All language subtitles for McLibel.2005.LiMiTED.DVDRip.XviD-LiNE

www.titlovi.com

Pred davnimi �asi je
obstajalo podjetje,

ki je zaslu�ilo veliko
denarja s prodajo

ko��ka mesa med dvema
ko��koma kruha.

Veliko Ijudi je bilo zaposlenih,
da so meso polagali med kruh

in za meso je bilo pobitih
veliko �ivali.

Prijazen klovn je prepri�eval
otroke naj imajo radi to podjetje.

Minilo je nekaj desetletij
in vse je �lo po na�rtu.

Podjetje je postalo zelo,
zelo bogato.

Celo bogatej�e od nekaterih dr�av.

In potem je nekdo v
svojem �asopisu zapisal,

da lahko zboli�, �e je�
preve� mesa in kruha.

Drugi so na televiziji povedali, da
je bilo posekanih preve� dreves,

in da so delavci v
podjetju nezadovoljni.

To je podjetje zelo razjezilo.

Ozrlo se je po svetu in zagledalo,
da imajo v Angliji poseben zakon,

ki bi Ijudem lahko prepre�il
govoriti stvari,

ki jih podjetje ni maralo

in jih prisilil,
da se opravi�ijo.

Va�a milost, v imenu �asopisa
Guardian Newspapers Limited

se strinjam z vsemi trditvami
mojega u�enega kolega.

Moja stranka prizna,

da so bile vse obto�be
v �lanku neto�ne.

V mojem imenu bi se rada
iskreno opravi�ila McDonald'su

za �kodo, ki jo je utrpel
ugled podjetja.

Zalo�niki �asopisa
Today priznavajo,

da so bile njihove obrekljive
obto�be to�nika neutemeljene

in jih nikoli ne bi
smeli natisniti,

zato jih umikajo.

V imenu obto�enca
se strinjam z vsem,

kar je povedal
moj u�eni kolega.

Ob tej prilo�nosti bi dodal,

da se �eli Channel 4
Mcdonald'su opravi�iti.

McDonald'su se opravi�ujemo
za vse obto�be...

Prosimo, da sprejmete
na�e opravi�ilo.

McTo�ba

Dva �loveka, ki se
nista �elela opravi�iti.

Kraljevo sodi��e

Ostala bova ves dan.

Dosegla sta, da je McDonald's za
svoja dejanja odgovarjal dru�bi

in v njeno korist.

Mislim, da sta junaka
na�ega �asa.

Dvigni torbo.

Zdaj pa preberite letake
in presodite sami.

Za�elo se je z eno osebo.

S Helen, ki je rekla,
da se ne bo opravi�ila.

Samo ena oseba,
ki je rekla ne,

ne bom se uklonila.

Ko sem bila majhna,

je na koncu ulice �ivel fant,

ki nas je vse nadlegoval.

Vsi smo hodili jokat k na�im
mamam in o�etom.

S�asoma se je moja mama
tega tako naveli�ala,

da mi je rekla, naj ga
udarim nazaj.

Ko sem to naredila,
me ni ve� nadlegoval.

Enako je z McDonald'som.

�e te nekdo ho�e prisiliti v
nekaj, v kar ne verjame�,

potem se mu mora�
upreti in re�i ne,

tega ne bom storil.

Ne bom se pustil ustrahovati
in nadlegovati.

Ko je bil Charlie star dve leti,

sva se z njegovo mamo raz�la

in zadnja �tiri leta

sam skrbim zanj.

To je prava slu�ba,

slu�ba s polnim delovnim �asom
in velika odgovornost.

Odgovoren sem,

da ga spodbujam dvomiti
v stvari, biti nekdo,

in ne biti obseden z naslednjo
Power Ranger igra�o.

Odra��a v zelo
nasilnem okolju,

zaradi vseh teh podob,
ki pritiskajo na otroke

v oglasih in medijih.

Bombardirajo ga
in mu govorijo,

kak�en naj bi bil ta svet.

Z Daveom sva prijatelja
od osemdesetih naprej.

Jaz sem bila vrtnarka,
Dave pa po�tar.

Deliva si veliko
skupnih prepri�anj.

Oba pa tudi meniva,

da se je za svoja prepri�anja
pomembno zavzemati.

To ni osebna bitka med menoj in
Helen ter McDonald'som.

Gre za dejstvo, da ima
javnost pravico vedeti,

kaj najbolj mogo�ne
organizacije na svetu,

to so multinacionalne korporacije,

v resnici po�nejo.

7. januar 1988.

Redno sem za�ela obiskovati
lokalno okoljevarstveno skupino

London Greenpeace, ki pa ni v
sorodu zelo znanemu Greenpeacu.

Enkrat na teden se dobivamo
v severnem Londonu,

da organiziramo proteste,

ki izpostavljajo razli�no socialno
in okoljsko problematiko.

Proti McDonald'su je delovalo
veliko skupin po celem svetu,

ki so opozarjale na
razli�no problematiko.

Na primer skupine za
obvarovanje de�evnega gozda

v Zdru�enih dr�avah
in Avstraliji.

Bili so �e sindikalisti, ki so se
borili za bolj�e delovne pogoje,

strokovnjaki za prehrano,
ki so McDonald's kri�ali

zaradi slabe hrane,

borci za za��ito �ivali,
ki so se borili proti na�inu

na katerega so bile �ivali
vzrejene in zaklane.

Toda London Greenpeace je bil tisti,
ki je zares zdru�il vso kritiko.

Letak z naslovom "Kaj je
narobe z McDonald'som"

se je osredoto�al na
nezdravo hrano,

delovne pogoje,
krutost do �ivali,

poleg tega pa �e na �kodovanje
okolju ter ogla�evanje otrokom.

Kritizirali smo podjetje,

ki je bilo javnosti
tako zelo znano,

da je simboliziralo cel sistem,
celoten na�in �ivljenja.

Z izobra�evalno kampanjo
proti McDonald'su

smo spodbujali
alternativni pogled.

Toda nisem imel predstave,
kam bo to vodilo.

Da bo kasneje popolnoma
prevzelo moje �ivljenje.

8. februar 1990.

Zve�er ima London
Greenpeace sestanek.

V preteklih mesecih se nam je
pridru�ilo nekaj novih Ijudi,

ki pa se ne zdijo pristni.

Kdo so?

�tevilka naloge L11389.

Kot naro�eno, sem zapustil
pisarno ob 19. uri

na zgoraj navedeni datum

in od�el do pisarne od
omenjene skupine.

Po pritisku na gumb zvonca,
ozna�enega z Greenpeace,

je vrata odprla �enska
orientalskega izvora.

Predstavil sem se z
izmi�Ijenim imenom.

Ni me povpra�ala po nobenih
drugih podrobnostih

in mojo ozadje je ni
pretirano zanimalo.

Ta mo�ki se je pojavljal
na sestankih,

a nekako ni sodil zraven.

O svojih prepri�anjih
ni veliko govoril.

Takrat smo mislili,

da je morda policaj.

Toda ker nismo delali ni� narobe,
ni� nezakonitega in podobno,

nas ni skrbelo.

Vedel sem, da Helen sumi,

da imamo v skupini
nekak�ne vohune.

Rekel sem ji, naj
ne bo neumna,

da lahko o tem le
beremo v knjigah.

Morala sem opaziti
vse, kar se dogajalo.

Morala sem opisati prostor,
v katerem smo se nahajali,

Ijudi, ki so bili tam,

in njihova obla�ila.

Zapisati sem si morala imena
in vse njihove izjave,

�e posebej izjave, povezane
z McDonald'som.

Eden od vohunov,

Allan Claire,
je kradel pisma,

vlomil je v pisarno,
da jo je fotografiral,

in drugim �lanom
sledil domov.

Pribli�no 18 mesecev je med nami
delovalo sedem razli�nih vohunov

z dveh razli�nih agencij.

McDonald's jim ni povedal,
da so najeli dve agenciji,

zato so nekaj �asa vohunili
drug za drugim.

V�asih je bilo na sestankih toliko
vohunov kot ostalih �lanov.

V skupino sem morala
pripeljati novo �lanico.

Ime ji je bilo Michelle Hooker.

Mislim, da je bila
neko� policistka.

Ko je pri�la prvi�, sem bila zelo
presene�ena, saj sem mislila,

da naj bi v skupini nosili sandale
in nekak�na hipijevska obla�ila.

Toda ona je vozila
�rnega BMW-ja.

V�asih me je peljala.

Postala je zelo vpletena.

Organizirala je sestanke
in proteste.

Z nekom iz skupine je imela
celo �est mese�no razmerje

in pri njegovi dru�ini pre�ivela
bo�i�ne praznike.

V predalu mi je uspelo najti ban�ne
izpiske Londonskega Greenpeaca.

Poslujejo z Cooperative Bank
Islington, �tevilka ra�una...

Od�li smo naprej v to�ilnico.
Ko smo bili tam, je pogovor

nanesel na Davea Morrisa
in izvedel sem,

da �ivi v Tottenhamu.

Ima sina, ki mu je
ime Charlie.

Eden od vohunov je
�elel moj naslov.

Zanj je vpra�al
nekoga v skupini,

saj je mi je hotel poslati
nekaj otro�kih obla�il

za mojega sina Charlieja.

Obla�ila mi je zares poslal
in Charlie jih je nosil.

�ele po nekaj letih smo
ugotovili pravi razlog,

zakaj so hoteli
na�e naslove.

21. september 1990.

Pet �lanov skupine je
dobilo sodne pozive

zaradi letakov "Kaj je narobe
z McDonald'som".

Mislim, da je bilo mra�no,

in ko sem stopila iz kombija,
je pred mano stal mo�ki.

Rekel je: "Helen!"

Ni� nisem odgovorila,
ker nisem vedela, kdo je.

Pred noge mi je vrgel kuverto.

Ko sem jo pobrala in odprla,
sem zagledala sodni nalog.

Zraven je bilo pismo,
v katerem je pisalo,

da bo pri�lo do sodne obravnave,
razen �e se opravi�imo.

Ko smo dobili nalog,

smo imeli na voljo dve uri
brezpla�ni pravne pomo�i,

kar je dejansko pomenilo,
da so nam povedali,

da nimamo nobene
mo�nosti.

Ostali trije �lani, ki so
prejeli sodne naloge,

so menili, da nimajo nobene druge
mo�nosti kot to, da se opravi�ijo,

saj so bile na�e mo�nosti
tako slabe.

Toda meni se je opravi�ilo
nekako zataknilo v grlu.

Mislim, da nismo storili ni� takega,
kar bi zahtevalo opravi�ilo,

in da bi se morali
oni opravi�iti nam.

Ne ravno nam osebno,
ampak dru�bi.

Opravi�itie bi se morali za �kodo,
ki jo delajo dru�bi in okolju.

Ko je Helen rekla,
da se bo borila naprej,

sem menil, da bi se moral
naprej boriti tudi jaz,

saj sta dva ve� kot eden.

�eprav so nama povedali,
da bo to nemogo�a bitka,

sva se z Daveom odlo�ila,

da kljub temu nadaljujeva
in se boriva naprej.

Naj bo, kar bo.

Najve�je podjetje s hitro hrano
na svetu, McDonald's,

je na vrhovnem sodi��u vlo�ilo
to�bo zoper dva okoljevarstvenika.

Dave Morris in Helen Steel sta
obto�ena zaradi trditev,

da McDonald'sovi izdelki
�kodujejo zdravju

in uni�ujejo de�evni gozd.

1. dan sojenja

McDonald's je zagovarjal
sojenje brez porote,

saj naj bi bile zadeve v primeru
za poroto preve� zapletene.

Mislila sva, da jim zagotovo
ne bo uspelo,

saj je bila zahteva
preprosto nesmiselna.

Midva sva obi�ajna �loveka
in primer razumeva,

zakaj ga torej ne bi
razumela porota.

Toda na najino grozo,
zahteve niso zavrnili.

Sodnik se je strinjal in
odlo�il, da porote ne bo.

To je pomenilo, da sva morala
sodniku primer predstaviti midva.

Sodnik je bil gospod
Justice Bell.

McDonald's je najel enega
najbolj�ih odvetnikov v dr�avi,

Richarda Ramptona QC.

Na dan je dobil pribli�no
2000 funtov.

S seboj je pripeljal �e odvetnika
Timothyja Atkinsona,

glavno pravno zastopnico
Patty Brinly-Codd

in celo ekipo, pribli�no sedem
pravnih zastopnikov in referentov,

ki so delali v ozadju.

Medtem sva midva
branila sama sebe.

Podjetje s hitro hrano McDonald's
je na vrhovnem sodi��u

za�elo s to�bo proti dvema
okoljevarstvenikoma.

Danes zjutraj so McDonald'sovi
zastopniki na sodi��u

obto�be okoljevarstvenikov
ozna�ili kot popolnoma napa�ne.

Kar zadeva McDonald's, lahko
vsakdo izrazi svojo kritiko

na kakr�ni koli na�in.

McDonald'su morda
to ne bo v�e�,

toda tega nikoli ne bi
poskusil prepre�iti.

Ne morejo in no�ejo
nasprotovati pravi�ni,

objektivni in po�teni kritiki
podjetja ali njihovih izdelkov.

O postopku nisva
imela pojma.

Nisva vedela, kaj morava re�i
ali kdaj morava kaj povedati,

kdo govori in po kak�nem
vrstnem redu.

Obravnavali so naju na na�in

"Kaj ta dva �loveka delata v
moji sodni dvorani?"

Na prvem zasli�anju

sva sodnika prosila, naj
nama pojasni postopke.

Odgovoril nama je, da �e
postopkov ne poznava,

bi morala imeti zastopnika.

Odvrnila sva, da ni na voljo pravne
pomo�i, kaj naj torej narediva?

Pona�amo se z najbolj�im
pravnim sistemom na svetu

in s svobodo govora.

Toda v resnici ni tako.

�e te kdo to�i, nisi upravi�en do
brezpla�nega zagovornika,

zato sva se morala
zastopati sama.

Na sre�o je kmalu pri�el Kier

in nama prostovoljno ponudil
pravno svetovanje.

Nemudoma sem ugotovil,

da ima McDonald's zelo
mo�no ekipo pravnikov,

in da je primer zapleten, saj
poraja celo vrsto vpra�anj.

Kako hitro sem videl
neizena�enost,

sem se odlo�il, da jima bom
pomagal po najbolj�ih mo�eh.

Sodno pravo v Angliji in Walesu

je mo�no nastrojeno
proti svobodi govora,

saj obto�enca zelo obremeni
z dokazovanjem primera.

V tem primeru sta morala
Dave in Helen dokazati,

da je vsa vsebina
letaka resni�na.

McDonald's je medtem
lahko �akal

in mu ni bilo potrebno
dokazati ni�esar.

To je veliko in
nesorazmerno breme.

Zakaj je McDonald'sova
hrana tako nezdrava?

Va�a milost, tema je prehrana.

Postavljam naslednje
vpra�anje:

Ali je to�nikova hrana resna
gro�nja �love�kemu zdravju?

Dr. Arnott, ali je res,

da veliko priznanih vladnih in
znanstvenih organizacij meni,

da med prehrano in rakom
obstaja povezava,

�eprav za to nimamo
natan�nih dokazov?

Lahko to upravi�eno trdimo?

Ljudje so zares predpostavili,

da med prehrano in razli�nimi vrstami
raka morda obstaja povezava,

�eprav tega nikomur ni uspelo
znanstveno dokazati.

Imamo nasprotujo�e si dokaze.

Nekateri napeljujejo na zvezo med
segmenti v prehrani in rakom,

spet drugi, enako prepri�Ijivi
dokazi iz drugih �tudij,

tega niso pokazali.

Ena od prvih velikih ovir,
s katero sva se soo�ila,

je bilo iskanje pri�, ki bi
dokazale, da imava prav.

A kmalu sva uspela sestaviti seznam
s pribli�no �estdesetimi pri�ami.

Na pomo� nama je prisko�ilo
nekaj vodilnih strokovnjakov

s podro�ja prehrane
in rakastih obolenj,

med drugim tudi profesor
Colin Campbell,

ki je na pri�anje priletel
iz Amerike.

Visok vnos ma��ob, visok
vnos �ivalskih beljakovin

in pomanjkanje ostalih snovi

pove�a tveganje za
razli�ne vrste raka,

za razli�ne bolezni srca
in sladkorno bolezen.

To so bolezni, ki zares ubijajo,
in predstavljajo tri �etrtine

vseh bolezni zahodne
dru�be v na�em �asu.

Ni bilo dvoma, da je znanost
na strani Helen in Davea

in ne na strani McDonald'sa.

Svetovna zdravstvena organizacija
je pozivala Ijudi, naj zmanj�ajo

koli�ino ma��ob v njihovi
prehrani in jedo ve� vlaknin,

da bodo zmanj�ali tveganje za
boleznimi srca in za rakom.

�e tak�na organizacija lahko
daje tak�ne izjave,

potem bi jih lahko tudi mi.

Ni va�no, ali lahko pripelje�
nekega vodilnega strokovnjaka,

ki bi to dokazal dokon�no.

�e po svetu pogledamo na
dvig potro�nje hitre hrane,

opazimo, da je zelo tesno
povezan z debelostjo.

Pri�akovana �ivljenjska
doba v zahodnem svetu

se bo zaradi epidemije
debelosti najbr� zni�ala.

Izpostavimo lahko
veliko vzrokov,

kompleksih vzrokov
za debelost,

a ni dvoma, da je koli�ina
hitre hrane,

ki jo zau�ijejo Ijudje, glavni
povzro�itelj debelosti.

Povsod, kjer se je raz�iril
ameri�ki na�in prehranjevanja,

se Ijudje redijo.

Zanima me �e en dokument,

ki osve��a javnost.

Prehrana, ki vsebuje veliko ma��ob,
sladkorja, �ivalskih proizvodov in soli

ter malo vlaknin, vitaminov
in mineralov,

je povezana z rakom na dojkah in
na �revesju ter z boleznimi srca.

Lahko to trdimo?

Da, obstaja povezava.

Torej lahko to upravi�eno trdimo?

Odvisno od tega, komu je ta
izjava namenjena.

Javnosti.

�e je namenjena javnosti,

to lahko upravi�eno trdimo.

Toda �e je namenjena
znastveni skupnosti,

potem bi se morali
izra�ati bolj pazljivo.

To je pravzaprav citat iz
letaka, ki ga je izdal

London Greenpeace in je
predmet te to�be.

To�ili so naju z namenom, da
nama prepre�ijo govoriti

o povezavi med njihovo hrano
in boleznimi srca ter rakom.

Njihovi strokovnjaki
pa so trdili,

da o tem lahko upravi�eno
govorimo.

Takrat bi morali
primer zaklju�iti.

Sodniku bi to moralo
zadostovati.

Navzkri�no zasli�anje je bilo
pogubno za McDonald's.

Veliko odli�nih odvetnikov
bi bilo ponosnih,

�e bi lahko dobili tak�ne odgovore,
kot sta jih dobila Dave in Helen

od McDonald'sovih
strokovnjakov.

Posledi�no je moral g. Rampton
spremeniti te�i��e primera.

Nekatere izjave je
preoblikoval tako,

da so popolnoma
spremenile pomen.

Iz�rpana sem.
- Vem.

Res je bilo stresno.

Bilo je prav sme�no,
saj v zapisniku pi�e,

da sva z Daveom v�asih rekla kaj
podobnega kot "va�a milost".

Tega si nikdar nisva �elela.

Druge spo�tujeva,

a se jim ne klanjava.

Toda ko sodnik vstopi,
vseeno vstaneva.

Morala bi sesti nazaj.

Mislim, da imava s Helen zelo
dober delovni odnos,

saj �e ve� kot deset let
sodelujeva pri marsi�em.

Deliva si veliko stvari,

v�asih sva si z drugimi
delila celo hi�o.

To pa je tudi vse.

Bojim se, da med nama ni
seksualne privla�nosti.

Ali lahko upravi�eno trdimo,
da zaradi ve�je prodaje hrane

McDonald's javnosti prikriva pravo
sestavo in vrednost svoje hrane?

McDonald's vsako leto porabi
dve milijardi dolarjev

za ustvarjanje zlagane
podobe podjetja.

Mislila sem McDonald's.

Najbolj�i �portniki hrepenijo
po isti stvari.

Prodajajo hrano slabe
kvalitete, hitro hrano,

a jo ogla�ujejo kot zdravo.

Za to vpra�anje smo
na�li odli�no pri�o,

ki je na pri�anje
pri�la iz Texasa.

Bistvo je, da ni bila varljiva le
kak�na trditev ali kak�en oglas,

ampak njihova celotna
ogla�evalska kampanja.

Ni nas motila promocija
njihove hrane

in nismo jim hoteli
prepre�iti prodaje.

Skrbelo nas je samo to, da jo
prodajajo pod la�nivo pretvezo.

Da Ijudem govorijo, naj brez
skrbi jedo v McDonald'su,

saj jedo zares zdravo hrano.

McDonald's z opisovanjem svoje
hrane kot hranjlive la�e javnosti,

ne glede na to ali je ta
britanska ali ameri�ka.

Ali to�nik, citiram, ve�ino svojih
oglasov namenja otrokom?

Otroci, naj vas nau�im novo
McDonald'sovo pesem!

Precej hitro je bilo
ugotovljeno,

da se �lovekove prehranjevalne
navade izoblikujejo v otro�tvu.

�e ti uspe Ijudi navaditi na to
hrano v njihovi mladosti,

jo bodo jedli celo �ivljenje.

Povpre�en ameri�ki otrok
na televiziji letno vidi

ve� kot dvajset tiso�
oglasov za hitro hrano.

To je njihova vzgoja o prehrani.

Tako se otroke u�i o hrani.

Posku�ali so prodreti
v vsak del�ek

otrokovega zavestnega �ivljenja.

Doma preko televizije,

v �oli z ogla�evanjem in
marketingom po �olah,

s filmi, s �portom, z vsem,
kar vam po�eli srce.

Otrokom ne sme�
ogla�evati oro�ja.

Ne sme� jim ogla�evati
alkohola.

Verige s hitro hrano,
�e posebej McDonald's,

pa na otroke ciljajo s hrano,

ki bo dolgoro�no vplivala
na zdravje

v njihovem �ivljenju.

Ker sem vsak dan na sodi��u,
ne morem po Charlieja v �olo.

Ne morem se pravo�asno vrniti,

zato sem ga po �oli vpisal
v igralni center.

Charlie je bil zelo navdu�en,

saj so organizirali
dan zabave,

ki so se ga udele�ili tako
star�i kot tudi otroci.

Toda ko sem vstopil v center,

sem na oknu zagledal plakat
Ronalda McDonalda.

Od vseh Ijudi je moral ravno
McDonald's prevzeti organizacijo

sinovega dneva zabave.

Na dan zabave so pri�li Ronald
McDonald in dvanajst nadzornikov.

Prispevali so tudi petsto funtov,

a je bilo o�itno, da s tem
ne bodo pomagali centru.

Bila je le dobra reklama za njih.

Mislim, da nisem �e nikoli
tako dobro videl,

kako �kodljive so
njihove taktike

za vdiranje v otro�ki razum,

spravljanje otrok na kolena

in u�inkovito pranje
njihovih mo�ganov.

Brez snemanja.
Oprostite.

Magi�na beseda, ki jo bomo danes
rabili, je Ronald McDonald.

Ko bom pre�tel do tri, �elim,

da jo zakri�ite tako
glasno, kot zmorete.

Ena, dve, tri.

Ronald McDonald!

Temu pravite kri�anje?

Poskusimo znova.
Ena, dve, tri.

Ronald McDonald!

Pravkar mi je uspelo.

Odli�no!

Toda kako bom pri�el dol?

To, kar se je zgodilo danes,
me je �e bolj prepri�alo,

da sva naredila prav,

da sva zadnjih pet let
najinega �ivljenja

posvetila borbi za resnico
o McDonald'su,

saj so tako zelo nevarni,
ko ciljajo na ranljive otroke.

Zdaj sem le �e bolj
jezen in odlo�en,

da ta primer speljem do konca.

Za namenom, da opravi�i
samega sebe,

je moral McDonald's na pri�anje
pripeljati vse pomembne Ijudi.

Znanstvenike, pla�ane svetovalce,
njihove vodilne, direktorje

in �lane njihove uprave.

Ne kr�imo nobenega zakona

in upo�tevamo vse predpise

pri ogla�evanju.

Za tem tudi sam stojim.

Ko protestira� proti
multinacionalki,

navadno lahko govori� le z njihovo
osebo za stike z javnostjo,

ki se lahko skrije za svojimi
gostobesednimi odgovori.

Ko pa ima� enega od njihovih
direktorjev na zato�ni klopi,

ne more odkorakati stran,

ampak mora odgovarjati
na tvoja vpra�anja.

Zakaj mora korporacija McDonald's

otroke neprestano bombardirati

s svojimi oglasi?

Najprej se ne strinjam z vami,
da je to bombardiranje.

Pri ogla�evanju se
zares zelo trudimo,

in �e otroci v na�ih
aktivnostih u�ivajo,

bi radi, da v njih
tudi sodelujejo.

Razumljivo je, da si �elimo
ostati v njihovem spominu.

Tako bodo morda naslednji�,
ko bodo lahko jedli zunaj,

izbrali McDonald's namesto
na�e konkurence.

Veliko zabave.

Veliko zabave za vse.

Za vse.

Ogla�evalci, kot je McDonald's,

se zelo dobro zavedajo
mo�i nadlegovanja.

Kot vsak stari� ve, je
to sposobnost otrok,

da star�e nadlegujejo za
stvar, ki bi jo radi imeli.

Na ta na�in lahko imajo
nanje velik vpliv,

kar so spoznali tudi prodajalci.

Med sojenjem je bilo McDonald's
najte�je pripraviti do predaje

pomembnih dokumentov.

Minilo je ve� let, preden sva
dobila njihov pravilnik,

oziroma njihovo biblijo,
kot so ga imenovali.

Otroci imajo pri izbiranju
restavracij izjemen vpliv,

zato morate narediti vse,

da v njih vzbudite Ijubezen do
Ronalda in McDonald'sa.

Rojstnodnevne zabave
so dobra prilo�nost

za pove�anje prodaje
in dobi�ka.

Darovanje igra� je
najbolj�i na�in,

da otroci postanejo
zvesti privr�enci.

McDonald's ob obroku otrokom
velikokrat podari tudi igra�e

ali predmete za zbiranje,

posebno pri happy mealih,
ki ciljajo na mlaj�e otroke.

�e �eli� zbrati celo kolekcijo, se
mora� vra�ati iz tedna v teden.

Znak, ki pravi, da si dobrodo�el,

obisk v McDonald'su
ti naredi tvoj dan.

Pozdravljeni fantje in dekleta!
Kako ste danes?

Sem Ronald McDonald,
va� prijatelj,

in danes se bomo
zelo zabavali!

Bil sem kot...

Kdo je bil �lovek v Tretjem rajhu,

ki je bil minister za propagando?

Bil sem kot on.
Ronald McDonald.

Otroci ga Ijubijo,
a ne vedo, zakaj.

Ljubijo ga, ker jim je bilo
re�eno, da ga morajo Ijubiti,

in ker je nekdo pla�al nekomu,
da jih prisili naj ga Ijubijo.

To so odrasli Ijudje, ki �elijo
manupilirati z majhnimi otroci,

da njihovi star�i zapravijo
denar na dolo�en na�in.

�e bi prodajali najbolj
zdravo hrano,

bi morda to lahko upravi�ili.

Ko je v manipulacijo otrok vlo�eno
toliko �asa, energije in truda,

da naredijo nekaj nezdravega,
temu moramo oporekati.

Pijem Coca Colo.

Vsakdo lahko manipulira
z otrokom.

To sploh ni tako te�ko.

Od�el sem domov in rekel ne,
tega ne morem ve� po�eti.

�e bom to nadaljeval, ne bom
mogel ve� �iveti sam s seboj.

19. avgust 1994.

McDonald's �eli poravnavo
izven sodi��a.

Zagotovo so zaskrbljeni.

Ampak ne bova jim pustila,
da bi se izmuznili.

No�em, da bi kdo drug �e kdaj
moral prena�ati to bo�jo sodbo.

Kot strela z jasnega
sva dobila sporo�ilo,

da se McDonald's
�eli sestati z nama.

Kjer koli in kadar koli.

�lani njihove uprave
so prileteli iz ZDA,

saj so �eleli zgladiti spor.

Pri�li so na tajni pogovor
z menoj in Helen.

Skrivni posnetek

Gospod X: Prvi pogoj za sklenitev
kakr�nega koli dogovora

je njegov prikaz v javnosti.

Ravnanje z mediji vama
gre dobro od rok,

jaz pa pri tem no�em
biti vpleten.

No�em imeti skrbi, da bosta
�la med Ijudi in rekla:

"Ta �lovek je priletel iz Amerike
s polno vre�o denarja. "

Ali kaj takega kot: "Zame osebno,
je ta to�ba butasta. "

Ne morem si privo��iti,
da me kdo dvakrat prelisi�il.

Imata svoja na�ela.
Verjameta v svoja dejanja.

Tudi mi imamo visoka na�ela.
�e verjameta ali ne.

Gospod Y: No�emo se vme�avati

v svobodo govora,

ampak �elimo prepre�iti
popolnoma neresni�ne

in neodgovorne izjave.

Dave: Na primer izjave,
da so pla�e slabe.

Gospod Y: Lahko...

Dave: Minimalna pla�a je slaba.

V tej dr�avi bi radi prepre�ili,
da Ijudje tako govorijo.

Tak�ne izjave naj bi
postale nezakonite.

Dave: Zakaj ne bi smeli v
Veliki Britaniji govoriti tako,

kot lahko Ijudje govorijo
v Ameriki?

Gospod X: Ker ste se
odlo�ili �iveti v dr�avi,

v kateri takih izjav morda
ne smete dajati.

V �anghaju prav tako �ibajo
Ijudi, a to ne pomeni,

da bomo mi �ibali vaju.

Jasno in glasno sva
jim povedala,

da sva pripravljena re�iti spor
izven sodi��a le v primeru,

�e se opravi�ijo vsem Ijudem,

ki jih je McDonald's
to�il v preteklosti,

ker so izrazili podobno
kritiko kot midva.

In v prihodnje ne bi smeli
to�iti nikogar ve�.

Gospod X: Ne zagotavljamo,
da ne bomo ve� to�ili Ijudi.

V tej sobi ne bomo razpravljali
o opravi�ilih in od�kodninah

za nikogar.

Helen: Nekomu prepovedati deljenje
letakov je precej resna zadeva.

Gospod X: Mislim, da letakov o
McDonald'su ne bi smela deliti.

Helen, mislim, da sta
na to karto �e igrala.

To sta �e naredila. Imela sta
svoj son�en dan.

Vstrajam, da morajo biti vsi vajini
komentarji o McDonald'su zasebni.

Napisala sva jim pismo,

da sva pripravljena
premisliti o poravnavi,

�e ne bodo ve� ogla�evali.

Ta dogovor seveda
ne bi prepre�il,

da McDonald's osebno priporo�ite
svojim prijateljem ali sosedom.

Na to pismo nama
niso odgovorili.

Gospod Z: Na sodi��u sem pre�ivel
skoraj toliko �asa kot vidva.

Ob�udujem vajino vztrajnost,
mo�, pogum in spretnost

pri navkri�nem zasli�evanju.

Toda bojim se, da izgubljata.

Helen: Kako prosim?

Gospod Z: Izgubljata in
do�ivela bosta poraz.

Gospod X: �e bomo ta
primer dobili...

in bosta vidva na ulici
spet delila letake

bosta �la v zapor.

Dave: Mislite, da bo to koristno
za podjetje McDonald's?

Gospod X: Ne, a tudi
vama ne bo koristilo.

In tega ne razumem.

Zakaj se tako zafrkavata.

Dave: Na nek na�in se mi
podjetje McDonald's smili.

Pravzaprav ne. Mislim, da
bi morali Burger Kingu,

Pizza Hutu in vsem ostalim
nameniti enako pozornost,

saj kritizirava

ravnanje podjetij
na splo�no.

Gospod X: Zakaj sta
torej govorila o nas?

Govorita o Burger Kingu.

Dave: Ho�eva, da bodo Ijudje
lahko govorili o komer koli.

Med stranema je bil
tako velik prepad,

da niso mogli sprejeti
nobene najine zahteve,

zato sva �la nazaj na sodi��e.

56. dan

Dobro jutro.
- Dobro jutro.

Bo� danes navzkri�no
zasli�evala ti ali naj jaz?

Kdo bo za�el?

Lahko za�ne� ti, jaz
nisem pripravljena.

Upam, da si ti pripravljen.

Vpra�anje postavljam na
naslednji na�in in upam,

da je ta sprejemljiv
tudi za va�o milost.

Okolje

Ali to�nik z uporabo svojih
virov mo�no �koduje okolju?

Vsako podjetje, ki je tako
veliko kot McDonald's,

ima ponavadi velik in
slab vpliv na okolje.

Pomislimo na tiso�e restavracij,
ki jih ima McDonald's po svetu

in na njihovo potrebo
po lesu, papirni masi,

kemikalijah in kovinah.

Ti proizvodni procesi zelo
vplivajo na okolje.

Svojo odgovornost do okolja
jemljemo zelo resno.

Na�i cilji so manj�a
poraba, recikliranje

in ponovna uporaba,

ki jih uresni�ujemo
povsod v podjetju.

McDonald'sov na�in,
na katerega pridobiva

goveje meso, nima ni�esar
skupnega z de�evnim gozdom.

Nikoli nismo in tudi ne bomo
imeli ni� skupnega.

Vedela sva, da bova zelo te�ko
dokazala neposredno povezavo

med McDonald'som in
uni�evanjem de�evnega gozda.

Navsezadnje so bile vse pri�e

in vsi uradni dokumenti
na drugi strani sveta.

Midva pa nisva
imela sredstev,

da bi jih poiskala in
pripeljala na sodi��e.

Sedi� in premi�luje� o
pri�ah, ki bi lahko pri�le

in pri�ale v dobro
Davea in Helen,

a tega niso storile, ker jim nih�e
ni mogel pla�ati potovanja.

Takrat postane razsodba
nepomembna in nesmiselna.

�e bi imele obe strani
na sodi��u vse pri�e,

ki so jih hotele imeti,

bi bilo mogo�e pravi�no
razsoditi.

A tudi pri najbolj�i volji

lahko sodnik razsodi le
skladno z dokazi.

Za dokaze pa mora� pla�ati.

61. dan

Ali je res, da skoraj
na vsaki ulici le�i

veliko McDonald'sovih
embala�.

Ne, to ni res.

Na ducate, morda
stotine predmetov.

To ni res.

Zjutraj sem hodil
skozi Paddington

in na�el le eno embala�o,

ki sem jo odstranil.

Mislim, da mo�no pretiravate.

Na Waterloo Bridge
sta bile zjutraj dve,

a se bojim, da ju
nisem odstranil.

Jaz bi to storil.

Prej�nje poletje sem
si morala oddahniti

od primera in od McDonald'sa.

�la sem na �kotsko in se
povzpela na Ben Lomand.

V Londonu povsod pri�akuje�
McDonald'sove smeti.

Splezala sem na vrh gore
in to je bil zadnji kraj,

od katerega bi pri�akovala,
da me bo spomnil na McDonald's.

A glej ga zlomka,
tam je sedel �lovek

z McDonald'sovo majico.

Ne more� jim uiti.

Ponavadi sem precej
zaprta oseba.

Te�ko govorim z mediji.

Na sodi��eu nimam
nobenih te�av,

a �e me postavite
pred kamero,

se mi zaplete jezik.

Ne glede na sodbo sva
�e zmagovalca,

saj so se izjalovili vsi
McDonald'sovi poskusi,

da z ustrahovanjem
uti�a svoje kritike.

Situacija se je obrnila.

Zdaj se sodi McDonald'su in
njegovemu na�inu poslovanja.

McDonald's je imel vse
mogo�e prednosti,

ki jih lahko kupi denar.

Edina prednost, ki
sva jo imela midva

je resnica.

To je tudi razlog, da
proces traja tako dolgo.

Pretresljivo je,

ko ve� ur govori�
z novinarjem

o problematiki primera,

dva tedna kasneje
pa prebere� �lanek,

ki govori o tvoji
pri�eski in jopici,

ki si jo imel takrat oble�eno.

Nad vodilnimi mediji sva postajala
vedno bolj razo�arana,

saj se ve� niso zmenili
za prave zadeve.

Toda kot strela iz jasnega
se je pojavila re�itev.

Nova iznajdba, ki se je
imenovala internet.

16. februar 1996.

Zjutraj bomo na Leicester Square
postavlil novo spletno stran.

Javnost bo kon�no lahko spoznala
resni�no in celotno zgodbo.

Spletna stran McSpotlight

vsebuje podatke o
podjetju McDonald's.

Vse stvari, za katere
no�ejo, da jih izveste

in stvari, ki jim ni
uspelo prepre�iti,

da bi jih izvedela javnost.

Vse, kar sta dosegla
Helen in Dave

smo postavili �e
za stopnico vi�je

in omogo�ili, da so podatki
na voljo vsem po svetu.

Zdaj si originalni letak lahko
natisnete v razli�nih jezikih

in ga razdelite.

Zdaj bomo postavili stran.

Zdaj bo.

Lahko vidite, kako se stran
nalaga na zaslonu.

McSpotlight.

Ljudem smo omogo�ili
dostop do informacij,

da se lahko odlo�ijo o tem,
ali �elijo multinacionalke,

hitro hrano in mcslu�be.

Zdaj so na voljo vse informacije,
da lahko odlo�ijo sami.

Ve�je televizijske hi�e

ponavadi ne kritizirajo
McDonald'sa,

saj so tako odvisne od
ogla�evalskega denarja,

ki ga dobijo od McDonald'sa in
od drugih verig s hitro hrano.

To je bil nov in neverjeten na�in,
da smo se izognili monopolu,

ki so ga pri posredovanju
informacij imeli mediji.

Zaradi McSpotlighta smo
prestavili v vi�jo prestavo.

Ve� reklame, ve� donacij
in veliko Ijudi,

ki so stopili v ospredje
in z nami delili

njihove izku�nje
z McDonald'som.

Sarah, ura je deset
�ez osem.

Imeli smo veliko pri�
iz celega sveta

in morali smo jih nastaniti.

Nismo si mogli
privo��iti hotela,

zato je kar nekaj Ijudi
prebivalo v tej hi�i,

Zgoraj v moji dodatni sobi.

Ko sem pri�la, sem
do�ivela kulturni �ok.

Ko mi je pokazal kje je kopalnica,
sem ga vpra�ala kje ima prho.

Spoznal sem ogromno Ijudi.
Od eminentnih znanstvenikov

do nekdanjih McDonald'sovih
delavcev iz Norve�ke.

To je bila �udovita izku�nja.

Veliko mojih prijateljev
in moja dru�ina misli,

da sem malo prismojena,
ker sem pri�la sem

sredi izpitnega obdobja.

Toda veliko Ijudi ne razume
moje strasti do tega,

da se lahko postavim po
robu neki korporaciji

in jim poka�em, kaj
so mi storili.

Veliko Ijudi misli, da sem
nekak�en ekstremist,

a to ne dr�i.

Prehajam k zaposlovanju.

Nasprotujem naslednjemu
spornemu vpra�anju:

Ali to�nik zaradi hitrega zaslu�ka
zares brezobzirno izkori��a

svojo delovno silo?

Je to�nik sovra�no
nastrojen do sindikatov?

Podjetja morajo
biti rentabilna,

a zaslu�ek ne sme biti
njihova edina skrb.

Pri McDonald'su ima zaslu�ek
prednost pred vsem ostalim.

McDonald's delo porazdeli na
majhne skupine delavcev,

ki ga opravljajo s preprostim in
ponavljajo�im se ravnanjem.

To je avtomatizacija �loveka.

Mcdonald'sova kuhinja je
namenoma narejena tako,

da omogo�a nazdor
nad delavci

in v najve�ji meri zmanj�uje
iniciativo, kreativnost

in komunikacijo.

Z njimi se ravna kot
z zobci v stroju.

Na ta na�in se lahko delavce
zelo enostavno zamenja.

Zamenljivi delavci, ekstremno
izkori��anje delovne sile,

poceni delovna sila, malo
kvalificiranih delavcev,

nizke pla�e, veliko dela, veliko
stresa, nobenih ugodnosti

in iz�rpajo�e ter nestanovitne
slu�be so razlog,

da se tem slu�bam
pravi Mcslu�be.

Zelo mi v�e�, kako jih
obra�a�. Odli�no.

Dejanska hitrost.

Kvalificiranega delavca
mora� primerno pla�ati.

Ko ima� v kuhinji toliko
visoke tehnologije,

pa je znanje vgrajeno v
operacijski sistem stroja,

zato se ti ni treba nana�ati na
znanje posameznega delavca.

Znebi� se ga lahko
kadar koli.

Ljudje �elijo biti del ne�esa
zmagovalnega in uspe�nega.

Trdo delo mladih danes
ne prestra�i ve�.

Niti slu�ajno.

Radi bi postali del
zmagovalnega.

Del ne�esa, kar
vidijo v svetli lu�i.

Dobro jutro in dobrodo�li
na Univerzi Hamburger.

Ne �udi me, da ve� kot dve tretjini
ropov restavracij s hitro hrano

povzro�ijo njihovi delavci,
nekdanji delavci

ali prijatelji delavcev.

Ko si zadovoljen
s svojo slu�bo,

svojega delodajalca
najbr� ne bo� oropal.

V Ontariu poznamo
dve minimalni pla�i.

Minimalna pla�a za mlaj�e
od 18 let je ni�ja

od minimalne pla�e za
starej�e od 18 let.

McDonald's zaposluje
prete�no mladoletnike,

saj je njihova pla�a
veliko ni�ja.

Minimalna pla�a v ZDA,
ki je prilagojena inflaciji,

je trenutno na najni�ji ravni
v zadnjih petdesetih letih.

To je povpre�na pla�a za
najrevnej�e delavce v ZDA.

Industrija s hitro hrano je zelo
pripomogla k nizki pla�i revnih

in povzro�ila veri�no
reakcijo v celotni dru�bi.

Letno zaslu�ijo ve�
milijard dolarjev.

Polovico zaslu�ka bi
morali vrniti delavcem.

Stvari bi se morda
izbolj�ale.

Ko sva o tem razpravljala
na sodi��u,

naju je sodnik prekinil
in nama povedal,

da so podjetja v
lasti delni�arjev.

�e ti ne bi imeli dobi�ka,
bi svoje delnice prodali

in podjetje bi propadlo.

Zdelo se je, da sodnik na primer
gleda le z njihove perspektive.

Najina naloga je bila, da v ospredje
postaviva drugo plat zgodbe.

Povedala sva, da si �elimo dru�bo,
ki ne bo koristna le za delni�arje,

ampak tudi za vse ostale.

Ko sem bil po�tar, sem bil
tajnik na�ega sindikata.

Zelo sem si prizadeval
izbolj�ati delovne pogoje.

Spomnim se,

da sem v McDonald'sove
restavracije nosil po�to,

in ko sem videl, kako
ravnajo s svojimi delavci,

sem prvi� pomislil, da je s tem
podjetjem nekaj narobe.

�e bi bil kdo od va�ih
delavcev �Ian sindikata,

ali bi to �elel postati,

ne bi dovolili, da mu delavci
v restavraciji dajo soglasje.

Ne.

Delavci na oglasni deski ne
smejo objaviti pripomb.

Ne.

Delavci prav tako ne smejo
obvestiti sindikata

o razmerah v va�ih
restavracijah.

Ne vem, kako bi lahko to ustavili,
a �e bi izvedeli, bi to prepre�ili.

Dovolite, da povzamem
na naslednji na�in.

Delavci v McDonald'su
ne smejo izvajati

nobene aktivnosti, ki je
povezana s sindikatom.

To popolnoma dr�i.

Ste lahko bolj�i?

Imela sem obdobje, ko sem
mislila, da se mi bi zme�alo,

saj sem neprestano
mislila na McDonald's.

Verjemite, da se ti od
neprestanega razmi�Ijanja

o McDonald'su
skisajo mo�gani.

Zelo je vplivalo name.
Celo sanjala sem o njem,

kar je bilo zares grozno.
Kot no�ne more.

V no�nem klubu
sem dobila slu�bo.

Tam pozabim na primer,

saj imam toliko dela.

Delam v petek in soboto,

od desetih zve�er
do treh zjutraj.

Na teden zaslu�im
64 funtov.

Od tega �ivim.

Gibanje za podporo McTo�bi.

Gibanje za podporo McTo�bi
so z majhnimi sredstvi

ustanovili in vodili
prostovoljci.

Sede� so imeli kar v spalnici
enega od �lanov.

Med sojenjem so tam usklajevali
propagando in proteste

proti McDonald'su.

Do zdaj so z donacijami zbrali
pribli�no 30000 funtov.

Ves denar so prispevali Ijudje.

Ta sredstva porabimo
za letalske karte pri�

in sodne ter vse
ostale stro�ke.

To se morda sli�i veliko,
dokler ne ugotovi�,

da je McDonald's porabil
okrog 10 milijonov funtov.

McDonald's je med
sojenjem ustvaril

3,6 milijarde dolarjev
dobi�ka.

Vsake �tiri ure so odprli
novo restavracijo

in se raz�irili v 31
novih dr�av.

Te�ava niso le razmere
v McDonald'su.

Te�ava je predvsem ta,
da se njihov na�in dela,

ki so ga zadnjih petdeset
let uvajali, �iri v dru�bi

in postaja norma.

Njegove glavne
zna�ilnosti so

poenotenost, podrejenost
in nadzor.

Nadzor nad delavci,
nadzor nad potro�niki

in zelo homogena kultura,

ki �eli prese�i pristne
ikonske norme

in nadzorovati javno
mnenje o teh podjetjih.

�rtvovala sva
najini �ivljenji.

�e posebej zadnja tri leta

naju je neprestano
obremenjevalo

delo s papirji, priprave,
zasli�evanja in

najrazli�nej�e zapletene
pravne zadeve.

V petek sem se po sodi��u
odpravila k zdravniku.

Dobila sem potrdilo, ki pravi,
da sem popolnoma izmu�ena

in potrebujem odmor.

Bila sem iz�rpana in nisem
mogla nadaljevati.

Zaprosila bova za odlo�itev
razprav za dva tedna.

Stresa je toliko, da smo se
za�eli prepirati med sabo.

Med nadaljevanjem sojenja
komajda skrbim zanj,

saj sem tako iz�rpan.

Ko je v napoto, se tega zaveda
in temu primerno tudi odzove.

Doma bi moral po�eti
to, kar si �eli.

Si vesel, da se je tvoj o�e lotil
sodnega postopka ali si �eli�,

da tega ne bi storil?

�elim si po�eti ve� stvari.

Po�eti ve� stvari z o�etom?

Ja.

�elim si tudi ve� igra�.

Kako to?

�elim si, da bi imel ve� �asa,
da mi prinese igra�e.

Zdravnik mi je priporo�il
dva tedna po�itka,

a sodnik tega ni upo�teval.

Odlo�il je, da se mora
sojenje nadaljevati.

1. november 1996.

McTo�ba je postala najdalj�i sodni
proces v angle�ki zgodovini.

Tudi zdi se, da je tako.

�e dve leti in pol.

Malo ve� od treh do �tirih tednov,
kot je predvideval McDonald's.

Toda konec je zdaj
vsaj na vidiku.

Va�a milost, nadaljujem z
vzrejo in klanjem �ivali.

Postavljam naslednje
vpra�anje.

So metode, po katerih so vzrejene in
zaklane �ivali, iz katerih McDonald's

proizvaja svojo hrano,
krute in nehumane?

Lahko na kratko opi�ete, kak�nen
odnos imate do blaginje �ivali,

ki so namenjene
za hrano Ijudi?

Mislim, da se nobena �ival
ne bo redila ali rasla,

�e ni zdrava in zadovoljna.

�ivali ne moremo prisiliti,
da pridobi na te�i.

�ivali spo�tujemo in skrbimo
za njihovo blaginjo,

tako v klavnicah kot
tudi na kmetijah.

Na svoji kmetiji v Montani
sem imel 7000 glav govedi,

6906 hektarjev posevkov,
30 zaposlenih, 7 kombajnov,

20 traktorjev in
30 tovornjakov.

Na leto sem porabil milijon
dolarjev za nakup kemikalij.

Pobijali smo ptice in
sekali drevesa.

Moj brat je umrl za
Hodgkinovo boleznijo,

ki jo je povzro�il dioksin
s �kropiva za plevel.

Uporabljali smo 245T, bolj znan
kot Agent Orange iz Vietnama.

Zdravnik mi je povedal, da imam
tumor v notranjosti hrbtenja�e.

Mo�nost za pre�ivetje je bila
manj�a kot ena proti milijon.

Ko izve�, da je tvoja mo�nost
za pre�ivetje ena proti milijon

to zares pritegne
tvojo pozornost.

Priznam, da sem na
kmetiji delal stvari,

ki niso bile preve� dobre.

Prepri�an sem, da je veliko
mesa, ki sem ga prodal,

kon�alo v McDonald'su.

Na�i standardi presegajo
minimalne zakonske zahteve.

�e se morajo zakonske
zahteve prilagoditi,

je za to odgovorna vlada
in ne kmetijstvo.

Vsekakor �elim to izvedeti.

Dobili smo imenitne posnetke,
ki so jih naredili na skrivaj

na pi��an�ji farmi enega od
McDonald'sovih dobaviteljev.

Precej kruto.

Danes jih bova pokazala
na sodi��u.

Pogoji za perutnino
so nezasli�ani.

Na dan prere�ejo vrat pribli�no
1300 odraslim �ivalim,

ko so te �e pri
polni zavesti.

Vsak teden pa s plinom usmrtijo
�e pribli�no tiso� pi��ancev,

ki jih ne potrebujejo.

Te �ivali so na enak na�in
�ivele celo tiso�letje.

V nekaj desetletjih smo jim
spremenili �ivljenje in prehrano.

Spremenili smo tudi prostor in
na� na�in prehrane z njmi.

BSE, E. coli 015787 in
mogo�e celo pti�ja gripa

so torej logi�ne posledice temeljnih
sprememb na�ega ravnanja z �ivalmi.

�ivali smo iz �ustvenih bitij

spremenili v industrijsko
dobrino in proizvodne enote.

Ve�ina Ijudi se ne zaveda dejstva,
da �ivali hranimo z drugimi �ivalmi,

da pi��ance pitamo
z arzenikom,

da gnojila recikliramo
preko �ivali,

in da �ivali hranimo s
cementnim prahom.

Ve�ina od nas si najbr�
niti predstavlja ne,

kdo proizvaja hrano za �ivali,
iz �esa jo proizvaja

in kak�ne posledice bomo
trpeli mi, okolje in �ivali.

�elim povedati, da se gospod
Walker najbr� strinja z trditvijo,

da se v mesni industriji ni
mo� izogniti trpljenju �ivali.

Je to res?

Oprostite, ste vpra�ali mene?

Se strinjate, da se
v mesni industriji

ni mogo�e izogniti
trpljenju �ivali?

Odgovor na to
vpra�anje je da.

17. julij 1996.

Kon�ana predstavitev
dokazov. Super!

Zdaj morava dokaze zdru�iti
v koherentni zaklju�ni govor

in prepri�ati sodnika,
da razsodi v najin prid.

Imamo 40 tiso� dokumentov
in 420 tiso� strani pri�anj.

Nemogo�e je brez pomo�i

desetih izku�enih pravnikov

prebrati desetino vsega.
Za naju je preprosto preve�.

Tako sva izmu�ena,

da izgubljava koncetracijo.

Prav zdaj, v tem najbolj
pomembnem obdobju.

Zelo verjetno je, da nama ne bo
uspelo presko�iti zadnje ovire.

Pri�lo je tako dale�, da za
Charlieja nimam ve� �asa.

Komunikacije med
nama ni ve�.

Pogosto ga skregam in
ga na�enem igrat,

ker imam delo.

Tukaj sem �e od jutra in
sem na robu z �ivci.

Jutri zjutraj za�nem
s predstavitvijo

in �est tednov bom moral
neprestano govoriti

v najinih zaklju�nih govorih.

To je nemogo�a naloga.

To�be se v tej dr�avi uporabljajo
kot kruta oblika masovnega

obra�unavanja, ki se
najve�krat izvaja

na skrivaj...

Obto�be v letaku
niso resni�ne.

Delo v McDonald'su, kot ga
prikazuje letak, je groteskno...

Ronald McDonald je tujec,

pred katerim bi star�i morali
posvariti svoje otroke.

Vemo, da ima prikrite motive.

Prehrana, rak na dojkah in rak na
�revesju so morda povezani

morda pa tudi ne.

Ne pozabite, da so navedbe
v na�em letaku

zelo podobne navedbam
v McDonald'sovi bro�uri.

McDonald's ima ogromen
prora�un za ogla�evanje.

Je najve�ji potro�nik
govejega mesa na svetu.

To�ijo nas zato, ker no�ejo da
skupine, kot je London Greenpeace,

opozarjajo na tovrstno
problematiko.

Podjetja s hitro hrano na razli�ne
na�ine �kodujejo svojih strankam,

svojemu osebju,
�ivalim in planetu.

Razlog, da se industrija s
hitro hrano tako naglo �iri

in ostaja vir hrane za revne
in Ijudi delavskega razreda,

je tudi njena nizka cena.

Toda to je zelo podobno
kajenju in tobaku.

Resni�na cena in resni�ne
posledice niso vidne takoj.

Opazimo jih deset,
dvajset let pozneje.

Ko pogledamo na ceno, ki jo
pla�a �love�ko zdravje,

ko pogledamo na ceno,
ki jo pla�a okolje,

ko vidimo, kako se je
spremenil na� sistem dela

in �e bi lahko na�tevali,

ugotovimo, da ta hrana ni
poceni. Je izjemno draga.

Ta hrana je predraga
za na�o dru�bo.

Ker bogata�i in korporacije
nadzorujejo vse medije,

lahko zlahka oblikujejo
svet, ki ga vidimo.

�e kupite ta izdelek,
boste bolj sre�ni.

Zlahka nas prepri�ajo,
da se nima smisla upirati.

�e vse stvari ostanejo v njihovih
rokah, bo vse v najlep�em redu.

Ljudje so osupljivi.
Vsa ta raznolikost.

Iznajdljivost, kreativnost in vse
ostale krasne lastnosti.

Umetnost, glasba.

Zagotovo lahko odkrijemo
kaj bolj�ega,

kot je na� sedanji
ekonomski sistem,

pri katerem bogati
le pe��ica Ijudi,

polovica planeta pa je
prisiljena �iveti v bedi.

Najpomembnej�a stvar
zame je biti buden,

biti �iv in se zavedati
samega sebe.

No�em biti ujetnik

korporativnih marketin�kih
kampanj.

Trenutno na�e vlade
ple�ejo tako,

kot jim igrajo multinacionalne
korporacije.

Te zares vladajo svetu.

Ali res lahko ustrahujejo
posameznike?

Ali nam res lahko odvzamejo
pravice in svobodo?

To je dejanska vsebina
tega sodnega procesa.

O tem ne bo odlo�alo
vrhovno sodi��e.

Odlo�alo bo javno mnenje.

19. junij 1997.

Dan izreka sodbe.

To bo 314. in zadnji
dan na sodi��u.

Mislim, da bi moral
oble�i tole.

To bo dobro.

Izgleda� kot �upnik.

Ne izgledam kot �upnik.

Ali pa�?

19. junij 1997.

Zdaj pa preberite letake
in presodite sami.

Moji sklepi so naslednji.

Ni bilo dokazano, da hrana,
ki vsebuje veliko ma��obe

in �ivalskih proizvodov
ter malo vlaknin,

zelo pove�a tveganje za rakom
na dojkah in na �revesju.

Obstaja mo�nost, da se tveganje
pove�a do neke mere.

Namigovanje letaka, da pove�amo
tveganje za be�zni srca,

�e se v McDonald'su
redno prehranjujemo,

ni upravi�eno.

Strinjam se, da McDonald'sova
hrana ni tako zdrava,

kot jo prikazujejo v oglasih.

Zbadanje letaka, da McDonald's
izkori��a otroke,

ker so ti bolj dovzetni za
njihovo ogla�evanje,

otroci pa svoje star�e posledi�no
prisilijo v obisk McDonald'sa,

je upravi�eno in resni�no.

Krivdo za onesna�evanje z
McDonald'sovimi embala�ami

nosijo brezobzirne
stranke.

�eprav je �irjenje
vzreje goveda

privedlo do uni�evanja
de�evnega gozda,

ni dokaza, da bi McDonald's
pri tem aktivno sodeloval.

McDonald's UK slabo
pla�uje svoje delavce.

S tem ravnanjem je pripomogel
k zni�evanju pla� v gostinstvu.

McDonald's mo�no nasprotuje
poskusom sindikalizma,

a nima politike odpu��anja
pro-sindikalnih delavcev,

kot je navedeno v letaku.

Z izjemo pla�e, delovnih
pogojev v McDonald'su

ne morem ozna�iti
kot slabih.

McDonald's je odgovoren
za kruto ravnanje

pri vzreji in klanju
nekaterih �ivali,

ki jih uporabljajo pri
proizvodnji hrane.

Ostane nam vpra�anje
o vi�ini o�kodnine,

ki jo bo prejel McDonald's.

�kodo ocenjujem na
60 tiso� funtov.

Kasneje sva se prito�ila

in uspelo nama je preobrniti
dva klju�na sklepa sodi��a.

Prito�beno sodi��e je razsodilo,
da lahko upravi�eno govorimo

o slabih delovnih pogojih,

in da je pretirano prehranjevanje
z McDonald'sovo hrano

povezano z boleznimi srca.

Nato so od�kodnino zni�ali
na 40 tiso� funtov.

To je �udno. To je
zares �udno.

Kaj bova storila? Bova
stala tukaj cel dan?

Dvigni torbo.

Zdaj pa preberite letake
in presodite sami.

Sta pripravljena iti v zapor?

Pripravljena sva storiti vse,
da ohraniva pravico javnosti

do kritiziranja multinacionalnih
korporacij.

Tiskovna konferenca
Helen in Davea

Misliva, da bi bilo �koda,
�e se ne bi borila

in bi bili Ijudje uti�ani
z ustra�evanjem.

Tiskovna konferenca
McDonald'sa

Kot si lahko predstavljate, smo z
dana�njo sodbo zelo zadovoljni.

Odgovoren sem, da
za��itim na� ugled.

To smo tudi storili.

Na na�o podjetje so letele
zelo resne obto�be,

ki so se izkazale
kot napa�ne.

Imeli so skupino odvetnikov.
Izku�eno skupino pravnikov,

ki so pet let delovali v njihov
prid na sodi��u in izven njega.

Zmagala sta Dave in Helen, saj
sta kljub zelo slabim mo�nostim

uspela dobiti ve� kot polovico
vseh to�k v primeru.

Toda sodnik je razsodil,
da izkori��ate otroke,

ker so bolj dovzetni
za va�e ogla�evanje.

Ti naj bi star�e nato prisilili,
da obi��ejo McDonald's.

To�nih besed se ne spomnim.

Ko bom pregledal podrobnosti,
bom lahko komentiral to izjavo.

Sodnik je to dejal
na sodi��u.

Ne vem, �e je to v tem
kontekstu zares dejal.

Moral bom pregledati
celotni dokument.

Sodnik je v vseh teh to�kah
presodil v najino korist.

Kako bo pravni sistem
ukrepal proti McDonald'su?

To je zdaj vpra�anje.

Stro�ki in od�kodnina
niso pomembni.

Pomembno je bilo
dokazati resnico.

To smo si zadali in to�no
to smo tudi naredili.

Od�kodnine ne bova poravnala.

McDonald's si ne
zaslu�i niti penija.

Navsezadnje pa
nimava denarja.

Dva dni pozneje.

21. junij 1997.

Danes bomo mno�i�no
protestirali.

Protestirali bomo pred petsto
McDonald'sovimi restavracijami

v Veliki Britaniji
in po svetu.

Nismo �e rekli
zadnje besede.

Sedem let pozneje.

Zaradi McTo�be je McDonald's
pre�ivljal te�ke �ase.

Leta 2002 je prvi�
posloval z izgubo.

Dolgoro�no so v
velikih te�avah.

Mislim, da je McTo�ba
zelo pripomogla

k poplavi kritik.

Te �tevilke so nezasli�ane.

Na �alost si si po�kodoval
srce, jetra in kri.

Kritiki no�ejo namenoma
omade�evati njihovega ugleda.

Na dan prihaja resnica
o njihovem poslovanju.

O nekaterih stvareh, ki sta jih
izpostavila Dave in Helen,

na primer o hitri hrani in
ogla�evanju otrokom,

se pred desetimi, petnajstimi ali
dvajsetimi leti ni veliko govorilo.

Danes so te stvari glavni
predmet razprav.

Zdi se, da je primer spremenil
McDonald'sovo taktiko.

Mislim, da od takrat naprej

McDonald's nikomur ni ve� grozil
s to�bo ali podobnimi ukrepi.

Nisem si �elela iti v zapor,

ampak mislim, da sem bila
pripravljena to storiti,

ker bi se druga�e vdala
njihovemu ustra�evanju.

Ugotovili so, da bi bilo
najino zaprtje

prava katastrofa za njihove
odnose z javnostjo.

Odnehali so, ker bi to bila
slaba reklama za njih.

Povrhu vsega, nikoli niso dobili
niti penija od�kodnine.

Tako ali tako nisva mislila pla�ati,
a tega niso nikdar niti zahtevali.

Po sojenju sem �e nekaj let
delala v no�nem klubu,

nato sem se dve leti
izobra�evala

in na koncu iz�olala
za elektri�arja.

Bila sem tudi �Ian stanovanjske
zadruge, kjer smo se zdru�ili,

da smo imeli ni�je najemnine
in smo lahko la�je nadzorovali

na�a stanovanja.

Zdaj posku�amo kupiti
nekaj zemlje,

da si bomo lahko
zgradili svoje hi�e.

Oprosti Flossy.
Hvala.

McTo�ba je zame predstavljala
nekak�no stransko pot,

saj sem zmeraj najbolj intenzivno
deloval v svoji lokalni skupnosti.

Uspelo nam je zbrati
milijon funtov

za umiritev prometa
na tem obmo�ju.

Otroci se bodo na ulici lahko igrali,
varno pa bo tudi pre�kanje ceste.

Rad bi postal igralec,

saj u�ivam v igranju in
�elim biti ustvarjalen.

5. september 2004.

Vlak v Strasbourg.

Z Daveom imava obravnavo
na Evropskem sodi��u.

Premagala sva McDonald's, zdaj je
na vrsti �e vlada Velike Britanije.

Dave in Helen sta zdaj primer
postavila pred Evropsko sodi��e

za �lovekove pravice, ki je
najpomembnej�e v Evropi.

Posku�ali bomo dokazati, da
sodno pravo v Veliki Britaniji

kr�i Evropsko konvencijo
za �lovekove pravice.

Vlo�ek tako ne bi
mogel biti vi�ji.

Evropsko sodi��e bo moralo preu�iti
precej temeljnih spornih vpra�anj

o angle�kem sodnem pravu.

Na prvem mestu je o�itna
nepravi�nost sistema,

ki eni strani dovoljuje veliko
pravnih zastopnikov,

druga stran pa lahko ostane
brez vsakr�ne pravne pomo�i.

Samo v primeru, ko te nekdo to�i,
nisi upravi�en do pravne pomo�i.

Pri drugih sodnik postopkih
pravno pomo� lahko dobi�.

Tako se dose�e ravnote�je, ki je
potrebno za pravi�no presojo.

Zame je McTo�ba pomembna,

ker je po svetu
spro�ila gibanje,

ki nasprotuje utrjeni
mo�i podjetij

in njihovemu napa�nemu
ravnanju.

Tega ni povzro�ila le ena oseba,

a brez dvoma je s svojim "ne"
na ogenj prilila Helen.

Ne bom stavil,

da bo McDonald's
propadel �e jutri,

ali da bo �e jutri na�a
dru�ba postala

�ustvena, skrbna
in humana.

Toda, ko sem se rodil, je
bila na jugu segregacija

in �rnci se niso smeli voziti
na istih avtobusih

in niso smeli sedeti pri
istih mizah kot belci.

Ko sem bil otrok, je bil
Nelson Mandela v zaporu.

Torej se stvari zagotovo
lahko spremenijo.

Vemo, da ne marata korporacij,
toda kak�ne so druge mo�nosti?

Prevzeti moramo nadzor
nad na�imi �ivljenji,

na�imi skupnostmi in
na�imi delovnimi mesti.

Za�eti moramo sprejemati
odlo�itve,

ki bodo vplivale na na�a
�ivljenja in na okolje.

Odlo�itve o tem, kaj se bo
zgodilo z naravnimi viri,

in o tem, kaj vse
moramo postoriti.

Ljudje ne verjamejo,
da bi to lahko uspelo.

Mislijo, da bi takrat Ijudje
ubijali, kradli in tako naprej.

Toda to se v na�i
dru�bi �e dogaja.

Imamo korporacije in
bogate posameznike,

ki si lastijo ogromen
del na�ega planeta,

drugim pa prepre�ujejo
dostop do njega.

Dobesedno kradejo
vsem ostalim.

V skupini Ijudi,
oziroma v dru�bi,

se bodo vedno
pojavljale te�ave.

Toda nepotrebne te�ave
bi lahko odpravili.

Na primer rev��ino sredi
izobilja, ali dejstvo,

da si nekateri lastijo petdeset
hi�, drugi pa nimajo kje �iveti.

Ve�ina tako imenovanih
antisocialnih behavioristov

so Ijudje, ki se grebejo za
drobtine, ki padejo z mize.

Ljudje, ki se res vedejo
antisocialno, so tisti,

ki nadzorujejo vse vire.

Tisti, ki drugim Ijudem odvzemajo
to, kar bi si morali deliti vsi.

�e bi odpravili vlade
in korporacije,

ki jih zanimata le
dobi�ek in mo�

in stvari vzeli v svoje roke,

kar bi pomenilo spremembo
dru�be oziroma revolucijo,

ki se ne bi zgodila
kar tako �ez no�,

bi �ez nekaj let lahko ustvarili
mo�na narodna gibanja,

ki bi nekega dne
prevzela odlo�anje

in skrb za na� planet.

7. september 2004.

Zjutraj imava obravnavo
na Evropskem sodi��u.

Ironija, da sva kon�no
dobila pravno pomo�.

Zdaj je z nama cela
ekipa pravnikov.

Govoril bo Kier,
saj midva ne smeva.

To je Parisa Wright,
najina pomo�na odvetnica.

To je Kier Starmer,
najin �udoviti odvetnik.

To je Anthony Hudson,
prav tako najin odvetnik.

To pa je Mark Stephens,
najin svetovalec.

Dodal vse to�ke, o katerih smo
se pogovarjali v�eraj zve�er.

Nekaj sem tudi izpustil, tako da
bo trajalo trideset minut.

Izjavo prof. Nicholsona sem
moral izpustiti v celoti.

Tudi pomen?

Ne, samo odsek, ki se izklju�no
ukvarja s primerom.

Mislim, da to ni pomembno.

Kaj pa dejstva in komentarje,
ki se �estkrat ponavljajo?

Tega tako ali tako nisem razumel,
zato bomo izpustili tudi to.

Lokalna in centralna vlada �e
dlje �asa ne smeta posegati

po to�bah te vrste,

saj omejujejo svobodo govora.

Pred Evropskim sodi��em

pa posku�amo to pravilo raz�iriti
tudi na multinacionalna podjetja,

ki so pogosto mo�nej�a in bogatej�a
od manj�ih dr�av po svetu.

Svoje nazore lahko �irijo preko
televizije, preko ostalih medijev

in z ogla�evanjem.

Ni jim treba na sodi��e

s starinskimi in nepravi�nimi
sodnimi procesi.

In?

Ne spra�ujte.

Dave, kako je �lo?

Odli�no. Vlada se
izklju�no brani.

Predvsem zaradi
pravne pomo�i.

Zdaj priznajo, da bi pri
neobi�ajnih postopkih

in v izrednih okoli��inah
morala biti na voljo.

Vlada se sklicuje na za��ito
svobode govora, ki zahteva

naj naravovarstveniki
uravnote�ijo svoj letak,

tako da nanj uvrstijo tudi
reakcijo na obto�be.

Nih�e pa ne zahteva,
da McDonald's

uravnote�i svoje
oglase in pove,

da njihova hrana ni zdrava
in naj je raje ne u�ivamo.

Naravovarstveniki so
ravnote�eje.

Nadaljevali bomo z na�im delom,
dokler ne bo svet pravi�en.

Pet mesecev pozneje.

15. februar 2005.

Danes bova dobila razsodbo
Evropskega sodi��a.

Upam, da je to zadnji dan pravne
bitke v primeru McTo�ba.

Sodne obravnave ne bo, obve��ena
bova po elektronski po�ti.

Po petnajstih letih je to
nekak�en antiklimaks.

Pozdravljena!

To pa je dobrodo�lica.

Helen! Lepo da te vidim!

Sestaviti posku�ava dve
izjavi za javnost,

tako da bo odlo�itev sodi��a
�imprej pri�la v javnost

in nama ne bo treba
za�eti iz ni�.

Eno zgodbo imava v primeru,
da sva v vseh to�kah izgubila,

drugo pa �e sva zmagala.

Polemika ali nekaj
podobnega.

Za bo�jo voljo,
ti in tvoja polemika.

Greva pogledat! Lahko
je �e. Ura je pol desetih.

Ravnokar preverjava.

Mogo�e je �e.
Malo po�akaj.

En? Kaj je bilo to?

Ne, samo spam.

Kako lahko dobi� toliko
spama v eni sekundi?

Kdo so ti spamerji?

Petindvajset minut do desetih
in ni�esar niso �e poslali.

Po moji uri manjka do
desetih �e 32 minut.

Poklical bom na sodi��e.

Mislim, da bi bilo to
rahlo nepotrpe�Ijivo.

Stoj, zdaj prihaja.

Ne zapiraj tega! Ne zapiraj!

Poklical bom na sodi��e,
da preverim, �e so poslali.

Telefonska �tevilka.

Ne delaj tega. Najbr�
zadevo posku�ajo urediti.

Tvoji klici ne bodo
pomagali.

Pravite, da imate
tehni�ne te�ave.

Zdaj bo, zdaj bo.

Za nekoga, ki ga razsodba
Evropskega sodi��a ne zanima,

je zelo razburjen.

Nisem razburjen. Zadevo bi rad
samo zaklju�il. Za bo�jo voljo.

Pravzaprav imam podalj�ek.
Lahko bi...

Tukaj je.

Dobro.

Evropsko sodi��e za �lovekove
pravice, obvestilo za javnost.

Evropsko sodi��e za
�lovekove pravice

sporo�a sodbo v primeru Steel,
Morris proti Veliki Britaniji.

Sodi��e sogla�a,

da je bil kr�en 6. �len Evropske
konvencije o �lovekovih pravicah

o pravici do pravi�nega
zasli�anja,

in da je pri�lo do kr�itve 10. �lena
konvencije o svobodi govora.

Medijskega zanimanja
je ogromno.

Mislim, da ne bomo
mogli ustre�i vsem.

Ob pol dvanajstih
imam intervju.

�ez tri, �tiri minute
bom v etru.

Zdaj je na vrsti to, potem
pa morava pohiteti tja.

Moram si zapisati
razsodbo.

Sicer pa tako ali tako ne
bova nikamor od�la.

Po tem telefonu morava
dati izjave za javnost.

Halo, je to v �ivo?

Svoboda govora.

McDonald's naju je
�elel ustaviti.

V sodno dvorano sva zvlekla
vse njihove vodilne.

Pravni sistem.

Vse vodilne in �lane
njihove uprave.

Imeli so celo ekipo pravnikov in
porabili deset milijonov funtov,

da bi prepre�ili �irjenje
javne kritike,

letakov in tako naprej.

Toda njihov na�rt se je
popolnoma izjalovil.

To je bil BBC World
Service. Odli�no.

Predvajali bodo
povsod po svetu.

Zdravo Kier!

Odli�no, dobre novice torej!

Telefon, plakat.

Zdravo Charlie! Poslu�aj, na tetinem
telefonu ti pu��am sporo�ilo,

da smo dobili to�bo.

Upam, da u�iva�,
in da je vse v redu.

Te pokli�em kasneje.
Adijo.

On je o�e samohranilec,
ona je bila vrtnarka.

S seboj nosita
simbol zmage

proti enem od najmo�nej�ih
podjetij na svetu.

Po vse teh letih �e
vedno protestirata.

Toda danes lahko Helen Steel
in David Morris praznujeta.

Odpravila sta se na plo�nik pred
restavracijo s hitro hrano,

kjer se je vse
skupaj za�elo.

Kot pravita, bosta po�astila mejnik
oziroma zmago malega �loveka.

Vlada preu�uje razsodbo v korist
dveh naravovarstvenikov,

ki sta po McDonald'sovi to�bi
pod vpra�anj uspe�no postavila

�e angle�ki pravni sistem.

McDonald's in vsa ostala
multinacionalna podjetja

bodo odslej dobro premislila, preden
bodo �e kdaj podobno ukrepala.

Dober ve�er. Izgubila sta
proti McDonald'su,

a danes sta premagala celotni
angle�ki pravni sistem.

Malo stopite nazaj.

Pod tema zlatima obokoma v centru
Londona se skriva podjetje,

ki si zagotovo �eli,

da se nikoli ne bi spopadlo s
tema naravovarstvenikoma.

David Morris in Helen Steel
pa ni�esar ne ob�alujeta.

To�ba zaradi tega letaka

je McDonald's stala okrog
10 milijonov funtov.

�e pred dana�njo
razsodbo

so to�bo opisovali kot najve�jo
katastrofo za odnose z javnostjo

kakega podjetja
v zgodovini.

Za ta dva �loveka, ki verjetno
nikoli ne stopita v McDonald's,

je primerno, da imata
tiskovno konferenco

pred eno od restavracij
te verige s hitro hrano.

Pravita, da se bo
upor nadaljeval.

Pomembno je, da
se Ijudje uprejo,

da se borijo za stvari,
v katere verjamejo

in kritizirajo trenutno
vodenje na�e dru�be.

Kot David in Goljat.

Vi proti multinacionalki.

Kljub vsem razsodbam v njihovo
�kodo, so na�eloma zmagali.

Ne, mislim, da so izgubili.

Res sta se borila
David in Goljat,

a ne na tak na�in, kot so
to prikazovali mediji.

Pravi velikan v tej bitki
je bila javnost.

Na svetu nas �ivi
ve� milijard,

korporacije, kot je McDonald's,
pa sestavlja samo elita,

ki dela samo v
svojo korist.

Ko se bo javnost uprla

in organizirano spregovorila
o nepravi�nostih,

nas ne more ni�
zaustaviti.

Prevedel Zmago Pavli�i�

Preuzeto sa www.titlovi.com