Afrikaans
Akan
Albanian
Amharic
Arabic
Armenian
Azerbaijani
Basque
Belarusian
Bemba
Bengali
Bihari
Bosnian
Breton
Bulgarian
Cambodian
Catalan
Cebuano
Cherokee
Chichewa
Chinese (Simplified)
Chinese (Traditional)
Corsican
Croatian
Czech
Danish
Dutch
English
Esperanto
Estonian
Ewe
Faroese
Filipino
Finnish
French
Frisian
Ga
Galician
Georgian
German
Greek
Guarani
Gujarati
Haitian Creole
Hausa
Hawaiian
Hebrew
Hindi
Hmong
Hungarian
Icelandic
Igbo
Indonesian
Interlingua
Irish
Italian
Japanese
Javanese
Kannada
Kazakh
Kinyarwanda
Kirundi
Kongo
Korean
Krio (Sierra Leone)
Kurdish
Kurdish (Soranî)
Kyrgyz
Laothian
Latin
Latvian
Lingala
Lithuanian
Lozi
Luganda
Luo
Luxembourgish
Macedonian
Malagasy
Malay
Malayalam
Maltese
Maori
Marathi
Mauritian Creole
Moldavian
Mongolian
Myanmar (Burmese)
Montenegrin
Nepali
Nigerian Pidgin
Northern Sotho
Norwegian
Norwegian (Nynorsk)
Occitan
Oriya
Oromo
Pashto
Persian
Polish
Portuguese (Brazil)
Portuguese (Portugal)
Punjabi
Quechua
Romanian
Romansh
Runyakitara
Russian
Samoan
Scots Gaelic
Serbian
Serbo-Croatian
Sesotho
Setswana
Seychellois Creole
Shona
Sindhi
Sinhalese
Slovak
Slovenian
Somali
Spanish (Latin American)
Sundanese
Swahili
Tajik
Tamil
Tatar
Telugu
Thai
Tigrinya
Tonga
Tshiluba
Tumbuka
Turkish
Turkmen
Twi
Uighur
Ukrainian
Urdu
Uzbek
Vietnamese
Welsh
Wolof
Xhosa
Yiddish
Yoruba
Zulu
RIM 1. del
400 let po izgonu zadnjega kralja iz mesta
vlada Rimska republika mnogim ljudstvom, sebi pa ne zna.
Mesto pretresa spor med plebejci in plemstvom.
Dva vojaka si delita oblast in vzdržujeta red:
stara prijatelja, Gnej Pompej Veliki in Gaj Julij Cezar.
Nekdaj so vsi priznavali Pompeju, da je večji mož.
A v zadnjih osmih letih, medtem ko je Pompej miril Rim,
si je Cezar s pohodi po Galiji
nabral veliko bogastva in slave.
Tehtnica moči se preveša in plemstvo se začenja bati.
Cezar, ki je plemič, stoji na strani množic.
Plemič z vojsko, denarjem in naklonjenostjo množic
bi se lahko okronal za kralja.
Pulo! V formacijo!
Pulo! Enojna formacija!
Ščiti, z mano!
Nazaj v formacijo, teslo zapito!
Poravnaj se!
Legionar Tit Pulo je junak 13. legije.
Pa ga poglejte zdaj. Pravica doseže vsakogar.
Zagrešil je svetoskrunstvo. In plačal bo z življenjem.
Kot vsakdo, ki bo prekršil zakon.
Pretepači in pijanci bodo prebičani, tatovi zadavljeni.
Dezerterji bodo križani.
To je vse? Šele začel sem uživati.
Pred teboj, Vercingetoriks, sin Celtila,
poglavar plemena Arvernov,
poveljnik uporniške utrdbe Alesije, kralj vseh Galcev.
Kaj naj se z njim zgodi?
Cezar!
Hej, kaj se dogaja?
Tukaj sem!
Scanjepivski sinovi cirkuških kurb!
Galski poglavar se je predal Cezarju. Vojne je konec.
Ne govori tega.
Fantje imajo dva dneva, da si po mestu naberejo dragotin.
Vsi bodo bogati.
Jaz pa tu notri!
400 denarijev? Si nor? -To je zadnja cena.
Plačali bomo običajne premije za trgovce in plodne ženske.
Od Pompeja Velikega.
Ljubi prijatelj in družabnik Gaj, strašne novice imam.
Odpusti mi. -Odpustim ti.
Bodi dober z mojimi sužnji. In z mojim očetom.
Poljubi me.
Tvoji lasje. Smešni so.
To je smetana galskega ljudstva.
Kar prečeši trg. Še zastonj jih ne bodo vzeli.
Sedem, pa nehajmo. -Ob dostavi v Masilijo?
Zmenjeno. Poskrbi za podrobnosti.
Upam, da si se s paraziti pogodil za dostojno ceno.
Dovolj dobro.
Novice iz Rima?
Pompej mi piše. Moja hči Julija je umrla pri porodu.
Žalosten sem s teboj.
Otrok? -Deklica. Mrtvorojena.
Pompej bo potreboval novo ženo.
Spet nov Cezarjev plen iz Galije.
Kako pošastno tulijo plebejci, kadar so srečni.
To je glasba. Čakaj, da začne Cezar zahtevati našo kri.
Potem boš slišal pošastne zvoke.
Čedno nagrado ponujamo za sužnjo,
ki je bila ukradena ali je ušla iz hiše Marija Dolabele.
Pod protektoratom Pompeja in Julija Cezarja
jutri zaseda senat. Pozor! Izgredov ne bomo dopuščali!
Sijajno je bilo, Timon. Dva žrebca sta danes prišla v Rim.
Seveda. Kako sem otročji.
Konja bi rada. -Tako je.
Nikar se ne kujaj. Nisem preveč trpela.
Perverzno me privlačite taki kozji pritlikavci.
Nikar ne oprezaj, Oktavijan. Vstopi.
Ne bodi trap. Vstopi.
Kupila sem konja. -Res?
Menda najboljšega v Rimu.
Zelo vesel sem zate. -Darilo bo za tvojega prastrica.
Pelji konja v Galijo in mu ga osebno izroči.
Zakaj?
V Rimu ga bodo vsi zasipavali z darili.
Prva morava biti. -V Rim ga še ne bo kmalu.
Senat je preveč sovražen. Pravno...
Nehaj s tem pravom. Veš, da me dolgočasi.
Galija je daleč. -Tako je.
Fantič si še, pa bi tvegal glavo, da počastiš strica.
Sam prijezdiš v Cezarjev tabor, na belem žrebcu.
Tega darila ne bo pozabil. -Sam?
Saj bodo sužnji s tabo, ne bo ti hudega.
In tvoja mama bo zelo ponosna in srečna.
Katon, senat te posluša.
Pompej, vprašanje imam glede tvojega prijatelja in sokonzula,
ljubljenca Venere, Gaja Julija Cezarja.
Zakaj njegov sedež kar sameva? Zakaj ne pride domov?
Njegove nezakonite vojne je konec.
Galija je že dolgo na kolenih.
Zakaj Cezar vojakom ne pusti k družinam in prijateljem?
Že osem dolgih let kot volk golta galsko kri.
In strašansko bogati. Zakaj?
Zakaj sili sodrgo k dirkam in pretepom in požrtijam?
Zakaj je plačal dolgove vsem izprijenim tepcem v tem senatu?
Povem vam, zakaj. Krono bi si rad kupil.
Uničiti hoče republiko in Rimu vladati kot tiran.
Predlagam, da mu takoj vzamemo guvernerstvo Galije,
da se razorožijo njegove vojske
in se pride v Rim zagovarjat zaradi nezakonite vojne,
kraje, podkupovanja in izdajstva!
Zelo dobro, Katon. Odločno in vzneseno kot zmeraj.
Cezar je velikodušen do ljudi, ker jih ljubi, tako kot jaz.
Ljudstvo vlada, ne vi, sijajni plemiči.
Pompejevi vojaki vladajo, ne mi, sijajni plemiči.
Prihranil nam bom ure nekoristnega blebetanja
in na vaš predlog vložil konzulski veto.
Ne bom... -Tišina!
Smo mar otroci?
Naj konzul pove. -Hvala, Cicero.
Bi pa rad nekaj rekel, preden nadaljuješ.
Ko si iz oči v oči z lačnim volkom, ga ni pametno dražiti,
kot nam to svetuje Katon.
Vendar tudi ni modro zamenjati renčanja za prijateljstvo
in volku ponuditi roko, kot to počne Pompej.
Naj po tvojem splezamo na drevo?
Cezar je po sveti prisegi moj brat. Poznam ga v srce.
Moj prijatelj je in zvest sin republike.
Dokler kdo ne dokaže drugače, ga ne bom izdal.
Pompej Veliki, prijatelj, lepo te je videti.
Scipion, Katon, nisem si mislil, da imata rada mim.
Poznaš mojo hčer Kornelijo, vdovo Publija, umrlega pri Karah?
Tvoj mož je bil dober Rimljan. -Hvala ti.
Moja navzočnost ni primerna. Na odru je nespodobna ženska.
Nisem vedel. Ne bomo se zadrževali.
Pompej, prijeten večer.
Lahko govoriva na samem, če ti je prav?
Ne plemiči ne vojaki ne morejo sami zlomiti Cezarja.
Kar nehaj.
Ne pravim, da ga hočeš zlomiti. Če pa bi ga,
tega ne bi zmogel sam.
Nimam potrebe po vas, plemiških gospodih.
Le z nogo udarim, pa bodo vstale legije po Italiji.
Cezarja bi lahko zmečkal kot žužka, če bi si zaželel.
Pa si ne želim.
Odreci se mu. Odreci se Cezarju. Pristopi k nam,
pa mu bo pošla sapa. Ti imaš pravo oblast.
Tebe ljubijo ljudje. Misliš, da bodo še klicali Cezarju,
ko mu bo zmanjkalo galskega drobiža zanje?
Misliš, da mi je mar, komu kličejo po ulicah?
Nič ni pomembnejše.
Prosiš me, naj odkrito izdam prijatelja. Ne morem.
Lahko noč.
Trapasti bratec.
Vse bo še dobro.
Ali ni popoln? Pravi mali vojaček.
Boji se. -Neumnost, Rimljan se ne boji.
Le mamo nerad zapušča. Ne bojiš se, kajne?
Seveda ne. Čas beži. Poljubi me, dragec.
Andros! Če se mu kaj zgodi, bom iz oči tvojih otrok nanizala ogrlico.
Liko, konj... Upam, da ni predrag.
Žal mi je, konja so že prodali.
Atiji iz rodbine Julijcev.
V Galijo ga bo poslala. Cezarju za darilo.
Preklet bodi! Mora imeti vse?
Ker boš tako ali tako v Galiji, lahko ubijem dve muhi na en mah.
Pokaži se mi. -Še zmeraj sem grd.
Nikakor ne. Leta se ti podajo, Brut.
Koliko let je minilo? Pet? -Šest.
Kako domiselno. Skoraj kot prava hiša.
Moje iskreno sožalje.
Za Julijo. Strašna stvar. Res, sožalje.
Kako kaj tvoja mama? -Po starem.
Pozdravlja te. Sprašuje, zakaj že mesece ne pišeš.
To lahko popravim, če boš moj sel.
Več pisem moram poslati.
Če se bom prisilil še kdaj sesti na konja.
Nisem vedel, da je Galija tako daleč.
Brut, petelin stari. Kaj pa je tebe prineslo?
Mark Antonij, kako lepo. Pri sorodniku v Narbu sem bil.
Kako kaj ta tepec?
Malce se mi mudi. Pol talenta zlata bi potreboval.
Res? -Glej, kako mi zaupa. Za orla.
Seveda. Strabo! Daj Marku Antoniju pol talenta zlata.
Pol talenta zlata. -In niti ficka več.
Domin!
Ne razumem, kako ga trpiš.
Rad se spopada.
Vede se tako, kot da je s ceste.
Res zna biti prostaški, pa mene ne moti.
Kaj je s tem orlom?
Razbojniki so mi ukradli prapor. Zoprnija.
Legije so bile že prej domotožne in sitne.
Zdaj se že skoraj upirajo.
To imajo za znamenje moje pogube in zahtevajo razpust.
Niso se mi zdeli nesrečni.
Nejevolje ne kažejo javno. Bičanje tvegajo.
Povem ti, Brut, na koncu s pametjo sem.
Gospodič Oktavijan.
Do Vasia ni več daleč. -Ne dotikaj se me brez dovoljenja.
Vodo.
Lucij Voren.
Ti imaš možgane.
Tako vsaj trdijo tribuni.
Povej. Če bi moral ti poiskati Cezarjevega orla,
kako bi se tega lotil?
Drugega za drugim bi križal ujetnike iz galskih plemen,
dokler ne bi kdo povedal, kje je orel.
Nato bi se odtihotapil tja in ga ukradel nazaj.
Dobro. Enako razmišljava.
Daj. -Prosim?
Tretja legija ima oddelek za mučenje,
toda izbereš lahko tudi svoje može.
Tu imaš četrt talenta za podkupnine in podobno.
Modro ga porabi. -Gospod.
Ne! Prosim, spustite me! Spustite me!
Spustite me! Vem, kje je orel.
Povej.
Modri Hispanci so enkrat prenočili,
potem pa odjezdili na ozemlje Kadurkov.
Prosim, spustite me. -Kadurki!
Sreča ščije po meni.
Snemi jih.
Forkul, če si ti pravi bog za te stvari, mi pomagaj.
Če mi odpreš vrata, bom zate ubil belo jagnje.
Če ga ne dobim po pošteni ceni, pa šest golobov.
To ti prisegam, Forkul.
Legionar Tit Pulo, vstani!
Kaj pa ta počne tu?
Izpuščen si v varstvo centuriona druge kohorte,
Lucija Vorena. Če bo zadovoljen,
se boš izognil smrti v areni.
Še stati nočem ob tem dreku.
Kar tu bom ostal. -Tako ukazuje Mark Antonij.
Nazaj moraš prinesti Cezarjevega orla. -Jaz?
Brut. -Mama!
Ne veš, kako lepo je biti spet doma.
Lepo si porjavel. -Nisem kot pravi soldat?
Pa si res.
Kako sorodnik Marcel? -Dolgočasen, a zdrav.
In Cezar? -Kdo?
Ne bodi krut. Je zdrav? Je vprašal po meni?
Ali je? Ne spomnim se. Mislim, da ne.
Ti je pa napisal pismo. -Pošast.
Ljuba Servilija, odpusti dolgi molk.
Zadnji meseci so ena sama kri, železo in blato.
Ni časa za pisma prijateljem.
Toda nate mislim z naklonjenostjo.
Hrepenim po tem, da bi bil sam s teboj.
Velika naklonjenost. Sam bi bil s tabo.
Misliš, da tudi ženi govori tako? -Kaj je naklonjenost?
Ni zmogel besede ljubezen.
Bi moral še igrati na harfo? Vojak je, ne pesnik.
Dan se umika. Gostje bodo kmalu tu.
Jezdiš skoraj tako dobro kot jaz. -Nazivaj me po pravilih.
Skoraj kot jaz, gospod. Naravni talent sem.
Moj oče je bil verjetno Ubijec.
Kje si se naučil tako lepo jezditi?
Pa nič. Samo prijazen poskušam biti.
Mamina rodbina je vzgajala konje v Mutini.
Tam blizu Regija? -Tam.
Dobra pokrajina.
Hvala, da si me vzel s sabo. Lepo si se mi odkupil.
Odkupil?
Ker si me s psovkami spravil v kašo.
Že dobro. -Ne bom ti pozabil.
Tit Pulo ne pozabi usluge.
Kaj pomeni taha?
Koliko možnosti imava, da najdeva orla?
Nikoli ne odpovemo, ne? -Skoraj nobene.
Orel je lahko zakopan, stopljen, na dnu morja.
Sredi noči loviva črnega psa.
Tako bo, kot če bi ga sama izgubila.
Tebe sem izbral, ker si že osramočen.
In obsojen na smrt.
Torej se mi nisi oddolžil? -V bistvu si že mrtev.
Izguba enega mrtvega tepca legiji ne bo škodila.
Če sem pa že mrtev, pazi, kako govoriš z menoj.
Če nimam kaj izgubiti, zakaj te ne bi ubil in odjezdil?
Kaj mi brani?
Če že ne vojaška čast,
pa to, da sem boljši bojevnik od tebe.
Boljši bojevnik?
Zelo dobro.
Morate si predstavljati dolge lase, velikanske brke.
In pošasten smrad. Jedo surovo meso, umivajo se pa ne.
Imajo pa eno občudovanja vredno navado.
Politične spore rešujejo s spopadom mož na moža. Do smrti.
Sijajna zamisel. -Kajneda?
Mama me vedno sili v politiko.
Že petsto let je to dolžnost in izročilo naše družine.
Tako pošastno dolgočasno je.
Če bi naš senat deloval po germansko,
bi šel takoj gledat. Nobenih razvlečenih tožb in debat.
Le meči, bodala.
Brut, besedico.
Ti dobro presojaš. Kako je moj prijatelj Cezar?
Mislim, da je že bil kdaj bolje.
Zelo utrujen je. Morala mu je padla.
Cezarju? Nemogoče. -Ukradli so mu prapor.
Kako je pa to dovolil? -Ne vem.
Možje so šli v zrak. Saj poznaš plebejce.
Želijo si domov, upirajo se.
Slišal sem za nezadovoljstvo. Ampak upor? Ne verjamem.
Si misliš? Toliko je storil zanje, pa ne ve,
ali se bodo še bojevali zanj.
Nižji razredi jemljejo zvestobo zelo po svoje.
Brez zamere.
Ne mislim tebe. Res si nižji razred, a mislil sem,
da bolj na splošno niso zvesti in... Oprosti.
Ljuba nečakinja, upam, da ste z otroki dobro.
Nalogo imam zate.
Politika narekuje, da Pompeju dam novo ženo.
A predolgo me že ni, da bi vedel, katera v družini
bi bila primerna. Kalpurnija je izvrstna žena,
za take stvari pa nima očesa.
Poišči najustreznejše dekle in mu jo ponudi v mojem imenu.
Zamislila sem se. -Menda niso slabe novice od Cezarja?
Sploh ne.
Krasna zabava je. -Hvala.
Ne tako krasna, kot si ti v tej obleki.
In Oktavija. Čudovita.
Trudim se. Je pa kar naprej sključena.
Kje je Oktavijan? -V Galiji.
Velika mati pravi, da bo tvoj sin varen.
Dobro.
Povej, kako gre tvoj zakon?
Glabij je dober mož. -Presenečaš me.
Mislila sem, da imata težave.
Moraš vedno zbadati? -Oprosti, da sem radovedna.
Imela sva nekaj težav, a sva jih premagala.
Zelo se imava rada.
Škoda, zdaj mi je pa žal. Mislila sem, da boš presrečna.
Kaj hočeš reči?
Stric Julij te hoče omožiti s Pompejem.
Res je malce prostaški, a menda kar ustrezen ljubimec.
In ti boš prva ženska v Rimu.
Morali te bomo ločiti od Glabija, čim hitreje.
Nočem. Svojega moža ljubim.
Če se ne boš prostovoljno ločila,
se bo moral Glabij ločiti od tebe.
Odklonil bo. -Dvomim. Ubili bi ga.
Ali si kdo tega želi?
Cezar tega ne bi storil.
Osem let je že v Galiji. Tako rekoč divja zver je.
Možak ima solze v očeh. Solze.
Ljubi me. -Kaj bi s poženščenim možem.
In kak cirkus je zganjala služinčad. Preveč jim daješ jesti.
Malce več arzenika po mojem, Gaja.
Glej no bolj veselo, Oktavija. Za dobro družine gre.
Vseeno mi je.
Ti, jaz in tvoj brat smo sami na svetu. Bodimo močni.
Nismo sami. Cezar je... -Cezar je v Galiji.
Pompej je tukaj.
Pogum, ljubica.
Parti so ogrožali moj levi bok.
Namesto da bi skrajšal linijo, po pravilih,
sem poslal rezervno konjenico, da je njih napadla z boka.
Bravo, Veliki. Mojstrsko.
Mar ni mojstrski, Oktavija?
Mojstrski.
Odkrito mi nekaj povej. Ti moja hči ugaja?
Zelo mi ugaja.
Naj ti torej povem, da ti jo Cezar v znamenje prijateljstva
ponuja za ženo.
Ali ni poročena z Glabijem? -Ločena.
Bi rad še premislil? -Odpustita, presenetilo me je.
Kako naj zavrnem tako nevesto? Cezar je velikodušen.
Izvrstno.
Na obred bo treba počakati še do drugega meseca,
ko bom nehal žalovati za Julijo.
Seveda. Zaročni privilegiji pa ti pripadajo.
Lahko kar takoj.
Saj ni potrebno. -Ne trapaj.
Oktavija je voljna. Ne bodimo sramežljivi.
Navsezadnje smo zdaj vsi družina.
Britanke. Te pa so divjakinje.
Loviš jo kot srno. Ko pa jo spraviš podse,
je kot najboljša prostitutka.
Samo do žensk ti je? -Saj ni drugega. Hrana?
Ti ne maraš žensk? -Jasno, da jih.
Z eno sem poročen. Ženo imam, Niobo.
Se centurioni lahko poročijo? -Naredili so izjemo.
Izjemo? Mora biti pa dobra... Ženska.
Saj je.
Že dolgo je nisi videl. -Sedem let in 140 dni.
Sreča se ti smehlja.
Moj okus je preprostejši. Rad ubijem sovražnika,
mu vzamem zlato in ženske. To je vse.
Zakaj bi se vezal na eno? Kje je aroma, radost?
Kdaj si nazadnje imel žensko, ki ni jokala ali hotela plačila?
Ti prvi stražiš. Zbudi me, ko bo luna v zenitu.
Velja.
Stoj!
Peklenščki!
Konja nista bila tako dobra.
Moji so se bojevali pri Zami, oče je jezdil s Sulo,
jaz pa takole. Otroci so me okradli.
Lep konj.
Poglej sem, Mars! Jaz sem Tit Pulo.
Ti krvavi možje so moje darilo tebi.
Hvala bogovom, da sta prišla. Zelo sem vama hvaležen.
Poslušaj! Ukazujem ti, da me takoj spustiš.
Lepo govoriš za sužnja. S tem jezikom ne boš prišel daleč.
Nisem suženj. Gaj Oktavijan iz rodu Julijcev sem.
Cezarjev pranečak. -Kateri Gaj?
Sem Rimljan plemenitega porekla
in ti ukazujem, da porežeš vrvi.
Prosi me.
Prosim.
Za svoje usluge bosta bogato nagrajena.
Vidiš, kako lepo govori? -Prepričljiv je res.
Cezar me bo prepoznal. Peljita me tja.
Ne moreva še. Ukaze imava.
Kakšne? -Cezarju morava vrniti orla.
Cezarja briga orel. To početje nima smisla.
Zakaj naju je pa potem poslal ponj?
Čudno bi bilo, če ne bi nič naredil.
Cezarju še koristi, da so mu ukradli orla.
Zakaj bi mu to koristilo?
Ker Pompej ni prav globokoumen.
Simbolično izgubo bo imel
za pravo slabost. -Razloži.
Cezar noče prvi zamahniti po starem prijatelju.
Rad bi zvabil Pompeja, da prvi udari.
Ta bo to storil le v veri, da je Cezar šibek.
Ne. Kot brata sta si.
Ob smrti Julije se je presekala zadnja vez.
Cezar je Pompeju vzel ljubezen ljudstva.
Njegovo največje imetje. Bitka je neogibna.
Modri Hispanci!
Dobro jutro, stric!
Oktavijan?
Pompejev je. Narobe sem ga ocenil.
Mislil sem, da ga bo treba spodbosti,
pa se je odvrnil od mene brž po smrti Julije.
In ves ta čas te je v senatu zagovarjal.
Prebrisan je kot sardina, ubožec.
Bitka se začenja. -Čas je že bil.
Porka Juno!
Dragi Pompej, priloženi možak je bržkone tvoj.
S 13. legijo bom prezimil bliže Rimu, pri Raveni.
Tako se ti bom lahko kmalu osebno poklonil.
Tole je moja nova žena, Kornelija.
Če bi zmogla malo šarma, namesto da si se kujala
kot stara krava, se to ne bi zgodilo.
Daj no, v jezi sem to rekla. Vsi vedo,
da je kriva politika. Pompej in Cezar sta zdaj sovražnika.
Samo poglej Kornelijo, kot oskubljena kura je.
Mogoče me bo Glabij vzel nazaj?
On je preteklost. Našli ti bova koga,
ki te je vreden bolj kot Glabij.
Onečaščena sem in osramočena pred vsem mestom.
Bedarija! Uglednega dekleta pač ne more onečastiti
tak hudoben prostak, kot je Pompej. Ne.
Iz mene so naredili trapo. Jaz sem se osramotila.
Hočem, da umre.
Zgodilo se bo.
Za tole bo Pompej jedel pesek.
Can't find what you're looking for?
Get subtitles in any language from opensubtitles.com, and translate them here.