Original subtitles

www.titlovi.com

SLADKO SANJAJ

Poljubljata se.

Ne glej ju.

Sta fant in punca?

Ne vem.

Mami...

Mami, izstopiti morava.

Kje? - To je najina postaja.

Se bova �e enkrat peljala?

Da.

Sladko sanjaj.

Ne!

Mama! O�e! O�e!

Massimo, vrni se v svojo sobo. - Tukaj smo, poskrbeli bomo zanj.

Kje je moja mama? - Ne po�uti se dobro.

Zadr�i ga!

Massimo!

O�i!

Pridi, Massimo. Prehladil se bo�.

TORINO 1999

Ne pozabimo na delavce... �udovite italijanske delavce...

Ho�em videti mamo.

Tvoja mama je v bolnici. S tvojim o�etom.

Potem pa pojdimo v bolnico. - Tvoj o�e je rekel jutri.

Ampak saj je �e jutri.

...Osem, sedem, �est,

pet, �tiri, tri, dve, ena...

Sre�no novo leto!

Sre�no novo leto! - Massimo...

Sre�no novo leto.

Sre�no novo leto! - Sre�no novo leto!

Nismo te hoteli prebuditi. - Sre�no novo leto!

Zakaj jo�e�? Sre�no novo leto, Massimo.

Dobro jutro. - Ciao.

Lepe vrtnice. - Za mamo, ki je v bolnici.

Gremo?

Kam? - Pridi.

Massimo, pridi sem.

Usedi se.

Massimo, tvoja mama je zdaj angel varuh.

�e nekaj �asa je prosila boga, naj ji dovoli poleteti tja gor,

da bi te lahko bolje varovala.

In bog... ji je usli�al �eljo.

Poklical jo je k sebi.

Kako to mislite, "prosila"?

Ga je dejansko prosila?

Da.

Kako lahko to ve, �e je boga prosila mama?

Ne verjamem vam. - Tvoja mama je zdaj v nebesih.

Tam je sre�nej�a kot mi tukaj. - Potem ho�em tudi jaz tja.

O tem ne odlo�amo mi. - Ho�em jo videti.

Ko bo �as za to.

Saj ni mogla oditi brez slovesa!

Dovolj.

Bova skupaj zmolila molitev za tvojo mamo, m?

Naj po�iva v miru, Gospod.

Daj ji ve�ni mir in pokoj.

Naj ji sveti ve�na lu�, naj po�iva v miru na veke. Amen.

Sveta Marija, mati bo�ja...

Draga mamica, rotim te, ne zapusti me, imej usmiljenje.

naj mi tvoja lu� sveti do konca mojega �ivljenja.

Rotim te, ostani z menoj, ne zapu��aj me. Ne zapu��aj me.

Ostani...

Rotim te.

Zdaj pa se u�i.

�asopis... - Da.

Massimo...

pridi sem.

Moj dragi Massimo.

Moje so�alje...

Bodi pogumen.

Poskusi biti mo�an.

Nisi prvi in ne bo� zadnji

Zakaj? Mama ni tukaj.

S�asoma bo� razumel... - Mama ni tukaj!

Kaj pa govori�?

Potem pa odprite krsto, da bomo videli.

Kaj vendar govori�?

Pojdi po Massima...

Nadaljujte.

Pridi, Massimo, blagoslavljajo jo.

Ne, no�em iti. - Pojdiva.

Ne!

Dovolj, Massimo, dovolj!

Usmili se, Gospod, te uboge du�e.

Ne obsojaj je zaradi njenih dejanj med njenim �ivljenjem na zemlji.

V Kristusu, Gospodu na�em... - Amen.

Mama, zbudi se!

Mama, vstani!

Odnesli te bodo, mama...

prebudi se,

odnesli te bodo pro�, mama!

Prosim, popazi na mojega sina. - Mama!

Pridi ven, mama! Odnesli te bodo!

Pridi ven!

Mama!

Belfagor...

Belfagor, predajam se ti...

pomagaj mi in slu�il ti bom do konca svojih dni.

Ciao, Massimo!

Sara, zapre� vrata, prosim?

Pre�tejmo se.

Baros? - Tukaj.

Beltramo? - Odsoten.

Benedetto? - Tukaj.

Bocca? - Tukaj.

Bongiovanni? - Tukaj.

Corrieri? - Tukaj.

Vzemi �e enega.

No�em ga.

�koda jih je zavre�i.

Ima� veliko doma�e naloge? - Kon�al sem.

Greva!

Obrni se.

Po�akaj.

�ogo na sredini igri��a prevzame Agroppi,

ki za�ne s prodorom,

vendar neuspe�no, �ogo mu odvzame Puja.

�ogo ima Carelli, ki takoj poda Ferriniju, ta mu jo poda nazaj.

Torino se upira na svoji strani igri��a,

vendar je nemo�en pred napadi doma�ega mo�tva,

ki ga vzpodbujajo do zadnjega nabite tribune.

Kon�no igro znova o�ivi Moschino

s sijajnim prodorom do Claudia Sale.

Moschino, malo las, toda veliko mo�gan!

Sala, napad spet vodi Sala.

Pre�na podaja srednjemu napadalcu in... Puja strelja... Gol!

Gol! Gol! - Bi rad padel z balkona?

Puja slavi z mo�tvom,

njegova intervencija spreminja vse!

Utihni �e!

Pojdi v posteljo.

Pod odejo!

In zdaj Torino vodi 1:0! Tako!

Massimo...

pridi.

Mita,

To je moj sin, Massimo.

Zdravo, Massimo.

Reci zdravo.

Zdravo. - Od danes bo Mita stanovala pri naju.

Kje bom pa spal? - Pri meni.

Nadaljujte, hvala vam.

Hvala ti, Belfagor.

Mi lahko pome�ate? - Zakaj?

Moja mama mi je vedno pome�ala.

Popij.

Ne bo� popil do konca?

"Vse stvari te�ijo k tlem

zaradi sil gravitacije.

Naredite poizkus."

Kdo je? - Gospa, govoriti moram z vami.

Dober ve�er.

Zanikaj, vedno zanikaj, razume�?

Da, Belfagor, gospodar moj.

Morda je bil samo sunek vetra...

Dober ve�er.

Pridi malo sem.

Massimo!

Torej?

Bolje, da mi pove� po resnici.

�akam.

Bodi odkrit.

Se zaveda�, da bi lahko koga ubil?

Zakaj?

Kaj tako smrdi?

Oprite okna!

Belfagor, re�i me! - Kristus!

Re�i me! Re�i me!

Ne.

Ne morem biti tvoja mama.

Mama, odpusti mi. Izdal sem te.

Dober ve�er.

Izvolite, gospod. Ne potrebujem jih ve�.

Mesec dni �asa imate, da izpraznite stanovanje pred zamenjavo.

�e potrebujete skladi��e za hrambo pohi�tva, lahko posreduijem.

Pohi�tvo ni problem, problem so drobnarije.

O�etovi arhivi, pisma,

knjige, fotografije...

Neuporabna krama. - Veliko stvari imate.

�e kaj potrebujete, pokli�ite. - Hvala.

Sre�no. - Se vidiva.

...Izjemna pripravljenost

na�ih skakalcev.

Kdo so na�i skakalci:

Giorgio Cagnotto,

znan je po odli�ni izhodi��ni dr�i na odsko�ni deski.

In zdaj Klaus Dibiasi, znova zlata medalja,

pri odskoku.

Lepi spomini

Italijanov na opilmijske igre v Monacu.

10, 11, 12, 13, 14...

Gotovi smo! Vsi iz vode!

Vsi ven!

Pohitite!

Daj, Massimo, gremo.

Vzemite svoje stvari in se obri�ite.

Pohiti, Massimo.

Hvala.

Dober dan. - Dober dan.

Kar za menoj.

Po�akaj tam, v klavirski sobi.

Dober dan.

Pridi.

Usedi se.

Si ti Massimo? - Da.

Enricov najbolj�i prijatelj.

Zelo lepo si vzgojen. - Hvala.

In �eden.

Skoraj tako kot Enrico.

Ima� rad �ivljenje, Massimo?

Da, lahko bi tako rekel. - Jaz tudi. Grozno.

Ne svojega, temve� sinovega.

Zanj �ivim, da.

Prepri�ana sem, da bo imel lepo �ivljenje.

Varovati ga moram vsaj do dvajsetega leta,

a namesto teg kadim... kako ostudno!

Zdaj pa pojdiva v vol�ji brlog.

Enrico!

Massimo!

Sta la�na?

Pojdi stran, mami! Pojdi ven!

Ven!

Hvala. - Kako se ima�?

Zakaj si tak do nje? - Ker je te�noba.

Toda ona je tvoja mama.

Ne prenesem je, vedno se vtika.

Pridi, pridi. - Tvoja hi�a je prekrasna.

Pozabi na hi�o. Poglej moje plo��e.

O�e mi jih je prinesel iz Londona.

Deep Purple, King Crimson...

in The Rolling Stones. To je originalni ovitek.

Otroka, popoldanski prigrizek!

Takole...

Hvala.

Zdaj se bo� �e sezuvala? - In kaj potem?

Pojdi ven, pusti naju sama!

Nehaj se prito�evati!

Pojdi stran! - Po o�etu si podedoval vse najslab�e,

ti lomilec src...

Na dan poroke bi si morala zlomiti nogo...

toda �e bi si jo, tebe ne bi bilo.

Pusti me pri miru! - Ljub�ek!

Pusti me!

Ne dotikaj se tega!

Predaj se!

Ne vidi�, da sem mo�nej�i?

Ne, jaz sem najmo�nej�a na svetu!

Predaj se!

Dobro, predam se.

Pridi sem.

Ne more� zmagati!

Boli me!

Boli me, dovolj, dovolj... predam se.

Usedi se, Massimo.

Izvoli. - Hvala.

In ti, Massimo,

kdaj bo� obiskal tvojo mamo?

Enrico mi je povedal, da �ivi v New Yorku.

Za bo�i�.

NewYork je ob bo�i�u poln lu�i.

"Kljub zmagi 4:0 v Ascoli

Torino �e vedno �ivi z duhom,

kakr�en je mo�en samo v mo�tvu Torino.

Po 43-tih letih �e nih�e ni naredil neposredne primerjave, toda..."

RIM 1992

Povej, sva skupaj ali ne?

Tebi podobno. Mo�, ki se boji, da bi kaj zinil.

Vedno v kotu.

Nikoli ne tvega�, da bi izpadel neumen!

Zakaj ne gre� �ivet v kak�no jamo?

Hej, kaj dela�? Si v redakciji?

Z Agnes se peljeva... - Pridi takoj sem!

Kam? Takoj? Kje pa si?

Si ne more� predstavljati? Na pokru, doma pri Athosu.

Pri njem? - Da, pri njem.

Dviguje vloge, uni�uje nas.

Govoril sem mu o tebi, ho�e te spoznati.

Ho�e me spoznati? - Pohiti!

Prihajam. Takoj bom tam.

Ustavi, prosim. Vzel bom taksi.

Ne skrbi, dobiva se �ez eno uro. - Saj sploh ne ve�, kam sva se peljala!

Trije asi...

Dobro.

Se�tevati ni te�ko: la�ji ste za 20 millijonov lir.

Usedite se. - Hvala.

Slabo blefirate. Va� obraz pove vse.

In vi bi radi bili igralec.

Boste pokrili?

Spet?

�e ve� �ekov z zamikom?

Zdravo, Massimo.

Oprostite.

Kaj se je zgodilo? - Obi�ajno. Tip ima prazne �epe.

Kje je Athos? - Takoj pride.

Kon�ajmo s to �alostno zadevo.

Ne razumem, zakaj prihaja� sem, �e si brez ficka.

V redu, pokril bom njegov dolg, saj sem tega �e vajen.

Zdravo, me veseli, da sem vas spoznal. - Mene tudi.

Se vidimo.

Pridite.

So vam v�e�?

Trapasto vpra�anje, kajne?

Sedite, prosim.

Lahko no�, predsednik.

Ciao, Massimo.

Ciao. - Se vidiva v redakciji.

Poker je v redu, toda...

�e je dobivanje enako kakor izgubljanje, v �em je sploh smisel?

Zato rad igram s temi �tirimi bedaki, ki ste jih ravnokar videli.

Ti ljudje pijejo, kadijo

in si ne morejo privo��iti, da bi izgubili,

medtem ko lahko jaz izgubim milijardo lir,

vendar to ne pomeni ni�esar.

Danes je borzni trg izgubil 300 milijard, ki so preprosto izpuhtele,

kot da niso nikoli obstajale.

Malenkosti pa kljub temu ostajajo,

bronasti kovanci, bankovci za 1.000 lir...

Imate 1.000 lir? - Da.

Jaz nimam denarnice. Razteguje mi �epe.

Vidite? To je resni�nost.

Di�i, �elesti...

Uporabljali so ga,

je poln bakterij, v baru si z njim kupim kavo

in mi vrnejo ostanek.

Morda kaj naro�im, morda ne.

Morda me nenadoma zmoti nekaj na ulici...

ostanek vtaknem v �ep.

Popijem svojo kavo,

s sladkorjem ali sladkim nadomestkom... briga me...

in �ar mine.

Strani��e.

Fotografija mrtvega o�eta... mle�ni napitki.

Utrinki.

Ska�em z misli na misel. Izgubil sem vas.

Denar vas ne zanima, kajne? Niste ambiciozni.

Ne, nisem ambiciozen.

Sem ZELO ambiciozen.

Zato sem pritekel sem.

Nimam bele�nice, ne bom spra�eval, zato ste lahko brez skrbi.

Bi radi vedeli, kako sem toliko zaslu�il?

Ker sem bil pripravljen izgubiti.

Vse, v vsakem trenutku.

Vse.

Pono�i sem veliko buden... zelo malo spim...

Ne jemljem uspavalnih tablet.

In v temi razmi�ljam.

Najprej vedno pomislim:

"Kaj imam za prodati? Kaj naj kupim?" To je nekak�na igra.

Nato si zami�ljam kak�ne nore transakcije.

In naslednji dan,

ko dajem ukaze, kaj kupiti in kaj prodati,

me vsi na borzi posnemajo.

Poznate zgodbo o Pied Piperju?

Vse podgane so poginile.

Toda kaj se je v tej zgodbi zgodilo z otroki?

Vse je igra.

Veste, o �em govorim. Tudi nogomet je igra.

Berem va�e �lanke. V�e� so mi. - Hvala vam.

Neposreden slog, nobene odve�ne retorike...

Vse pesnike bi pobil.

Vendar pa priznajte, da vam je figo mar za nogomet.

Ne, to ne dr�i. Nogomet imam resni�no rad,

tako kot sta ga imela moj o�e in moj stari o�e.

Dober nogomet, kjer dajo vsi vse od sebe...

Je kup sranja.

Sirota ste, kajne?

No...

da, bil sem.

Zakaj? Na kaj ciljate?

Veste, sre�en �lovek v �ivljenju ne bo nikoli ni�esar dosegel.

Brez krepke mere sovra�tva...

Bi napisali mojo �ivljenjsko zgodbo?

Ojoj!

Ne, kadar je moja sestra, se zvonec oglasi "ojoj!".

Po�akajte.

Dober ve�er.

Dober ve�er. - Ste vi Giovanni Athos?

Da.

Moramo vam povedati, da imamo za vas zaporni nalog.

Z nami boste morali.

Prav.

Se lahko pripravim?

Izvolite. - Vstopite.

Hvala.

Kdo ste vi? - Znanec.

Odpeljite ga. Vi pa po�akajte v drugi sobi.

Tukaj Massimo, oprosti, ker kli�em tako pozno.

Sem v Athosovem stanovanju.

Kaj pa je?

Mislim, da se je ustrelil - Kaj? Takoj pridi!

Ne, ne morem. Rekli so, naj po�akam tukaj.

Ustavil bom tiskanje, najkasneje �ez pol ure napi�i �lanek.

Kaj naj napi�em?

O njen ne vem ni�esar drugega kot to, kar vedo vsi.

Koga briga, to je �e bolj�e!

Opi�i vse, kar si videl. Vsako podrobnost!

Pohiti, preden pridejo ostali mrhovinarji!

Pri�a si samomoru prekletega zvezdnika, ne razume�?

Za�ni pisati! Strela, to je tvoja zlata prilo�nost!

V redu, kasneje se sli�iva.

TEKMOVANJE SE JE KON�ALO S STRELOM IZ PI�TOLE.

SARAJEVO 1993

Ustavi.

Lahko no�. - Lahko no�.

Kam gremo? - Ne vem, bomo �e ugotovili.

Kako to misli�? - Ne mara� nevarnosti?

Po�asi, po�asi...! - Po�eni! Po�eni!

Massimo, si tam? Dvigni telefon!

Kje se skriva�? Pojdiva na ve�erjo. Ciao.

Zdravo, jaz sem. Bob. Si �e doma?

Urednik ho�e govoriti s teboj. Pokli�i me nazaj.

Massimo, tukaj tvoja teta.

Velikokrat sem te klicala, a se nisi nikoli oglasil.

Rada bi vedela, �e si dobil paket, ki sem ti ga poslala.

Je samo stara �katla v�igalic,

toda tvoj stric je �elel, da jo dobi� ti.

Mnogo let jo je hranil. Imela jih je tvoja mama.

Oprosti, ker moram nehati. Prehitro postanem �ustvena. Ciao, ciao...

Bolni�nica "Fate bene fratelli". - Lahko govorim s kak�nim zdravnikom?

Po�akajte pri telefonu, prosim.

Urgenca. - Rad bi govoril s kak�nim doktorjem.

Ve�em vas.

Halo? - Pomagajte mi, umiram.

Umirate? Mi lahko pojasnite va�e ob�utke?

Ne vem... grozno se po�utim.

Lahko nekoga po�ljete? - Kje vas boli?

Ne morem dihati.

Srce me boli.

Razneslo ga bo. Po�utim se, kot da ga bo vsak hip razneslo.

So �e kak�ni drugi simptomi? Se potite?

Da.

Na prsih �utim te�o...

te�ko diham

in tresem se kakor nor.

Strah me je.

�esa? - Smrti.

Zdi se mi, da bom umrl.

Srce mi bije,

du�i me.

Pomirite se, samo napad tesnobe imate.

Kako veste? - Zdravnica sem.

Kje ste? - Doma.

Ste blizu okna ali ogledala?

Ogledalo...

Stopite k ogledalu in dihajte vanj.

Prav.

Diham v ogledalo.

Vidite? Rosi se.

Nadaljujte.

Naj vas sli�im dihati.

Nadaljujte z globokim dihanjem.

Dobro.

Zdaj pa sedite.

Sedite? - Da.

Kako se po�utite? - Ne preve� dobro.

Pred eno uro sem poklicala kardiologa. Ni �e pri�el.

Po�akajmo. - S tem urnikom bo treba nekaj narediti.

�e tri no�i zapored delam.

Okej, bomo spili kavo?

Da. - Pla�a�?

Oprostite.

Da?

Mislim, da sem pred kratkim z vami govoril po telefonu.

Ah, da. Vi ste tisti, ki vas je du�ilo.

Pridite, bova malce pogledala.

Zdaj pa se dvignite.

Poglejte v lu�.

Glavo dr�ite pri miru.

Mirno...

Se lahko oble�em? - Da.

Ste �e kdaj do�iveli napad tesnobe? - Ne.

Bilo je prvi�, zato sem se ustra�il.

Imel sem ob�utek, da mi bo po�ilo srce.

Moja mama je tako umrla, zaradi nenadnega sr�nega napada.

Je imela te�ave s srcem? - Ne da bi vedel.

Bila pa je operirana zaradi raka na prsih.

Ti dve stvari nimata nobene povezave.

Koliko je bila stara? -38.

Pri teh letih in brez zgodovine za bolezni srca...

In kako to mislite, ko pravite "nenadni sr�ni napad"?

Ne vem, o�i mi je to govoril.

Saj, ljudje v�asih radi govorijo te stvari.

Do svojih pacientov ste pa res iskreni.

Raje jim povem resnico.

Logi�no sklepam,

na podlagi izku�enj.

Ste se kdaj vpra�ali, kaj je izzvalo va�e napade?

Ne, saj sem vam rekel, da je bilo prvi�.

Kadar sem razburjen, se lahko vedno nadziram.

Kot otrok sem imel po mamini smrti vdno nekoga, ki mi je pomagal

in mi svetoval.

Bil je zapovedovalen

in zelo strog.

Va� o�e? - Ne.

Kdo pa potem? Prijatelj?

Nekak�en, da. Pravi prijatelj, �eprav v resnici ni obstajal.

Belfagor. - Belfagor?

Ga poznate?

Seveda, kateri otrok pa ga ni poznal? Bil je grozljiv.

Moja mama je bila prevzeta nad njim.

Tako kot jaz.

Videti je bil zloben, v resnici pa...

res mi je pomagal. In me varoval.

Pred �im? - Pred vsem mogo�im.

Pred osamljenostjo, strahovi, �alostjo, samopomilovanjem.

Zaradi njega nisem znorel.

Vedno sem brez upiranja ubogal,

kar mi je ukazal.

In potem?

Ni�, nau�il sem se braniti sam, odrasel sem.

�e boste do�iveli �e kak�en napad, zdaj veste, kaj je to,

ne ustra�ite se,

pozabite na Belfagorja.

Hvala vam.

Torej mi ni treba ni�esar jemati? - Ne nobenih zdravil ne potrebujete.

Vsaj zaenkrat.

�e boste �e kdaj za�utili tesnobo,

telefonirajte komu, ki vam je blizu.

Bi lahko to bili vi?

Mama, kaj bova zdaj delala?

Ste �e vedno tukaj?

Prej sem vam govoril resnico.

Bil sem odkrit.

Potemtakem mi zaupate?

Kam greste?

Spat grem, lahko no�.

Domnevna starost vesolja se je je izjemno podalj�ala.

Odkrili so, da Zemlja ni sredi��e vesolja,

temve� samo eden od mnogih planetov, ki ga sestavljajo.

ter da �ivljenje na njej napaja lu� planeta v na�i galaksiji,

sonca.

Lu� je �ivljenje.

Kako re�emo, ko se nekdo rodi?

Da je "pri�el na svetlo."

Kuc, kuc, pridi tudi ti k svetlobi.

Zame ti ni mar...

Torej...

teorije, ki sku�ajo pojasniti izvor vesolja,

so �tevilne.

Vse si zaslu�ijo spo�tovanje,

�eravno v�asih samo zaradi napora, ki so jih vanje vlo�ili znanstveniki.

Bi rad �el na strani��e? - Ne, imam vpra�anje.

Izvoli torej.

Vpra�aj.

Kaj je bilo tam prej?

Povedal sem ti, da se je na� planet za�el oblikovati pred milijoni let...

�e, ampak kaj je bilo pred tem, pred za�etkom vesolja.

Misli�, pred stvarjenjem vesolja?

To nas iz znanosti pripelje v filozofijo,

s tem vstopamo na podro�je vere.

Torej? - Kaj misli�, da je bilo pred tem?

Pred vsem je bil bog, samo bog in ni�esar drugega.

On je stvarnik vesolja.

Tudi �e ne bi obstajal, bi bil tam.

Mora biti, da na�emu obstoju daje pomen.

Bog je edino upanje,

edina lu�.

Ali ta lu� obstaja tudi za mrtve?

Videli jo bodo,

ko bo konec sveta...

vsi jo bomo videli, �ivi in mrtvi.

Pojdite.

O�e, rad bi poznal...

Poznal kaj? - Odgovor.

Edini na�in, da dobi�m odgovor je, da �e naprej spra�uje�.

Nikoli ne nehaj spra�evati.

Toda - ali ti, Massimo, ki tako rad spra�uje�,

tudi moli�?

Brani svojo vero.

Zbogom, o�e.

Kaj pa dela�?

Zakaj si tukaj ob tej uri?

�ola je �e ure dolgo zaprta.

In �emu je treba pri�igati vse te lu�i?

Odgovori takoj, preden se zla�e�.

Cerkev je bila pretemna, potrebuje ve� svetlobe.

To je hram vere. - Pusti vero, mladi mo�.

Zdaj bi moral biti �e zdavnaj doma. - Toda bog je svetloba.

Ti torej misli�, da lahko lu�i te cerkve

ponazorijo lu� bo�jega kraljestva?

Sku�am narediti vse, o�e, da bi pri�el v nebesa.

Razen tega

sem pla�al.

Rad bi znova objel svojo mater, vem.

To razumem...

toda zakaj govori� svojim prijateljem, da je tvoja mati �iva?

Seveda je �iva. �ivljenje je ve�no, ker je du�a neumrljiva.

To ste me vi u�ili. - Ne me�aj stvari.

Tvojim prijateljem nisi govoril o nebesih, temve� o tem svetu.

Pridi, usediva se.

Tvoja la�

ne �koduje tistim, ki jo sli�ijo,

tebi pa.

Tvoja mati je mrtva.

Od tukaj mora� za�eti.

�aluj za njo, �e �eli�, od jutra, do ve�era.

Toda pomembno je sprejeti bole�ino

in ne postati njena �rtev.

�e bi bila �e tukaj... - �e.

"�e" je priznanje poraza.

V tem �ivljenju lahko uspe� samo, �e kljubuje�.

�e kljubuje� tragedijam, nepravi�nosti, trpljenju,

dejstvu, da je tvoja mati mrtva.

Bodi mo�an.

Sku�aj biti mo�an.

Kaj po�ne�?

Ni�.

Za jutri nimam nobene doma�e naloge.

Daj noge s postelje.

Kaj je narobe?

Si slu�ajno videl, kako je umrla mama?

Ne.

Kako je umrla? Ali sploh ve�?

Da.

Tisto no�...

sem se nenadoma prebudil in tvoje mame ni bilo v postelji.

Zunaj je sne�ilo. Bilo je mrzlo.

Na�el sem jo tukaj v tvoji sobi, kjer te je pokrivala.

Pomiril sem se in vrnil v posteljo.

Tvoja mama se je od tebe poslavljala,

vendar te ni hotela prebuditi.

Se ni�esar ne spomni�?

Ni�esar...

Vrnil sem se v posteljo in zaspal.

Verjetno je �e tukaj pri tebi za�utila, da je bolna.

Morda se je �e tukaj borila za sapo, ker je pri tebi pustila doma�o haljo,

vendar ni nikogar klicala.

Nikogar...

da ne bi koga prebudila. Drugi so ji vedno

bili najpomembnej�i.

Na�el sem jo na tleh hodnika.

Imela je nenadni sr�ni napad.

Zaradi operacije je bila �ibka, svoje so prispevala zdravila...

Njeno srce ni preneslo.

Toda ni naju nameravala zapustiti.

Vedno je bila

bolj v skrbeh za naju kakor zase.

Bodi mo�an.

Ne jo�i.

TORINO 1995

Molimo.

Bog, k tebi molimo

kot bratstvo vernikov in te prosimo za odpu��anje

ter blagoslov

za vse na�e brate, ki so nas zapustili.

Molimo za njihove du�e, o gospod. Amen

Naj po�ivajo v miru in ve�na lu� naj jim sveti.

Slava jim. Amen.

Oprosti, ker sem zamudil.

Je �e dobro.

�e dolgo nisem bil tukaj. - Jaz tudi ne.

Gotovo �e vsaj dvajset let.

Ona me je pripeljala sem...

Pridi.

Vrnila mi je �ivljenjsko voljo.

To je Anita... in to je moj sin Mario.

Me veseli.

Oprostita, grem naprej. - Le pojdi.

Pridem za teboj.

Se �eli� poro�iti z njo?

Zakaj vpra�a�? - Kar tako. Povej mi.

Se �elita poro�iti ali ne? - Bi te motilo, �e bi se?

Sploh ne, sicer pa mislim, da ne potrebuje� mojega pristanka.

�e si ti sre�en, sem jaz tudi.

Pravzaprav sem ti nevo��ljiv. - Ne �ali se.

Trideset let mlaj�a je od mene.

�e te skrbijo tvoje pravice... - Kak�ne pravice?

Zavarovane so.

Stanovanje je tvoje, vse je tvoje.

Ni ti treba skrbeti. - Prosim te.

Seveda so tvoje tudi vse materine re�i.

Po�akaj.

Rad bi ti dal tole.

�emu tak�na naglica?

In zakaj tukaj? - Kje pa?

Nikoli se ne vidiva, Massimo.

Daj, vzemi.

Vzemi.

Massimo,

vem, koliko si pretrpel.

Moral bi storiti ve�.

Se ne bi pogovarjala o �em drugem?

To po�neva �e vse �ivljenje.

Bila je tako lepa.

Tako polna veselja.

Ne ve�, kako zelo sem jo ljubil.

Njen smeh...

Se spominja� njenega smeha?

Kon�ajmo s tem. Ta rubrika je mrtva.

Dokaz so pisma, ki prihajajo. Pe��ica.

Nehajmo s to rubriko. Amen. Jaz grem lovit ribe.

Ni to morda zato, ker so tvoji odgovori vedno bolj neprizanesljivi?

Vse vidi� �rno. Deprimiran si, Cavalieri.

Tukaj imam pismo. Prebral vam ga bom.

Ni izjema, a vsaj izra�a ralno �ustvo:

sovra�tvo.

"To pismo pi�em z mislijo na svojo mater

in zaradi �ustev, ki jih gojim do nje.

Ne verjamem, da je moja mati kdaj koga ljubila,

nasprotno, vsakega je prevarala

do te mere, da so jo imeli za popolno,

vedno ljube�o mater,

�eprav je v resnici popolnoma odsotna, le da to vem samo jaz.

In zato jo sovra�im.

Da, sovra�im jo,

ker je sovra�tvo edino �ustvo, ki mi ga je vcepila.

�e bi umrla, ko sem bil �e otrok,

bi ostal spomin na ljube�o mater,

zdaj pa bi jo najraje ubil z lastnimi rokami.

Ob teh mislih se zasovra�im, ker tako razmi�ljam o njej,

Navsezadnje je moja mati

in, da, mati je samo ena.

Podpis: Simone."

Ne, Mona-si.

�e sem popolnoma odkrit-

ho�ete vedeti, kaj bi mu najraje odgovoril?

Dragi Simone, nikar ne oklevaj, stori, kar mora�.

Ubij svojo mater in nato upihni �e sebe.

Sre�no pot obema!

Lahko tako odgovorim cepcu, ki trpi kakor on?

Ne, ne morem.

In razen tega - ne smem.

Zato dvigujem belo zastavo.

Vdam se.

In...

zato grem lovit ribe!

Odhajam.

Okej, gospodje, vrnimo se k delu.

Massimo? - Da?

Se lahko nekaj pogovoriva? - Seveda.

Poslu�aj, imam neko zamisel.

Zakaj ne bi ti poskusil odgovoriti na to pismo?

Jaz? Zakaj jaz?

No, ker dobro pi�e�, si neposreden, nikoli jokavo sentimentalen...

Da, toda �ustva niso moja mo�nej�a plat.

Poslu�aj,

vem, kako blizu so ti te te�ave,

tudi zaradi tvoje matere...

glede na to, da si jo izgubil kot otrok...

Takrat sem �ele za�el delati tukaj, najprej pri dnevnih novicah...

kasneje kot urednik...

Poglej, napi�i, kar �eli�,

kar ti pride na misel.

Domnevam, da si ob materini smrti zelo trpel,

vem, da nisi prelil veliko solz... torej jih uporabi, te tvoje neprelite solze.

Ne sramuj se.

In ne preberi, kar bo� napisal.

"Dragi Simone, nisem v stanju, da bi ti lahko dal kak�en strokoven nasvet,

vendar ti laho povem nekaj, kar dobro poznam.

Kot otrok sem izgubil svojo mater.

Ko je umrla, sem imel 9 let.

To je bil zame stra�anski udarec, za�util sem neizmerno tesnobo.

Nisem mogel verjeti, da je ni ve�.

Vsaki� ko sem pri�el domov, sem pri�akoval, da bo tam.

Mislil sem, da jo bom na�el v kuhinji, pri pri�ganem radiu.

Vsako no� sem v temi odpiral o�i,

prepri�an, da bo sedela na moji postelji.

Zame ni bila mrtva, prijateljem sem govoril, da �ivi v Ameriki.

Ko sem odra��al, sem postopoma nehal govoriti in razmi�ljati o njej.

Nisem ve� hotel trpeti.

Vsi, ki sem jih imel rad, so umrli in nikogar ve� nisem hotel imeti rad.

Ne iz ma��evanja, temve� zaradi golega pre�ivetja.

Zdaj lahko o tem celo pi�em,

ker mi je vseeno. Vem namre�, da se bo �alost prej ali slej vrnila

in to �lovek mora sprejeti.

Sprejel sem dejstvo, da je usoda hotela, da jo izgubim.

V tem smislu ti tudi odgovarjam,

dragi Simone,

in to je edini razlog,

zato da bo� razumel razliko.

�eprav do matere �uti� sovra�tvo,

ki je mo�no kakor tvoje,

ti lahko povem, da si neverjetno sre�en, ker �e ima� svojo mater.

Ima� jo pri sebi, �ivo.

Ve�, da obstaja in da ji lahko po prihodu domov re�e�, "Mama, si tukaj?"

in �uti� olaj�anje, ko ti odgovori.

Povedali so mi,

da je bilo zadnje, kar je naredila moja mama pred smrtjo to,

da je pri�la v mojo sobo in me pokrila.

Spal sem in tega nisem opazil."

Sladko sanjaj.

"Verjetno, dragi Simone,

je bila tudi tvoja mati ljube�a, le da tega nisi opazil,

razumel ali pa si to preprosto pozabil.

Ljubezen se zelo pogosto izra�a na skrite, nevidne na�ine.

Ljudje si radi zapomnimo samo slabe stvari.

Toda �eprav svoje matere nisi nikoli objel,

se ji nasmehnil ali jo pobo�al,

pomisli vsaj tokrat, morda tedaj, ko bo� zlo�il �asopis,

kaj bi izgubil s tem, �e bi stopil k njej in jo objel?

To tvojega polo�aja vsekakor ne bi poslab�alo,

in �e bi jo objel...

kdo ve, morda bi na njenem obrazu zaznal samo presene�enje,

morda pa tudi hrepenenje, solze...

Zato ne oklevaj, Simone, stopi k njej,

z odprtimi rokami."

Se bova zdaj za�ela objemati?

Nekaj je prispelo zate.

Massimo!

Massimo, bravo, stari fant!

Slaven si.

Halo? - Massimo dragi!

Hotel sem ti �estitati. Res si me presenetil.

Niti v svojih zlatih letih ne bi mogel prodati svoje du�e kakor ti.

Cavalieri, poslu�aj... - Ne, naj dokon�am.

�e zelo dale� bo� pri�el!

Vsak na tvojem mestu bi se vdal in odnehal,

ti pa si bil celo sposoben premagati materino izgubo,

da bi lahko razveseljeval bralce,

tudi �e je treba za to javno izlivati tvojo prekleto �alost.

Ve� kaj, moj dragi Massimo?

Pri vseh �alostnih zgodbah je tvoja absolutna zmagovalka!

Belfagor...

Da. - Tukaj Elisa.

Prekleto sranje!

Ne dobim vseh, stopite malce skupaj...

Veselo!

Nasmeh...

Nasmehnite se in bodite veseli, prosim.

Poskusite stati tako, da ne boste zakrivali drugih.

Hvala!

In zdaj, za prvi ples - val�ek!

Kon�no ste pri�li.

Izgubil sem se.

Cesta se je kar na lepem kon�ala...

Sem ni lahko priti. - Sem �e ugotovil.

Nekaj �asa sem hodil, nato sem zasli�al glasbo in...

in potem sem zagledal hi�o.

Toda ko sem plezal �ez ograjo, me je stresla elektrika.

Imamo jo zaradi divjih svinj.

�emu je namenjena ta zabava?

To je 60 letnica mojih starih star�ev.

60 letnica poroke? - Da.

Prihajamo z vsega sveta: iz Francije, �panije, Argentine...

otroci, vnuki, vsi smo tukaj.

To je prvi� in morda tudi zadnji�.

Elisa, draga, zaple�eva? Zaple�iva val�ek!

G. Massimo, dobrodo�li. - Hvala.

Kako naj vas kli�em? G...? - Massimo bo v redu.

Lahko govoriva?

Tako sem vesela...

Oprostite, da vas nadlegujem. - Saj me ne.

Tako sem vesela, da sem vas spoznala. - Je �e dobro.

Resno vam govorim. - Saj vam verjamem.

Va�e pismo. Res mi je bilo v�e�.

Hvala. - Jokala sem.

Va� pristop... va�a preprosta resnica je tako ganljiva.

Tudi moje �ivljenje ni bilo ni� la�je. Imela sem nekaj te�kih trenutkov.

�al mi je.

Bolezen... mo�eva pre�u�tva,

finan�na katastrofa... Pretrpela sem mnoga razo�aranja.

Lahko si predstavljate, na kaj vse sem mislila v teh trenutkih.

Vi to zagotovo razumete.

Neskon�na �alost...

to je vse, kar ti ostane.

Celo mati je lahko strahotno sebi�na,

Toda jaz sem morala misliti na svoje otroke in to me je ustavilo.

Njihova stalna prisotnost.

In tako sem nehala stvari dojemati �rnogledo.

Tudi va�e pismo mi je pomagalo razumeti mnogo stvari.

Hvala vam.

Bole�ina, ki jo lahko �uti otrok ob izgubi matere...

vse to sem sama prebolela.

toda... tudi za tveganje lastnega �ivljenja.

Teta, to je zabava!

Da, pravila sem mu, kako cenim njegovo ob�utljivost.

�estitala sem mu za njegovo pismo.

Pa vi? Je tudi vam ugajalo moje pismo?

Vam je bilo v�e�? - Seveda.

Seveda! Zaple�iva!

Ne, ne, ne, ne znam plesati.

Ne!

Botrica, ciao.

Oprosti, vem, da je zelo pozno, res mi je �al.

Se je kaj pripetilo?

Ne, praznim stanovanje in sem mislil, da bo la�je.

Naredil sem pravo zmedo.

Lahko pride�?

Kam, Massimo? In ob tej uri?

K meni, prosim.

Dobro, prihajam. - Hvala. -Ciao.

Massimo. Pozdravljen. Kako si? - Sijajno.

Kaj se je zgodilo? - Ni�, vstopi.

Kak�en nered... kaj...

Si res v redu?

Da, vse me�em stran.

Pridi.

Pozno je, Massimo. - Da, oprosti.

Ura je dve zjutraj. - Poglej.

Ko sem te �akal, sem si ogledal njen album "Planet in zvezede".

Ti prinesem malo vode? - Ne.

�e ho�e�, ga lahko obdr�i�.

Jaz nameravam vse zavre�i.

Vse bom se�gal.

Ne obna�aj se, kot bi bil nor. Ker nisi. - Ne obna�am se kot nor, toda...

Dovolj sprenevedanja.

Zdaj sem pet let starej�i od nje.

To me res nervira.

In vedno starej�i sem.

Torej. Kako je umrla moja mama?

Mi ne namerava� povedati?

Kako to misli�?

�e vedno ne sli�im odgovora.

Saj ve�. - Povedati mi mora�.

Ho�em sli�ati od tebe.

MATI SE JE VRGLA SKOZI OKNO PETEGA NADSTROPJA.

"Danes ob zori se je de�kova mati, ki je trpela zaradi resne bolezni,

ubila s skokom skozi okno. Bila je pri pri�i mrtva."

"Mali Massimo se je prebudil,

toda nih�e ni imel poguma, da bi mu povedal, da je njegova mati mrtva."

Zakaj mi nisi povedala?

Mislila sem, da ve�.

Da ti je povedal o�e ali da si ugotovil sam.

V teh tridesetih letih...

Nenadni sr�ni napad!

Kako si mi lahko to naredila?

To prikrivanje je bilo podlo.

Lahko razumem, da prikrije� desetletniku, toda dvajsetletniku...?

Ali tridesetletniku?

Nih�e ni pomislil, da bi me potegnil na stran in povedal resnico.

Nih�e.

Moj o�e je kar naprej ponavljal neumnosti o tem, kako je umrla.

vem, da ni bil ravno Napoleon...

toda - nenadni sr�ni napad!

Zdaj mi je jasno. To je bila samo moja napaka.

Ker sem kreten, strahopetec.

Nisem razumel... ker nisem hotel.

Mislim, da sem vedno poznal resnico.

Mama se je po�vi�gala na vse ljudi,

tudi name.

Pravzaprav �e najbolj name.

Trpela je, Massimo, ne more� si predstavljati, kako.

Veliko poguma je treba za tak�no smrt.

Zelo obupan mora� biti... - Kaj?

Kaj?

Ve� poguma je potrebno za vzgojo otroka kot za to, da sko�i� skozi okno.

Bolezen jo je uni�evala. Mislila je, da ji zdravniki la�ejo.

Postala je obsedena. - Potemtakem je bila nora?

Zakaj nas potem ni raje zaplinila?

Nehaj, rada te je imela, �eprav... - Dovolj! Dovolj!

Nehaj, prosim.

Koliko nepotrebnih solz...

Naj odide.

23...

24, 25.

Prihajam!

Mami...

Mami, to ni ve� sme�no.

Mami?

Mama, kje si?

Mama, dovolj!

Mami?

Mami, kje si? Mami... Mami!

Mama!

Mama... - Tukaj sem, ljub�ek.

Vem, da sem bila grda do tebe.

Tukaj sem bila. Ho�e� videti? Tukaj.

Greva noter?

Tako...

Ostaneva tukaj? - Da.

Da?

SLADKO SANJAJ

Prevedel: Roman M.

Preuzeto sa www.titlovi.com