji, ki sem jih spoznal tam,
so mi velikokrat re�ili �ivljenje.

Bili so najbolj�i prijatelji.

Ljudje, s katerimi sem slu�il,
so bili zavzeti,

pripravljeni na odrekanja, pogumni.

Skupaj smo bili v dobrem in slabem.

Videli smo,
kako so ubili na�e tovari�e,

jih ranili,
poslali v vojno ujetni�tvo.

Zelo smo se spo�tovali
in se skupaj veselili zmage.

To je bila izku�nja vseh ljudi.

�ude�no nas je povezala.

Hvale�ni moramo biti vsem,

ki so dali �ivljenje
in svet re�ili pred fa�izmom.

Svobo��in, v katerih u�ivamo,
nismo dobili po naklju�ju.

Kupile in pla�ale
so jih moja generacija

in generacije pred nami.

Zato mislim,

da si generacija 2. svetovne vojne
zaslu�i, da se je spominjamo.

PRIPOVEDUJE

HVALA OBRAMBNEMU MINISTRSTVU
IN LETALSTVU ZDA TER ZGODOVINARJEM.

Prevedla Polona Mertelj

Preuzeto sa www.titlovi.com