Original subtitles

Igrajo

BALADA BUSTERJA SCRUGGSA IN DRUGE ZGODBE AMERI�KEGA ZAHODA

KAZALO

KAZALO SLIK

"Videl si jih, zdaj jih igraj," se je posmehnil grobijan.

BALADA BUSTERJA SCRUGGSA

Ves dan sem tu, v pustem peklu,

ves moker od potu bi vode.

Hladne vode.

Moj Dan in jaz sva oba dokaz,

da te �aka poraz brez vode.

Hladne, �iste vode.

Dan, poglej tisto drevo, zaprmej!

Tam voda te�e vselej in �aka naju oba.

No� je hladna, prazna moja glav�,

vsaka zvezdica je polna vode.

Hladne vode.

A ko se zdani in me sonce zbudi,

bom �el, da na�el bi vode.

Vode, vode ...

Hladne, �iste vode.

Vode, vode ...

Hodi dalje, Dan. Poslu�aj ga ne, Dan.

On vrag je, nepo�ten, in stran zliva, ti povem,

sod vode.

Dan, poglej tisto drevo, zaprmej!

Tam voda te�e vselej in �aka naju oba.

Pesem me tu, na divjem zahodu, kjer je pot dolga in enoli�na,

zmeraj pomiri.

Poleg tega moj prijetni bariton spodbuja starega Dana

in ga spravlja v �idano voljo.

Ni tako, Dan?

Morda ste zame �e sli�ali.

Sem Buster Scruggs, ponekod poznan kot Sansab�ki slav�ek.

Imam tudi druge vzdevke, nazive, nadimke in oznake,

tega tukaj pa si po mojem mnenju ne zaslu�im.

I��E SE BUSTER SCRUGGS "LJUDOMRZNE�"

"Ljudomrzne�"? Nikogar ne sovra�im,

tudi �e je utrudljiv, osoren in sku�a goljufati pri pokru.

Menim, da je to v �love�ki naravi, in kdor se zaradi tega jezi,

je naiven bedak. Ni tako, Dan?

Tako, dru�ba. �e me spomin ne vara,

je onstran skalovja majhna pivnica.

In �e bo sre�a, bodo tam stranke,

dovzetne za igro kart.

Rad bi po�irek viskija, da mi osve�i po�iralnik

in ohrani moje petje pri zdravju.

Viski ni zakonit.

Ne prodajamo alkohola.

Kaj pijejo oni?

Viski.

To so izob�enci.

Naj vas moje bele cape in prijetno vedenje ne zavedejo.

Tudi sam sem nekajkrat prekr�il �love�ke zakone

in �e ve�krat bo�je zapovedi. -Nisi izob�enec.

Ne pijemo z baha�i.

Gospod, kot ka�e, znate �loveka oceniti prav toliko, kot ste �lovek sami.

Pripomnil bi, da ste potrebni britja in lep�ih manir.

In �e vas ne moti, da malce opravljam va�e prijatelje,

vam priti�e bolj�a pivska dru�ba.

Tvoja pi�tola deluje?

Videti je, da ja.

Tale sre�ne� je uspel pre�iveti.

Malce slabo sem streljal.

Ti bom jaz odprl.

Naj moje delo dokon�ajo volkovi in strupeni bradavi�arji.

Adios, amigo!

Frenchman's Gulch. Tega mesta ne poznam.

Po�akaj, sinko. Hi�na pravila.

Tukaj je pi�tola s 6 kroglami.

Ho�ete tudi �epne pi�tole? -Vse.

Po�utim se malce golega,

toda �e so vsi ostali razoro�eni, je mo�nost zapletov majhna.

Odstopam. -Ravno prav.

Smem zasesti njegovo mesto? -�e bo� igral njegove karte.

Raje ne. -Prepozno. Videli ste njegove karte.

Videl si jih, zdaj jih igraj. -Nisem �e vlo�il prispevka.

Je �e drugi hombre vlo�il.

Videl si jih, zdaj jih igraj.

In �e jih ne?

Igraj, fini Dan.

Nih�e ne more so�loveka prisiliti v igranje.

�e posebej ne mrkogled barabin, kot si ti.

Kar se ti�e imen, je Dan moj konj.

Jaz sem Buster Scruggs. -Buster Scruggs?

Pal�ek iz Reante Passa?

In neoboro�en.

Res prihajam iz Reante Passa, ki je v okro�ju San Saba,

zaradi �esar je moj najljub�i vzdevek Sansab�ki slav�ek.

Zdajle pa bi ti bil hvale�en, �e bi svoje oro�je odlo�il

v sprejemnico pri vratih, to, da si ga zadr�al pri sebi,

pa je kr�itev te ustanove in �alitev lokalnih norm.

In �e ga ne?

Po naravi nisem �leht,

toda �e si neoboro�en, mora� biti iznajdljiv.

Osorni Joe, na� kockar, igral ne bo nikdar ve�,

so dnevi pokra zanj zdaj �e pre�.

Dale� je �e april, ko v to to�ilnico je pri�el,

a nikogar nikdar ni res rad imel.

Osorni Joe. -Osorni Joe.

Kje zdaj kocka, prav zares ne vem.

Ne vemo!

Bil je zvit, jaz pa �e bolj, bil je hiter, a ne dovolj,

in miza mu je ustavila srce.

Osorni Joe. -Osorni Joe.

Pogre�al ga ne bo prav nih�e.

Preziral je ljudi, zdaj mrtev na tleh le�i,

konec je tvojih zamorjenih dni.

Osorni Joe. -Osorni Joe.

B namesto OS, Osorni Joe. -Joey?

Za �ivljenja je bil krut, zdaj na tla je bil sesut,

Joe? Osorni Joe?

Osorni Joe. -Osorni Joe.

Izgubili smo ga!

Odpihnil neznano kam sem fris njegov.

Nikdar se fino ni imel, �alosten konec je po�el,

naj v nebesa odleti osorni Joe.

Ubil si mi brata, strahopetni pesjan.

Pokon�al si ga nepripravljenega. -Pogledal ti bom skozi prste,

ker �aluje�, toda dejstvo je, da Buster Scruggs ne strelja v hrbet,

in tisti pripetljaj tam je mejil bolj na samomor.

Buster Scruggs si? Vzhodnoteksa�ka gos?

Verjetno si mislil "Vzhodnoteksa�ki kos",

na ra�un mojega prelepega petja.

Imenuj se, kakor ho�e�. Pridi ven.

S pi�tolo!

Na vzhodu se stvari rade stopnjujejo,

toda s tem siromakom bom hitro opravil.

Scruggs!

Izzivam te! -�akaj, partner. Moral sem si pri�vrstiti pas.

Si pripravljen? -Ja!

Si nared? -Ja!

Naj �tejem? -Ne!

Sicer bi te�ko spro�il z ostalimi prsti, ampak ...

Previdnost ni odve�.

Njega pa niso nau�ili, kako se odneha.

Pet prstov, za vsakega ena krogla.

�e ena mi je ostala.

Upam, da ne bom zgre�il. Poglejmo.

Njegovo srce je na levi, v ogledalu pa na desni.

Oba gledava v isto smer in pi�tola je obrnjena narobe ...

Ne bom umetni�il.

To me spomni na pesem.

Buster Scruggs.

Zdravo. Lepo igra�.

Velika �ast, da me pohvali Sansab�ki slav�ek.

Glasnik pogube.

Odlo�il sem se te poiskati, saj si bojda hud nasprotnik,

tako v petju, kot v streljanju.

�e en pobi�, ki bi rad nekaj dokazal.

Moral bi postati pogrebnik.

Potem bom �e kaj zaslu�il s svojimi sposobnostmi.

Pa vendar, ali mi �rna obleka pristoji?

Naj �tejem? -Ne.

Tole pa ni dobro.

Tole bi moral predvideti.

Ne morem biti ve�no najbolj�i.

Ti re�em, prijatelj, nekdo je hitrej�i kot ti.

Prihaja tam �ez, ko se jutro zbudi.

Ti re�em, prijatelj, da bli�a se �as,

ko iz sebe bo� spustil zadnji kavbojski glas.

Ko gre �reda na kup,

ko taborni ogenj je le �e iskra mila,

takrat re�en je,

ko kavboj zamenja ostroge za krila.

Ko moje truplo zvijejo v blago,

mi vzamejo �kornje in pokalico,

razsedlajo mi ponija, da �el bo drugam,

bom jaz �e na poti tja na ono stran.

Ko gre �reda na kup,

ko taborni ogenj je le �e iskra mila,

takrat re�en je,

ko kavboj zamenja ostroge za krila.

K slavi letim.

Ne bo ve� cingljana, pi�tole pustim.

Nekje mora biti kraj, kjer ni �alosti in se poker igra po�teno.

�e ga ne bi bilo, o �em potem govorijo vse pesmi?

Se vidimo tam. In potlej bomo skupaj peli

in zmajevali z glavami nad vsem slabim v preteklosti.

"V ponev!" je zakri�al starec.

BLIZU ALGODONESA

BANKA

PRVI ZVEZNI SKLAD V TUCUMCARIJU IN NOTAR

Lu�ten kraj. -Udobje za vlagatelje.

In kdo so to? -Ljudje iz Val Verda, Chlorida in Tutumcarija.

Vsa tri okro�ja.

Neko� smo imeli banko, pa se je spridilo.

Moral sem sko�iti na pult s svojo �ibrovko in govoriti z ljudmi.

To je pa� ban�ni�tvo.

Nor posel.

So vas �e kdaj oropali?

Seveda. Dvakrat, ampak samo poskusa.

Enega sem po�il na mestu.

Drugega sem predal mar�alu. Obe nogi mu je raztrgalo.

Zaklenil sem ga v sef. Mar�al pride sem enkrat na mesec,

pa je pri�el teden prej. Lumpa sem moral pre�ivljati

tri tedne, z obkladki iz mokrih listov in urina.

Zdaj v Yumi prisilno krampa. Menda �e malce �epa.

Nek tip z imenom Chevilly je rekel, da je njegov ata ...

... iz Francije.

Ves denar.

Dobil si me, pobi�.

Po ve�je vrednosti se moram ...

... skloniti.

Pridi.

Timmy, pridi sem!

Strel v ponev!

Strel v ponev!

Strel v ponev!

Bi �e kaj rekel?

Bo� �e kaj rekel?

Bo� �e kaj rekel, preden izvr�imo kazen?

Kazen?

Kaj je moja kazen?

Sinko, tukajle smo prejle imeli sojenje za poskus ban�nega ropa.

Ves �as si bil nepriseben, toda bilo je po�teno sojenje.

Tile mo�je so te spoznali za krivega.

Za kazen sem izbral smrt in na�li smo to drevo.

Zdaj lahko �e kaj pove�, preden izvr�imo kazen.

Po mojem mnenju se tisti pesjan s ponvami ne bori po�teno.

V redu.

Je to vse? -Mislim, da.

Lahko dobim tvojega konja? -Ne, jaz.

Bi enemu od fantov dal svojega konja,

da se izognemo sporu?

No�em, da ga kdo dobi. -Sebi�na baraba.

Po�asi.

Sranje. Po�asi.

Tukaj sem!

Koman�i? -Ja.

Bodi pri miru!

Cenim tvojo pomo� pri gnanju �rede.

Fanta, ki sem ju najel, da bi jih spremljala do Abilena,

sta za�ela godrnjati o pla�i, �im je postalo vro�e.

Na koncu sta od�la. Ostal sem sam.

Temu se re�e prijatelj le v �asu uspeha.

Ja, de�ka nista razumela najpomembnej�ega pri pomaga�tvu.

Mogo�e mi lahko pomaga� za stalno. Tole se kar obrestuje.

Zdi� se mi zanesljiv. Zato sem to tudi predlagal.

Pomaga� mora biti zanesljiv. Taka je narava pomaga�a.

Poznam lenega kavboja. Vsaj mislil sem, da sem ga poznal.

Madona!

Brez klobukov v prisotnosti sodnika Hobbyja.

Kaj je pesjan naredil? -Gospod ...

Dr�i gobec! Pesjan je tat �ivine.

Domnevno. -Da, va�a milost.

Gospod, nisem ... -Tiho!

Gnal je ukradeno �ivino. -Prav. Obesite ga.

Prvi�?

Lepa punca.

"Usmiljenje ni prisiljeno, kakor ne�en pr�ec pada z nebes."

VIR DOHODKA

LE ENO NO�! PRIZNANI GOVORNIK IN ZABAVLJA�

DRAMATI�NE RECITACIJE

Sre�al sem popotnika,

iz starodavne de�ele je pri�el ondan. Povedal je:

"V pu��avi dvoje mogo�nih kamnitih nog stoji brez trupa.

Zraven v pesku napol zasut obraz razbit le�i,

s pogledom mra�nim, z nadutih ustnic

prezir hladan.

Kako je mojstrsko neko� kipar ukazujo� izraz posnel,

da v mrtvem kamnu je stoletja pre�ivel,

roko, ki je strast zani�evala, srce, ki je strasti hranilo.

In na podstavku bere� tole oznanilo:

'Jaz Ozymandias sem, vladarjev vseh vladar!

Moja dela si poglej, mogo�nik, in svoja pusti vnemar!'

Razen teh besed ni ni� ostalo; okoli razvalin

le pesek �iri se, brezmejna plan osamljenih sipin."

Gospod je rekel Kajnu: "Kje je tvoj brat Abel?"

Ko kli�em k sebi blagih, tihih misli

spomine na stvari minulih dni ...

Le tiho jo�em v lastnem izgnanstvu

in v nebo, ki me ne usli�i, glasno moledujem ...

27 let tega ...

... in da vlada ljudi, od ljudi,

za ljudi,

ne bo pregnana s sveta.

Zdaj konec je veselja.

Te �eme, kot sem rekel, so duhovi zlili se v zrak,

razblinili v zrak. -Bog vas blagoslovi.

In kakor votlo stkana je prikazen ...

Na�el sem ga v Londonu.

Brez rok in nog.

Brez dru�ine ali denarja.

... vse po�ez, vse, kar zajema, �aka mrak.

Hvala. Kovanec za mladega umetnika.

... da ostane ne propad.

Naprej.

Tako.

Ko pa sta bila na polju, se je Kajn vzdignil

proti svojemu bratu Abelu in ga ubil!

Gospod je rekel Kajnu: "Kje je tvoj brat Abel?"

Odvrnil je: "Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?"

Ko kli�em k sebi blagih, tihih misli

spomine na stvari minulih dni,

pogre�am marsikaj, kar sem imel v �islih,

in stara bol se znova razboli.

In solz nevajeno oko zajo�e

za dragimi, ki v sencah smrti spe,

in spet v ljubezni davne mukah sto�em,

spet praznih upov se kesa srce.

Da bo ta narod pod Bo�jo roko novo rojstvo u�akal,

in da vlada ljudi, od ljudi,

za ljudi, ne bo pregnana s sveta.

Zdaj konec je veselja. Te �eme ...

Sre�al sem popotnika, iz starodavne de�ele ...

Blagoslovi onega, ki da in onega, ki vzame ...

... pogre�am marsikaj, kar sem imel v �islih ...

Sre�al sem popotnika, iz starodavne de�ele ...

Moja krivda je prevelika, da bi jo mogel nositi.

... da v mrtvem kamnu je stoletja pre�ivel ...

27 let tega so na�i o�etje ...

Sre�al sem popotnika, iz starodavne de�ele ...

... spet praznih upov ...

Ube�nik! -In na podstavku ...

Blodil in begal bo� po svetu!

Saj ljubezen tvoja pomnjena me bogati.

Za kralja prestol dal nikdar je ne bi.

Vrv so ji dali okrog vratu,

vrv so ji dali okrog vratu,

spodaj ob reki Saile.

Pa vlekli so in umrla je,

pa vlekli so in umrla je,

spodaj ob reki Saile.

Bil je star, a prelep, v svojih barvah prav kras�n,

v Derryju, Aughrimu, Enniskillenu in Boynu poznan.

Moj o�e ga je nosil za rosnih dni svoj �as

in dvanajstega si dam rad o�etov trak za pas.

O�etov trak za pas!

V mesto greva!

Bo� kupil �e prijatelju ljubezen?

Ne.

Jo je �e kdaj izkusil?

Neko�.

Ko siromak sem zlata in pogledov so�loveka,

le tiho jo�em v lastnem izgnanstvu

in v nebo, ki me ne usli�i, glasno moledujem

ter kolnem v svoji ihti usodo.

In o �ivljenju sre�nem �e hlepim,

da bil kot on bi, prav kot on, zvez izku�eni kova�,

�ele� od tega dar pesnitve in onega razgleda,

in kar rad imam, me ne osre�i ve�.

Pa �eprav si siromak sem prav oduren,

pomislim nate in tedaj kot ptica, ki ob zori poje

mra�ni zemlji sre�nih himn ...

in da vlada ljudi, od ljudi, za ljudi

ne bo pregnana s sveta.

Zdaj konec je veselja.

Te �eme, kot sem rekel, so duhovi zlili se v zrak,

razblinili v zrak. In kakor votlo stkana je prikazen,

stolpi v oblakih, �udoviti dvorci ...

Eden naenkrat!

21 deljeno s 3.

Tako! To je odgovor!

Ima prav? Je pametna?

Sama se je nau�ila! Nikjer se ni izobra�evala!

Le po�asi, dame in gospodje. Preizkusite koko�!

Gallus Mathematicus, iz perja in mesa.

Sedem plus tri! -Dvakrat enajst!

Tamle! Imamo dvakrat enajst!

Koko� ra�una.

Kar glejte jo.

22!

Genialna koko�! -18 minus 7.

18 minus 7.

11!

Ra�unski kapun! Pi��an�ja pitagorejka!

In videl je pokrajino, koder �love�ka noga �e ni stopila.

ZLATA DOLINA

Tvoje lase krasi srebro,

�elo je prav �edno nagubano.

Tvoje prste bi poljubil, so dela vajeni,

Bog te blagoslovi, draga mati Machree.

Pridi, Lucky.

�elo je prav �edno nagubano.

Tvoje prste bi poljubil, so dela vajeni,

Bog te blagoslovi ...

Mogo�e ...

Dve.

Niti drobca.

Pojdimo na drugo stran.

�tiri.

Sedem.

Dvanajst.

Pet. Vse manj jih je.

Tri.

Dve.

Zopet ni�.

V redu.

Tam zgoraj je �ila. Kako dale�, ne vemo.

Tam zgoraj si.

V redu, g. �ila.

Prihajam!

Prihajam. Po�akaj, samo da pridem.

Kje si, g. �ila?

Na levi, na desni ali vmes?

Bomo pa� videli, kajne?

Bomo pa� videli.

Lahko no�, g. �ila.

Po�akaj name, g. �ila!

Prekleto.

Samo enega bom.

Saj ptica ne zna �teti.

Skoraj dovolj, da jih obdr�im.

Tu spodaj si.

Kako globoko?

�e malo, pa te bom imel.

Imel te bom. Mogo�e ne danes, ampak te bom.

Ne bo� mi utekel, g. �ila.

Jutri te bom dobil.

Star sem, ti pa �e bolj.

Star sem, ti pa �e bolj.

Tako je.

Take obdr�im.

Bli�am se.

Kje je tvoj o�ka?

Grude in ko��ki.

Mati Machree.

Pozdravljen, g. �ila.

Pozdravljen, g. �ila.

Ti bedni smrduh!

Sledil si mi! Me sku�al izkoristiti!

Ustrelil si me v hrbet!

Ti bedni smrduh!

Ustrelil si me v hrbet!

�la je skozi! Ni� pomembnega ni zadel!

Ni� pomembnega ni zadel!

Ni� nisi dosegel!

Ne skrbi, g. �ila. Vrnil se bom.

Ne bom te zapustil.

Tukaj ima� svoj dele�, smrduh.

Pridi, Lucky.

Tvoje lase krasi srebro,

�elo je prav �edno nagubano.

Tvoje prste bi poljubil, so dela vajeni,

Bog te blagoslovi, draga mati Machree ...

G. Arthurju se ni niti sanjalo, kaj bo rekel Billyju Knappu.

RAZBURJENO DEKLE

Sli�al sem ga skozi steno. Povzro�al je �udne glasove,

ki jim je sam pravil ka�elj.

Stra�ljivo. Nisem �e sli�al tak�nega ka�lja.

Tega ka�lja ni pozdravilo nobeno zdravilo

in bil je stra�no ropotav ka�elj. Prav vesel sem bil, da je g. Kincaid od�el.

Ni bil nalezljiv ka�elj, temve� �iv�na reakcija.

Ne bi mu oddala sobe, �e bi bil nalezljiv.

Nisem �e sli�al za �iv�ni ka�elj. Menda nas bosta kmalu zapustila?

�iv�ni sistem ima vitice po vsem telesu.

To sem videla v knjigi. -�iv�ni sistem nima vitic.

Ne pretvarjam se, da sem zdravnica ali botani�arka.

Toda vem, da se �iv�ni sistem razteza po vsem telesu

in predvidevam, da se tako u�i raznih fizi�nih stanj, ki jih posnema.

Ga. Flannery ima prav. Videl sem sliko v knjigi.

Ho�em re�i samo, da g. Kincaid ni imel nalezljivega ka�lja.

Imamo �e kaj pi��anca in cmokov? Zadnja sem dobila skledo.

Seveda! Tukaj ne skoparimo. Nona Turner je videti sita.

Si sita, nona Turner?

Sita je. -Nas jutri zapu��ata?

Ja. Z bratom greva v Oregon.

Oregon? Imate tam sorodnike ali ...?

Kar poberite ji s kro�nika, ga. Halliday. Nona Turner je sita.

Ne ravno.

Moj brat ima zveze.

Kar povej, Alice. Ima vznemirljive novice.

Poro�ila naj bi se z Gilbertovim dru�abnikom.

Dobro je preskrbljen. -Niste prepri�ani, ali se boste poro�ili?

Ali vas gospod ni zaprosil?

On ...

Zaprosil bo, ko se spoznata. Gotovo mu bo Alice ugajala.

Ujela se bosta. Z njim bom sodeloval pri poslu

in rekel je, da se bo poro�il, ko si najde pravo dekle.

Alice je lahko dru�abna in privla�na, kadar ho�e.

In pogosto no�e. -Mislim, da je izjemno prikupna.

Zelo te bomo pogre�ali, gd�. Longabaugh.

G. Longabaugha tudi in seveda njegovega psa,

malega predsednika Pierca.

Kje pa je?

Gilbert?

Ja, sestra?

Dva �loveka sta me vpra�ala nekaj glede predsednika Pierca.

Vpra�ala? -Prito�ila sta se.

Na kaj?

Na lajanje.

A tako. Zakaj pri tebi?

Mislila sta, da je moj pes.

Ne vem, kaj naj re�em. Predsednik Pierce je �iv�en,

kadar je v bli�ini ve�jih �ivali.

Skoraj vse �ivali so ve�je od njega. -In kaj potem?

Ljudi zanima, �e bo lajal vse do Willamette Valleya.

In �e bo?

Imam pravico do lastnine. Pes je moja last. Moja last laja.

Kaj si jima rekla?

Ne tega. -Si prav predstavljam, kaj si rekla.

Alice, v�asih mora� ljudem povedati, kaj je kaj.

Gospodi�na.

Moje so�alje.

Moje so�alje. Ali se boste vrnili?

Ali se boste vrnili zdaj ali ...

Izgubili smo ga. �al mi je.

Grem po lopato. -�e v�eraj

je bil zdrav.

Kolera je hitra bolezen. -Se bo vrnila?

Se boste vrnili ali nadaljevali?

Se boste vrnili ali ostali?

Vrnila ... kam?

Nimam bli�njih.

Grem po lopato.

Ho�ete kak�no ozna�bo ali ...?

Potem pa pojdimo.

Raje ne pustimo ka�ipota Indijancem.

Ne bodo nas napadli. S procesijo bi imeli preve� te�av.

Vendar bodo brskali za nami.

Imate najetega vodnika?

Ja. Matta.

On bo poskrbel za va�o ekipo.

Tudi do zdaj jo je.

Gilbert ni postoril veliko.

Pokli�ite mene ali g. Arthurja, �e ...

Gospodi�na? -Prosim, ne vstajajte.

Vas smem prositi za nasvet, g. Knapp?

Seveda. Bi �eleli ve�erjo ali kavo?

Ne, hvala.

Moj vodnik Matt

mi je rekel, da mu je moj brat obljubil pol pla�ila,

ko pridemo v Fort Lamarie. -In koliko bi to bilo?

Dvesto dolarjev. -To je polovica?

Ja.

In drugo polovico, ko pridemo na cilj.

Visoka cena. -Hudo pla�ilo.

Mar res? -Visoka cena. -Mislite, da vodnik la�e?

Zdaj, ko va�ega brata ni ve� ...

Ne vem.

Gilbert ni bil dober poslovne�.

Vodil je propadlo podjetje v Iowa Cityu

in pred tem �e eno ...

Bil je neuspe�en.

To je visoka cena.

�e eno te�avo imam. Na vozu ne najdem denarja.

Mislim, da ga je Gilbert hranil v suknji�u.

Potem ga �e ima.

Pol dneva je�e. -Kam?

Kako ga bomo na�li? Ne bo �lo.

Z vodnikom se ne prepirajte, dokler ne pridemo v Fort Laramie.

In potem?

Bom govoril z njim. Mogo�e ga bom uspel pregovoriti.

�tiristo dolarjev. Ne vem ...

Dobro bom moral premisliti.

Gospodi�na, smem govoriti z vami? -Seveda, g. Knapp.

Vam smem ponuditi ve�erjo? -Hvala, sem �e jedel.

Nerodna re�, toda ljudje so se nama z g. Arthurjem prito�ili glede ...

Predsednika Pierca? To je va� pes.

Ni moj pes. Bil je ...

... od g. Longabaugha. Vem, da povzro�a hrup. Ne vem, kaj storiti.

Mislil sem, da je va�.

Potem je zadeva dosti preprostej�a. Ga ubijem za vas, gospodi�na?

Prav. Ga ne moremo prepoditi? -Ne.

Zanj pomenimo vir hrane, zato nam bo sledil.

In volk bi se utegnil igrati z njim, preden bi ga pojedel.

Hitreje bo bolje. -Razumem.

Takoj se bom lotil.

�al vam moram povedati ... Govoril sem z Mattom.

Ni se dal pregovoriti.

Hvala, g. Knapp. Prijazno od vas, da ste se potrudili.

Pa pojdiva, ku�ek.

Predsednika Pierca sem odlo�il in ...

premaknil se je, ko sem ustrelil.

Pobegnil je.

Mislim, da ga nisem zadel. To bi moral nalo�iti g. Arthurju.

Mo� odli�no strelja. Nisem pri�akoval ... -Prijazno od vas.

Mislim, da Pierca ne boste ve� videli.

Oprostite, ker vas zopet motim.

Ni� naju ne motite.

Oprostite, ker vas motim pri ve�erji, g. Knapp.

Pomirite se, gospodi�na. Moja dol�nost je voditi procesijo

in prebroditi nepri�akovane te�ave. -Vse slab�e je.

Vodnik Matt je zahteval, naj potrdim njegov dogovor z mojim bratom.

Obljubiti mu moram, da bo obe svoji pla�ili dobil v Fort Laramiu in Oregonu.

�e ne potrdim, bo od�el nazaj s prvo skupino, ki jo sre�amo.

In vas zapustil. -Ja.

Jejhata. -Ja, ampak ... -Sedite, gospodi�na.

Pogovoriva se. -To mi ni v�e�.

Toda ne vem, ali je narobe, da to zahteva od mene.

Dela za pla�ilo.

Zelo ste strpni.

Kaj naj potlej storim, g. Knapp?

Naj priznam, da nimam denarja? Storim, kar je prav?

Kar je prav ...

Gd�. Longabaugh ...

�al ne morem stopiti na mesto va�ega vodnika.

G. Arthur ... -Tega vas ne bi prosila.

Zares. To so moje misli, ne va�e.

Z g. Arthurjem jezdiva vsak na enem koncu kolone.

Izmenjujeva se.

Mi zaupate za en dan? -Seveda. Kaj imate v mislih?

Vodniku povejte, da potrjujete dogovor.

Potrebujem dan za razmislek. Imam idejo, ki je morda nora, toda ...

... ne verjamem, da je. -Gotovo ni.

Bomo videli.

Dajte mi en dan. Govoriti moram z g. Arthurjem.

Jutri bova govorila.

�e se vam bo ideja zdela slaba, potem smo zapravili

le en dan vodnikovega dela.

Zdravo, partner.

Kaj je huje? Prah ali blato?

Oboje.

Nameravam zasnubiti gd�. Longabaugh.

A tako? -Ja.

�e sprejme, se bom ustalil v Oregonu.

To bo moja zadnja procesija.

Kmetoval bom.

Bomo videli, kaj bo rekla.

Podal se bom naprej, razen �e bi se rad zamenjal.

Ne.

Zdravo.

Gospodi�na. -Dober ve�er, g. Knapp.

Se lahko pogovoriva na �tiri o�i?

Va�a nora ideja? -Ja ...

Preden vam jo izdam, vas smem nekaj vpra�ati?

Kaj nameravate v Oregonu?

Nisem prepri�ana.

Gilbert je tam nekoga poznal.

G. Vereena, lastnika sadovnjakov in transportnega podjetja.

Ni veliko govoril o svoji povezavi z g. Vereenom

in svojem morebitnem polo�aju.

No�em �aliti spomina na svojega brata,

vendar je morda precenil to prilo�nost.

In zanimanje g. Vereena zame

je morda prav tako izmi�ljeno.

Razumem.

Ni� vas ne zavezuje k poroki?

Ne.

Moja zamisel je slede�a.

In spo�toval bom va�e mnenje.

Predlagam, da prevzamem dolg va�ega brata in ...

... vas prosim za roko.

Spo�toval bom va�e mnenje.

Presenetil sem vas.

�al mi je. -Ne, ne.

Moram razlo�iti, kaj me je privedlo k temu,

druga�e bom videti vsiljiv.

Razmi�ljal sem o dolo�enih re�eh.

Po tej poti potujem �e 15 let.

Zadnjih 12 z g. Arthurjem. On je odli�en �lovek.

Res odli�en, vendar se stara.

Zjutraj je ves otrdel.

Na tleh spi, gospodi�na ... -Ja.

Brez dru�ine, spe� na tleh ... -Ne more biti lahko.

Ko ga tako gledam ...

Sam sem pri�el v leta, ko se bom ali ustalil

in imel otroke, ki bodo v moji starosti skrbeli zame,

ali ne.

Ta �as bo kmalu potekel. -Ja.

Pomislil sem:

�e bom sre�al dekle ali vdovo,

bom morda ...

Ja. - ... se predstavil.

Razumem.

Ja.

Ste �e sli�ali za subvencijo 1872?

Ne. -Priseljenec lahko v Oregonu dobi 130 hektarov zemlje.

Poro�en par lahko dobi 260 hektarov.

V Fort Laramiu �ivi g. Bourgeois, ki lahko blagoslovi zakon.

Ste verni?

Ja. Metodist sem.

Pa vi? -Episkopalka sem.

Kak�no je va�e krstno ime, g. Knapp?

William.

Imenujem se Billy Knapp.

Jaz sem Alice Longabaugh.

Zdaj moram jaz razmisliti. -Seveda.

Bova vodniku pustila delati?

V veri, da bo pla�an?

Kaj po�ne�, Israel? -Hodim vzvratno.

Tako bom hodil do Oregona.

Ne delaj tega. -Zakaj ne? -Rekla sem, da ne.

Ne delaj tega.

Hvala.

Raje se ne oddaljujte, gospodi�na.

Tukaj je kot na oceanu.

Z lahkoto se izgubi�.

Hotel sem re�i, Alice, da ne bi bil videti trdoglav ...

�e �elite zavrniti moj predlog,

se da te�avo re�iti �e druga�e. Mogo�e lahko najdemo drugega vodnika

in mu pla�amo z va�imi voli.

Spravili vas bomo v Oregon.

No�em vas zavajati, da sem va�a edina mo�nost.

Toda rada bi sprejela va� predlog.

Prav. -Nimam vas za trdoglavega.

Prav. -Moj brat je bil zelo trdoglav.

Toda nikoli uspe�en. To ga je jezilo.

�al mi je, da ste ga izgubili.

Toda zdaj je s svojim stvariteljem. Lahko mu je.

Ja, res mu je bilo te�ko.

Te�ko je bilo biti z njim.

Ob njem sem postala �iv�na.

Nisem se ga bala. Nikomur ne bi storil �alega. Samo ...

Nisem bila spro��ena.

Res me je gnjavilo, kako bom govorila z g. Vereenom.

Z vami pa

je tako lahko govoriti.

Mogo�e bova skupaj na�la mir.

To sem upal tudi sam.

Ja, William.

No, ka�e ...

Ka�e, da je gd�. Longabaugh naklonjena mojemu predlogu.

Samemu ti bo �lo dobro.

O tem ni dvoma. Tvoje sposobnosti bodo vedno za�elene.

Kje je vra�ja vrv?

Tukaj je.

Mo� je �udo sveta.

Prerijo ima v malem �epu.

Bog je vsem nam dal pet �utov in g. Arthurju �e �estega.

Toda star je.

Ne vem, kako mu bo �lo. Po�utim se krivega.

Tvoja prva skrb je dru�ina. -Ja, toda ... -Oprosti.

Ne bi te smela prekiniti z takim aforizmom.

Ja. -Gilbert je imel za vsako prilo�nost pregovor.

Ko��ek modrosti.

Bil je prepri�an vase. -Se je zanimal za politiko?

Kako ste ...?

Ja, cenil je predsednika Pierca.

Imel je trdna prepri�anja.

O�teval me je, ker sem �ibka.

Nikoli nisem bila tako samozavestna. Verjetno je to napaka.

Mislim, da ni.

Ne.

Negotovost. To je prava beseda za vse na tem svetu.

Le z na�rtovanjem prihodnosti si podelimo gotovost.

Mislim, da je gotovost, ki jo lahko vidimo in otipamo,

le redko upravi�ena.

Katere gotovosti so prestale davno preteklost?

Pa vendar ves �as kujemo nove.

I��emo njihov objem.

Gotovost ...

... je lahka pot.

Kakor si rekla.

"Kako ozka so vrata ..."

"In kako tesna je pot."

Zares.

Znamenje, g. Arthur?

Konji. Nadaljujte pot.

Govoril bom z g. Knappom.

Kje je �enska?

Gd�. Longabaugh. Kje je?

�la je tja. -Zakaj?

Ne vem. Sli�al sem bevskanje tistega ��eneta, predsednika Pierca.

Kaj so to, g. Arthur? -Prerijski psi.

Mar niso ljubki? Mislim ... -Gospodi�na, raje ...

... da predsednik Pierce posku�a razumeti, kaj so ta bitja;

ali so veverice ali drugi psi. -S konja.

G. Arthur? -Takoj s konja!

Sedite v kritje. -Toda ali niso ...

Ubogajte me.

Se ne bova vrnila? -Ne takoj.

�aka naju bitka. Ni se odzval na moj znak miru.

In ne moreva pobegniti iz te doline.

Divjak je en sam.

Kar glejte.

To je bojna skupina in zanje sva lahka tar�a.

Zapodili se bodo nad naju.

Luknje prerijskih psov jih bodo ustavile

in ne znajo se boriti.

�e bi pri�li od spredaj in zadaj, se ne bi mogla braniti,

vendar bodo prileteli z ene same strani.

Ostanite v kritju.

Vzemite pi�tolo. Zdaj.

Notri sta dve krogli, pa ne za Indijance.

�e bom videl, da sva oplela, bom ustrelil vas in �e sebe.

�e pa vidite, da je z mano konec, si boste morali soditi sami.

Ustrelite se semle, da ne boste zgre�ili.

Ne, ne, ne! -To je posel, gd�. Longabaugh.

�e vas ujamejo, bo slabo.

Potem ko vas bodo slekli in se pozabavali z vami,

vas bodo raztegnili s surovo ko�o,

vas nataknili na kol in storili �e nekaj grdih re�i. Tega no�eva.

Nisva �e oplela.

�e pa bova,

veste, kaj storiti.

To naj bi naju prestra�ilo. Pa naju ne bo. -Ne, g. Arthur.

Tisti Indijanec na sredini jim poveljuje.

�e ga ustrelim, bodo izgubili koraj�o.

Kakorkoli, dobro se bomo stepli.

Pasja luknja!

Pasja luknja!

Morala bova pe�.

Tokrat se bodo vrnili z namenom. Ste dobro, gospodi�na?

Ja, g. Arthur.

Enkrat bodo �e obupali.

O tem se bo �e govorilo.

Dajmo.

G. Arthur? -�akajte.

Ojej.

Ubo�ica.

Ne bi smela.

G. Arthurju se ni niti sanjalo, kaj bo rekel Billyju Knappu.

Najsi je sli�al ali ne, ko�ija� ni upo�asnil.

POSMRTNI OSTANKI

Molly vpra�ala je ljubega, z nasmehom prav lepo,

�e odplula bi v svet, odplula z bar�ico.

Tako sta �la in v Londonu Molly je za�la s poti,

med mo�mi izgubila se, nih�e je ve� videl ni.

Je kdo tu videl Molly? M, O, dvakrat L in Y.

Je kdo tu videl Molly? Kar najdi jo, �e more�.

Ni je le kost in ko�a. Med dekleti je najlep�a ro�a.

Je kdo tu videl Molly? Molly z otoka Man!

Oprostite. Nisem vas hotel zbuditi, gospod.

Saj me niste.

Nisem namre� spal. -A tako. Razumem.

Opravi�ujem se, �e sem �e koga zmotil.

Koliko �e imamo do tam? -Ne veliko. Kmalu bomo prispeli.

Predvidevam, da �e niste bili v Fort Morganu.

Ne.

Pa vi? -�e ve�krat.

Tja preva�ava tovor.

Je va�? -Toliko kot od kogarkoli. Kajne, Clarence?

Res je.

Ljub? -Morda je komu bil.

Ga niste poznali? -Samo na koncu.

Ne, nisem �e bil v Fort Morganu.

Mesta so mi tuja. Sem lovec in zadnja leta samotar,

vendar od �asa do �asa odrinem v mesto s svojimi ko�uhi.

Prodajam jih in govorim. Tudi ko si v divjini, mora� govoriti.

Vaja dela mojstra. -V mestu govorim z radovedne�i.

Ve�inoma v to�ilnici, dokler mi ne re�ejo, naj se poberem.

Kak�en smisel ima to? Samo ena to�ilnica je.

Lastnik je rekel, da sem utrudljiv. Utrudljiv!

�e bi bile vesti iz visokega sveta utrudljive,

bi se spustil z gora brez ene same besedice.

Pa bi imel veliko za povedati.

�eprav precej let v divjini nisem bil sam.

Imel sem sostanovalko. Obilno �ensko iz plemena Hunkpapa.

Imela sva neke vrste prijateljstvo. To ni za �enska u�esa.

Skupno �ivljenje, ozalj�ano z mimo be�e�imi letnimi �asi in divjadjo.

Za slednje se ni dosti zanimala. No, �e res, da je gospodinjila.

Jaz sem lovil, ona je �ivala.

Nisva govorila. Ni znala angle�ko in jaz nisem u�en tujih jezikov.

Rekel sem, da nisva govorila, toda v�asih sva,

vsak v svojem jeziku, ne da bi drug drugega razumela.

Toda �love�ki glas te pomirja, ko si sam sredi divjine,

kjer bi druga�e poslu�al le zavijanje vetri�a

in padanje snega s preobremenjene veje.

Ni pa �isto res, da se nisva razumela.

Pogosto sem lahko po barvi njenega govora in obrazni mimiki

spoznal, kaj je govorila. In �esto je bila besna name.

Niti sanjalo se mi ni, zakaj. Potem pa je prebolela.

Ste jo ljubili? -Ne vem.

Nikoli nisem izvedel njenega imena, povem pa,

po poudarkih v njenem glasu in �ustvenih izrazih na njenem obrazu

sem pri�el do spoznanja, da so ljudje kot kune ali bobri.

Vsi so �isto enaki.

Ne dvomimo, da je isto povsod.

Ljudje niso isti. Dve razli�ni vrsti sta.

Kateri, gospa? -Sre�ni in nesre�ni?

Ne, �ili in slabotni. Mo�ni ali �ibki.

To nista pravi vrsti. Poznate ju.

Ni dveh vrst ljudi. Razen �e mislite lovce in me��ane.

Po�teni in gre�ni. Ne bodite bedak.

Bedak? To poznam. "Utrudljivi bedak."

Tega ne sli�im prvi�. Dvomim o va�i presoji �loveka.

Ljudje so kakor kune. -Ne, niso.

In to ni le moje mnenje, temve� tudi svetopisemsko.

In to da argumentu veliko te�o. Moj mo�, dr. Betjeman,

je bil strokovnjak in predavatelj za moralno in du�evno �istost,

zdaj �e upokojen. -Moralno �istost?

Poznam njegova dognanja. Njegovih predavanj se je udele�ilo mnogo ljudi.

Bil je ... Je strokovnjak za du�evno pobolj�anje.

Jakobova lestvica?

Pobolj�anje?

Dvomim, da ste se kdaj posve�ali pobolj�anju lastne du�e.

Ni� nimam proti pobolj�anju,

vendar sem zelo zaposlen s svojimi pastmi.

Va�ega mo�a ni z vami. -�e nekaj �asa sva lo�ena.

Bil je na vzhodu. Bolan je bil, toda zdaj se bova spet zdru�ila.

Kak�na sre�a bo to. -Vas �aka v Fort Morganu?

Ja. Zadnja tri leta sem �ivela s svojo h�erko in zetom.

Star�i ne bi smeli biti v breme otrokom.

Nisem bila v breme. Bila sem dobrodo�la.

Va�a h�er je morda to rekla, toda brez dvoma ste lahko videli,

da va�a prisotnost ni bila za�elena.

Vsi imamo svoje �ivljenje, ki pripada le nam samim.

Ne veste ni�esar o meni ali doma�em �ivljenju.

Vem, da moramo vsi vrteti lastno kolo in igrati lastne karte.

Neko� sem igral karte v dru�bi nekega �ipolskija.

Tega je �e dolgo ... -Je bil Poljak?

Bil je Polonais, oui ... -Poznal sem Poljaka.

Igrala sva. Imel sem slabe karte in sem izstopil,

toda �ipolski in �tirje drugi so ostali.

�ipolski mi je rekel: "Ren�, te�avo imam.

Igraj zame, medtem ko grem na stran."

Rekel sem: "Prijatelj, ne morem staviti zate."

On pa: "Seveda lahko. Dobro se poznava. Stavi kot bi jaz."

Re�em, da to ni mogo�e.

Kako �lovek stavi, odlo�a njegov zna�aj,

njegov odnos do pokra prav do trenutka stave.

Zanj ne morem staviti. Pourquoi pas?

Ne morem ga poznati, ne do te mere.

Vsi moramo igrati lastne karte. "Ne, �ipolski," pore�em.

"Ne. Morda sva prijatelja, toda tako dobro se ne poznava."

Lahko ga poznate. Ljudje so kot kune.

Ne, niso! -Ne razumete, mon vieux.

Lahko se poznamo do neke stopnje,

toda ne v celoti.

Poker je igra na sre�o.

Odlo�ili ste se za �ivljenje pregrehe in razuzdanosti

in ste za te stvari strokovnjak,

toda ugotovitve iz takih izku�enj ne koristijo tem, ki �ivijo po�teno.

�ivljenje je �ivljenje. Karte te nau�ijo vse, kar mora� vedeti.

Vi, gospa, govorite o �ivljenju z mo�em, ki vas �aka,

in pri�akujete, da vas bo ljubil enako kot pred 3 leti.

Bon, tri leta.

Neko� je bila strast. Ne veste, �e je �e.

Med dostojnimi ljudmi so zveze ve�ne.

Dostojni ljudje ostanejo zvesti drugim in sebi.

�ivljenje je sprememba. -Predrzni ste.

Pravite, da me h�er in mo� ne ljubita ve� ...

�e vas kdaj je. Brez zamere, gospa.

Povedati ho�em, da ne moremo nikoli vedeti.

In beseda "ljubezen" ima razli�ne pomene, kajne?

�akajte malo. -Vem, kaj ljubezen pomeni!

Va� mo� je bil predavatelj, u�itelj.

Bi rekli, da je mo� karizme? -Je bil. Je!

Ljubezen lahko nekomu, ki poveljuje ljubezni mno�ice,

pomeni nekaj drugega kot tistemu, ki ljubezen izvablja s pokornostjo.

Od dr. Betjemana nisem izvabljala ljubezni!

Nisem podrepna muha!

Moj mo� me prostovoljno ljubi.

Pravim le, da je bila njegova ljubezen druga�na od va�e.

Priznana oseba sprejme ljubezen kot poklon

in svojo podari kot poklon,

kajti njegova ljubezen mora imeti veliko vrednost.

Toda vi, gospa, tega darila niste sprejeli brezbri�no,

temve� ste se je oklenili kakor bera�!

Tega ni treba! -Kako si drznete!

Priznan mo� sprejme tudi druge ljubezni, kot svoj dolg,

od drugih obo�evalk. Zakaj vendar ne, �e je ob�udovalka ljubka?

To je druga�na ljubezen od domestique.

Toda v Franciji pravimo ... -Vi ...

Vi klavrn ... -Po�asi, gospa!

Vi izprijen ... -Po�asi. Samo Francoz je!

Napad do�ivlja!

Ustaviti moramo ko�ijo! -Ko�ija� ne bo ustavil.

Mora ustaviti! -Ne bo.

Moramo se ustaviti! Ko�ija�!

Ko�ija�! Ko�ija�!

Ustaviti se moramo!

Ko�ija�! Ko... Merde.

No�e ustaviti. -Nikoli ne. Taka so pravila.

V redu ste, gospa. -Prosim, nehajte.

Ko nekega dne sem ob jezeru �el,

neko�, ko je sonce �e grelo zemljo,

koga sem videl? Star prijatelj je bil.

Zavit v flanelo je gledal vodo.

Pogumno sem stopil ga vpra�at naglas,

zakaj je v belo flanelo zavit?

"Moj trup je uni�en in iznaka�en,

ga uni�ila de�va je, zdaj ves je pobit."

Ko bi mi le rekla, da me bo ranila,

ko bi mi le rekla, ne bil bi potrt.

Bi mar se z ricinom re�il svoje bolesti,

zdaj pa na vi�ku sem bil strt.

Naj �est lepih deklic nese mojo rakev

in �est lepih deklic zakoplje jo naj.

In vsaki le dajte ro�ic na kupe,

da smrad jih ne moti, ko spustijo me v raj.

Opravi�ujem se.

Med vsakim potovanjem zapoje to.

Mislil bi si, da s tak�no slu�bo ne bi bil tako ...

Kaj je va�a slu�ba?

Recimo, da sva �anjca. -Nabiralca du�.

Pomagava ljudem, ki so bili dognani za zrele.

Lovca na glave sta. -Dobesednost! Kruti ste!

Ja, prav. Lovca na glave. Grd naziv.

Kakor da je honorar bistvo.

Mar �evljar ni pla�an za delo? To je �asten poklic.

Je bil oni na strehi iskan? -G. Thorpe je bil zelo iskan,

�e ugibam po najinem pla�ilu. -Kaj je storil? -Ne vem.

Je pomembno? Kot ste rekli, gospa, sta dve vrsti ljudi.

V najinem poslu so mrtvi ali �ivi.

Torej jih ujamete tudi �ive? -Tega nisem rekel.

Tudi jaz jih ubijam. Je pa to �isto drug poklic in delam sam.

Midva sva duet, par, ekipa.

Ljudje se dajo tako hitro zamotiti.

Jaz jih zamotim z majhno zgodbico, s pogovorom.

In Clarence tre��i po njih, dokler gledajo mene.

Ta je pa dobra. -Ja, je.

Res znam tre��iti. -G. Thorpe zgoraj je nazoren primer.

Povedal sem mu zgodbo No�nega gosta.

"Nekdo zunaj trka na vrata."

"Ne odpiraj, mati. Katero �ivo bitje bi lahko bilo zunaj v taki nevihti?"

Zgodbo poznate, toda ljudje se jih ne naveli�ajo.

Verjetno zato, ker se z zgodbami poistovetijo,

in vedno radi poslu�amo o sebi. Dokler smo ljudje v zgodbah mi,

toda ne mi. �e posebej ne na koncu.

No�ni gost dobi njega, ne mene.

Sam bom �ivel ve�no.

Moram re�i,

da jih je vedno zanimivo opazovati, ko Clarence opravi z njimi.

Kako prehajajo.

Prehajajo?

Na ono stran.

Kako posku�ajo razumeti, kaj se dogaja, ko odhajajo tja.

Rad jih gledam v o�i, ko i��ejo pojasnilo.

Zares.

Zares.

I��ejo pojasnilo za kaj? -Za vse.

Ali kdaj ...

... uspejo?

Kako naj bi vedel? Samo opazujem.

Fort Morgan. Verjetno gremo vsi v hotel?

Tudi g. Thorpe. Prepozno je, da bi ga odnesla �erifu.

G. Thorpa bova dala v tvojo sobo, Clarence.

V svoji ga no�em. -Kakor �elite, �ef.

Lahko ga posedeva v sprejemnico. Kot presene�enje za jutranje goste.

Dajva mu �asopis in kozarec portovca.

Ti nerodne�! -Oprostite, gospod.

Ne opravi�uj se meni. G. Thorpu se daj.

Oprostite, g. Thorpe.

�alo na stran. V tvoji sobi bo, Clarence.

Kakor re�ete. -Ne skrbi, ne bo smr�al.

To me ne skrbi. -Nikoli te ne. Ena tvojih prednosti.

Hvala.

Tako.

Kar naprej. -Oh, apres vous.

Najprej dame.

Dol mi morajo pomagati.

Bo kdo odprl dami vrata?

Dr. Betjeman me �aka.

Re�ija in scenarij

Prevod: Grimpy

Prevod pesmi "Ozymandias": Andrej Rant

Prevod Sheakspearovega 29. soneta: Janez Menart