Original subtitles

Sreèe ni. Ne preostane nam drugega, kot da skušamo biti sreèni brez nje.

Nekoè je bila in še obstaja Torresecca,

vasica 50 km od Rima, ki leži na urbanistiènem biseru,

znanem kot Prenestina.

Prviè v zgodovini je kdo slišal zanjo leta 1963,

ko ji je "RAl" med pavzo posvetil devet sekund.

Drugiè pa leta 1974, ko je ob 11.30

skoznjo prviè in zadnjiè potekala Dirka po Italiji.

Tretji razlog, zaradi katerega jo pomnijo, je moja družina.

Najprej vam jo bom predstavil, èlana za èlanom.

Moj oèe: Danilo Tucci. Stopnja izobrazbe: Èetrti razred osnovne.

Od svojega 14. leta plete mocarele

v znani sirarni "Panzarella e Figli". Kljub temu mu še vedno tekne.

Tucci, kaj poèneš? Ješ?

Kakovost preverjam. –Za kolièino te plaèujem.

Ne jej, delaj. –Glej no.

Oèe obožuje motocikle. Od nekdaj si je želel imeti ekipo v Formuli 1.

Za zdaj je le lastnik kombija iz obdobja Woodstocka.

To je moja mama Loredana, po poklicu gospodinja.

Njeno poslanstvo je razkužiti svet, zlasti naš dom.

Pazi. Nehaj. Od jutra si že vse trikrat oèistila.

Nisem jaz kriva, da se bacili popoldne razmnožujejo.

Se vzburijo, ko sonce zaide? Kaj, èe se še jaz?

Pusti me. Èistiti moram.

Mama in oèe delata najboljše "supplije" na svetu.

Oèe jih polni in pripravi, mama pa panira in cvre.

Moja starša se kljub vprašljivim prehranjevalnim navadam

ljubita že skoraj 25 let.

Poglej, ljubezen. Pokusi.

Ti je všeè? –Odlièni so.

Vsa ta leta se nista ganila iz Torresecce.

Moja sestra Tamara pa od nekdaj veliko potuje.

Vendar samo v domišljiji.

Brati se je nauèila z 9 leti in ima še težave z dvojnimi soglasniki.

K sreèi so izumili avdioknjige.

Mama, berem. Lahko sesaš tiše?

Poleg oèeta edina v družini dela

in sanja, da bo odpotovala v New York ter spoznala Paris Hilton.

To je moj stric Marcello, mamin brat.

Odkar ga poznam, živi na našem raztegljivem kavèu.

Vse dneve eksperimentira s križanjem rastlin in sadja.

Njegov najnovejši izum je ...

Mandekaki. –Kdo menda kaka?

Ne, pol mandelj in pol kaki. Kaj praviš?

Lepo trd je. –Na zunaj,

po mandlju. Notri pa je mehak

kot kaki. Samo prototip je, lahko ga izboljšam.

Še druge izdelke imam. Bi pokusila opuntino?

Križanko opuncije in kutine. Ali grenivke in melone, grenilono?

Vzgajaj paradižnike in brokoli. Tako bomo prihranili pri zelenjavi.

Misliš, da lahko vzgajam paradižnik in brokoli? Sem mar kmet?

Agronom sem. –Jasno.

Danilo, pusti ga pri miru. Mama se je žrtvovala, da bi študiral.

Kako se šele jaz žrtvujem, da bi on jedel. In to obilno.

Daj no.

Tiše. Zadnjo epizodo "Greha in sramu" gledam.

V hiši živi še babica Nicoletta.

Od dedkove smrti se 20 ur na dan drogira s TV serijami.

Obožuje Gabriela Garka.

Zakaj nimam sina, kot je Gabry?

Gabry? Sta prijatelja? In v èem je Gabriel Garko boljši od mene?

Kot prvo služi, da ne omenjamo videza.

Ti si kot velik hrèek. –Hvala, mama.

In to sem jaz. Ime mi je Kevi, brez "N".

Oèe je šele ob vpisu v matièno knjigo ugotovil, da se piše Kevin.

Kevi, pusti nalogo.

Poèni kaj normalnega, igraj se z žogo, tepi prijatelja.

Glej, da mame ne bo skrbelo. –Dobro, mama.

Konèno.

V tej družini se ne živi slabo,

èeprav se trudim prilagoditi njihovi nizki kulturni ravni.

Naš denarni položaj ni bil najboljši,

vsaj do tistega veèera.

"Suppli".

Eden za Tuccije ... –Tucciji za enega.

Tišina.

Sledi "Superwin".

Mama je vsak teden igrala iste številke.

Datuma rojstva svojih junakov.

Sto milijonov evrov.

Papeža Bergoglia in Al Bana.

17, 12, 36.

Papežev rojstni dan ... –In 20.

5, 43.

Al Bano.

Tuccijevi smo bili vedno znani po resnosti.

Stoj. Ponovi. Koliko smo osvojili?

Sto milijonov. Jezus, Jožef in Marija.

Sto milijonov lir ni niè. –Evrov, babica.

Koliko je to? –Dvesto milijard lir.

Tiho. Slišali nas bodo. Tiho vpijte, tako.

"Tiho vpijte"? Naj vsi slišijo.

Veste, kdo je zadel sto milijonov?

Mi že ne.

Ne ve se še, kateri sreènež je zadel sto milijonov.

V Torresecco smo prišli slišat vtise in pripombe

somešèanov dobitnika. Zaèeli bomo pri gospodu Massimu.

Kaj mislite o milijonskem dobitniku?

Kakšen dobitnik? Umreti morate. Vsi bogataši morajo umreti.

Kdo vam je kupil to obleko? Prišli ste sem v Torresecco ...

To je novinarka s Skija. –S Skyja.

Z nami je tudi g. Edoardo, ki mu zastavljam enako vprašanje.

Kaj vi mislite? –Mislim, da je dobitnik iz našega mesta.

Svoja jajca stavim. Ojej, smem na Skiju reèi jajca?

Smem. Tudi nogomet imate. –Ne smete.

Zakaj mislite, da je kdo iz mesta? Lahko bi bil kakšen turist.

V Torresecci?

Ta je nora.

Èe v navigacijo vpišeš "Torresecca", reèe:

"Peljal te bom tja, ampak bom dvesto metrov prej ustavil."

Štekaš? –Ja.

Èe bi poznali dobitnike, kaj bi jim rekli?

Naj nam pomagajo.

Komu? –Nam.

Bogataši ne dajo nikomur niè. Umreti morajo.

Vam je jasno, kako stojijo stvari?

Èe bomo posojali denar, bomo ostali brez njega.

Nihèe ne sme vedeti, da smo dobitniki. Jasno? –Ja.

Prisega molka. –Kaj?

Pretvarjati se moramo, da se ni niè zgodilo. –Bravo, Kevi.

Nekaj tednov potem smo popolnoma anonimno dobili denar.

Nikogar ni. –Seveda, tri ponoèi je.

Tamara, pojdi na tisto stran. Vi pa z mano.

Kevi, ti ostani tu.

Na raèunu smo imeli sto milijonov, ampak se nismo smeli izdati.

Marcello, straži pred cerkvijo.

Potegni kartico. –Ne najdem je.

Danilo, Loredana, dober veèer. –Kaj poèneš?

Noèni sprehodek. Pes ima vnetje mehurja.

Aha.

Sta šla na bankomat? –Kaj?

Sta šla na bankomat? –Je to bankomat?

Mislil sem, da je aparat za kondome.

Še to poèneta? –Seveda. Živahno spolno življenje imava.

Moja gospa zdaj ni urejena,

ampak vèasih porabljava kondome kot bombone.

Nerodno mi je. –Prijeten seks ...

No, prijeten veèer. –Lep veèer.

Si videl Tuccijeva, Pallino? Še sta dejavna.

Marcello. –Ojej.

Kaj se je zgodilo? Kaj poèneš tu? –Kdo?

Ti. –Nisem mogel zdržati.

Prostata? –Ne, spovedati se moram.

Do jutri potrpi. –Zdaj se moram spovedati.

Gospod ni nikoli zaprt, 24 ur na dan dela.

Kaj pa kvasiš?

Gospod poène, kar hoèe. Vsemogoèni zdaj spi.

Lahko bi ga zbudili, ker sem grešil, oèe ...

Misli, besede in dejanja.

Pin.

Koliko naj dvignem? –Pretiravaj, 150.

Izvoli.

Èudovito je.

Si slišal zvok denarja, ko prihaja ven?

Ponoviva? –Jutri.

Prosim, še hoèem. –Si se vzburila?

Ne. –Hoèeš dvakrat?

Samo še enkrat. –Bojim se te.

Naloga je opravljena.

Vse je v redu.

Kje je Marcello?

Oèe, srh me je spreletel.

Je to vse? –Ja.

Je kaj, èesar si ne upaš priznati?

Kaj, kar ti teži srce?

Kar bi hotel pred vsem zavpiti? Na primer ...

"Zadel sem sto milijonov!" –Tiho, ne vpijte.

Niè nisem zadel.

Res ne? –Res.

Zakaj me sprašujete?

Ne sprašujem tebe, ampak vse. Seveda velja spovedna molèeènost.

Razumem. Ampak zakaj vas zanima, kdo je zadel sto milijonov?

Zakaj? Misliš, da je Jezus,

ko je namnožil kruh in ribe, vse pojedel sam?

Ja. –Ne. Z vsemi jih je delil.

Šel je k prijatelju, ki se je ženil,

in vodo spremenil v vino. Pa se je sam napil?

Ja. –Ne.

Èudež je v tem, da so se vsi napili.

Marcello, èudež potrebujemo. Spovej se.

Kaj? Priznam, da nisem niè zadel.

Prisezi. –Prisežem.

Priseèi moraš pri sveti Severi,

kraljici pokojnikov, devici in muèenici.

Pretiravate.

Ta devica, muèenica in kraljica pokojnikov je nesreèna svetnica.

Nesreèna? V raju je, ti pa se greš tepca.

Zaradi te žalitve moraš zmoliti še dve zdravamariji.

Oèe naš, ki si v nebesih, naj se zgodi Tvoja volja,

kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh

in ne vpelji nas v skušnjavo ... Hosana v višavah ...

Nisem dostojen ... Moj greh ...

Kje si bil? –Pozabi. Dobro se je izšlo.

Dobil sem 12 oèenašev in 4 zdravamarije.

Mi pa en bankovec za 50 evrov in pet za 20. Vznemirljivo. Pridi.

Dovolj, utihni. –Nocoj moram konèati.

Prepreka.

Kevi, kolikokrat sem ti rekel, da ne pušèaj igraè po hiši?

To ni igraèa. Robot sesalnik je.

Imenuje se "Robot Rumba". –Si znorela?

Vse dela sam. Tako si ne bom unièila hrbta.

Rekel sem, da ne zapravljajmo, da nas ne bi odkrili,

ti pa si kupila leteèi krožnik, ki èisti?

V Palestrini sem ga kupila. Tam nas nihèe ne pozna.

Ne bi smela v Palestrino. Veš, da nas tam vsi poznajo.

Kaj je bilo? –Tvoja sestra kupuje v Palestrini.

Zapravlja kot nora. –Loredana, preseneèaš me.

Revež ima prav. Rekel je, da ne smemo niè kupovati.

Kaj je to? –Niè.

Ven. Roke na mizo.

Poèasi s temi rokami.

Kaj je to? –Izgleda kot mobi.

Èigav je? –Ti si mi ga podtaknil v žep.

Baraba. –Kje si ga kupil? So te videli?

Nihèe me ni videl. Nisem ga kupil v trgovini,

ampak prek Amazona. –Prosim?

Spletna trgovina. Prek raèunalnika kupuješ.

Nimamo raèunalnika. –Jaz tudi ne. Tamarin je.

Si kupila raèunalnik? –Ni zame. #babicamejeprosila.

Potrebujem ga za gledanje "SkyGo", ko grem ven.

Poleg tega vsi kupujejo, kar hoèejo. Sem jaz edina trapa?

Kaj govoriš? Zdrava si, imaš èloveško toplino,

živiš kot mati kraljica. –Še denarja za barvanje nimam.

Kot èarovnica sem. –Èe se pobarvaš, boš pa kot Belen.

Kaj ste še kupili? –Niè.

Jaz grem.

Kdo je? –Paket za gospoda Marcella.

Zmotili so se. Jehove prièe.

Nihèe ne sme vedeti, da smo zadeli denar.

Èe imamo denar, pa ga ne moremo porabljati, èemu vse skupaj?

Marcello ima prav. Takole ...

Èe mi ne kupite novega televizorja, bom raztrobila, da smo dobitniki.

To je izsiljevanje. –Ja.

Ja.

Tega hoèem.

Krasen je. Vse življenje ga èakam. Tace stran, umazala ga boš. Moj je.

Sijajna izbira, gospa. –Koliko stane?

Danes imamo poseben popust. 120 inèev za samo 43.000 evrov.

Malenkost. –Rekla je, da bomo prihranili.

Lahko vam ga dostavimo domov v 24 urah. Samo naslov povejte.

Jasno. Naslov je preprost. Poznate Torresecco?

Vozite po Prenestini in pridete do èrpalke ...

Ji daješ naslov? –Ja.

Nam ga lahko zapakirate?

Kako ga bomo skrili, èe pride kdo na obisk?

Veèji je od kina v Valmontoneju.

Ti si ga hotela.

Marcello, Danilo. –Kdo je to?

Dober veèer, gospa. –Dober veèer.

Kaj poènete? –Izkrcavava.

Težko izgleda. Primite Gremlina.

Vama pomagam? –Ja.

Kje pa, sama bova. Hvala.

Kaj pa govoriš? Težko je. Pomagaj nama.

Oprostita ... Kaj ...

Kaj je to? –To?

Kaj je to? –Stvar.

Krasna. Ortopedska vzmetnica.

Za mamo. Ne, mama? –Ja.

Pokažita. 120-inèni televizor je.

Najmanj 20.000 evrov stane. –20.000 evrov.

Ja. –43 s popustom.

Si pa res bedak. –Ja.

Zanima me, kako sta reveža kot vidva

kupila televizor, ki stane 43.000 evrov.

V "Unieuro" sva šla. –In?

Šla sva tja in ... –Ja?

Kaj je?

Kaj?

Ukradla sva ga. –Ja. Nisva hotela.

To sva naredila za mamo. "Igro prestolov" hoèe gledati.

Marcello je hotel razveseliti mamo.

Poslednja želja bedne èloveške lièinke, ki trpi za arteriosklerozo.

Kmalu nas bo zapustila. –Ne pretiravaj, moja mama je.

Ti si lièinka.

Naju boš prijavil? –Kaj pa govoriš?

Èe vaju nihèe ni videl, vama brez televizorja ne morejo niè.

Kako brez televizorja? –Moramo se znebiti dokaza.

Znebiti –Stran ga moramo vreèi.

Kam? Na reciklažno dvorišèe?

Ne. Tja, kamor vsi iz mesta meèemo odveène stvari.

Kam pa? –V potok.

V potok že ne.

Ena, dve ...

Dve in pol ... In tri. –Sicer bo ostal tu.

Edoardo, hvala. Brez tebe ... –Èe si ne pomagamo sovašèani ...

Hvala. Te peljemo?

Ne, ob potoku se bom sprehodil. Romantièno je.

Izvoli. –Lep veèer.

Lep veèer, ja.

In?

Že vem. Razdeliva si naloge.

Dobro. –Ti vzemi vrv iz kombija.

Jaz te bom trdno privezal za ta drog.

Ja. –Potopil se boš v potok

in zapel televizor, jaz pa te bom potegnil gor.

Si znorel? –Zakaj?

Voda je ogabna, pa tudi podgane plavajo v njej.

Ni šans. –Tebi ni niè jasno.

Pa se ti vrzi v potok. –Je važno?

Odpornejši si, športno telo imaš.

Poglej se. Glej te prsne mišice.

Nekaj bi predlagala. –Prav.

Èe ne bo televizor èez pet minut doma ...

Ja? –Bom oba vrgla v potok.

Jasno? –Kristalno.

Si predstavljaš, da je nekdo iz vasi zadel ves ta denar?

Prasci. Naj vse porabijo za zdravila.

Tudi tuje sreèe se moramo veseliti.

Naj jih kap, medtem ko štejejo denar.

Tucci, zaposlil sem novega delavca za pletenje. Mladega in živahnega.

Ti se boš jutri vrnil k molzenju. –Leta èakam napredovanje.

Upal sem, da bom napredoval na "burrato".

Vesel bodi, da sem te sploh obdržal.

Tu lahko napreduješ samo prek poznanstva.

Sit sem te. Še besedico, pa boš spet siromak.

Motiš se.

Nisem siromak. Bogat sem.

Jaz sem zadel sto milijonov, jasno?

Nisem jaz siromak, ampak ti.

Zgodila se je katastrofa. –So ti ukradli skuter?

Ko bi ga vsaj. V službi sem vsem povedal, da smo dobitniki.

Gospod, usmili se. –Ti si rekel, naj nikomur ne povemo.

Èe bi jaz to naredila, bi znorel.

Kaj vraga, Danilo ... –Kaj zdaj?

Oprostite, ampak nisem zdržal. –Ne razburjajmo se.

Mogoèe so Panzarella in drugi olikani.

To bodo obdržali zase. Ne bodo opravljali. –Misliš?

Oglašamo se v živo iz Torresecce, pred hišo družine Tucci.

Niso dali izjave ali intervjuja, ampak z nami

je župnik cerkve svete Severe, don Genesio.

Takoj mu predajam besedo. –Kakšno besedo?

Ta nièvrednež Marcello

je na spovedi prisegel, da niso dobitniki.

Laganje na spovedi je hud greh.

Ni spoved tajna? –Je, ampak ne, ko lažeš.

Èe falot Marcello misli, da se bo izmuznil z davkom za cerkev,

se moti.

20 odstotkov hoèem. Ne tega ušivega davka.

Tiho, da nas ne slišijo.

Kovèki gor. Najprej rastline. –Vzemi rastline.

Vsi èakamo, da kdo od Tuccijev pride iz hiše

in da izjavo.

Za zdaj nismo dobili nobene izjave.

Zakaj jokaš? Vedno praviš, da nikoli ne potujemo.

Vem, ampak nisem hotela, da odidemo kot lopovi.

Nismo imeli izbire. –Azilanti smo.

Emigranti ... Ucvrli smo jo.

Tako je. –Danes smo mastno bogati,

bogataši pa ne živijo v Torresecci. –Toèno.

Kje živijo? –Dobro vprašanje. Kam gremo?

Mesto z najveèjim dohodkom na prebivalca je Milano.

S èim?

Najveè bogatašev živi v Milanu, v vsakem primeru na severu.

Zakaj se ne bi preselili na sever Rima?

Kmetavz. Kje je bil Expo? Na severu Rima? Ne.

Kje živijo ljudje s TV? V Pignetu, Torre Mauri? Ne.

Gospoda živi v Milanu. –Strinjam se z mamo.

Èe nam ne bo všeè, se bomo vrnili v te kraje.

Toèno, vse je odvisno od ...

O bog. #hoèemumreti. Pozabila sem polnilec za mobi.

#Kajtebriga. Deset jih boš kupila.

Èe nismo pozabili niè drugega, bom pospešil. –Ja.

Eden za Tuccije ... –Tucciji za enega.

Konèala sem. Vzela bom dedovo sliko, pa lahko gremo ...

Daj malce glasbe, sicer bom zaspal.

Zaupajte nam svoje prve vtise.

Vedela sem, da bomo nekoè zadeli. Hèi je imela vedno smolo.

Mama je. –Je nismo vkrcali?

Zato je vse tako tiho. –Vrni se.

Hitro. –Poèasneje.

Kaj boste z denarjem? Boste dali kaj za dobrodelne namene kot Bill Gates?

Pa kaj še! Vse bomo obdržali. Ta tvoj prijatelj je oèitno tepec.

Tiho, pojdi z nami. –Intervjuvala me je.

Prispeli smo.

Gremo.

Bujenje.

Milano. –Ljubica, v Evropi smo.

V Milanu je bilo vse drugaèe.

Stavbe, podnebje, ljudje, avti.

Kot bi prišli na drugi planet, le da smo bili mi vesoljci.

Dober dan. Lahko dobim kljuèe? –Niti sluèajno.

Poglej. –Ja.

Vam lahko pomagam? –Dober dan.

Danilo Tucci. Moja gospa. Tuccijevi smo. Radi bi spali.

Smola. Visoka sezona je in nimamo prostih sob.

Naslednjiè rezervirajte. Lahko vam predlagam penzion v Rogoredu.

Izvolite. Spoštovani. Seveda, zdaj je nizka sezona.

Za vas bomo vedno našli sobo.

Se kmalu vidimo. Nasvidenje.

Omenili ste visoko sezono. –To je razkošen hotel s petimi zvezdicami.

Samo pet jih imate?

Zadeli smo sto milijonov.

Smemo zdaj povedati? –Seveda.

Noben ne bi bil tako trapast, da bi to raztrobil.

Mi smo.

Grozno je antipatièen. –Meni tudi.

Ste res dobitniki? –Mene so intervjuvali za Sky.

Oprostite, nisem vedel. –#Boljesepozanimaj.

Katera vaša soba je najrazkošnejša?

Imamo cesarski apartma, v katerem pogosto biva Miley Cyrus.

Kdo? –Miley Cyrus, pevka.

Koliko stane? –18.000 evrov.

Ne nameravamo ga kupiti. –Na noè.

18.000 na noè.

Grem v avto po druge rastline, da ne bi bile osamljene.

Fant, spremi družino ... –Tucci.

V cesarski apartma.

Eden za Tuccije ... –Tucciji za enega.

Kdo so?

Tisti kmetavzi, ki so zadeli sto milijonov.

Tisti iz Torresecce, blizu Zagarola.

Poglejte to.

Poglej.

Kdo je to?

Dobrodošli. Sem Gustavo, vaš kuhar.

Vsaki vaši želji bom ustregel.

Ste butler? –Recimo temu tako.

Nikoli nisem imela sluge.

Gustavo, prosim, prinesi mi skodelico èaja v salon.

Takoj. –Ali pa ne. Pomaranèo mi ožmi.

V redu. –Ne, stoj.

Bananin frape. –Po želji, gospa.

Pravzaprav ne ... –Težiš, srèek.

Besedo ste mi vzeli iz ust. –Oprostite, tega nikoli nisem poèela.

Ampak ukazovanje mi je všeè.

#Pripravisenanajhujše. V kopalnici ni badedasa.

Uporabljate lahko naše ekskluzivne izdelke.

Težava. Moj WC je temen.

Nima okna ali školjke.

Verjetno mislite na turško kopel.

Mama, turška kopel je.

Tam kakaš èepe. Z vasi prihaja.

Lepo bi bilo imeti okno. –Poskrbel bom za to.

Zadnje vprašanje za zajtrk. Ste vegani?

Ne, iz Torresecce smo, na Prenestini. –V redu. Oprostite.

Ko smo že pri hrani, kje je kuhinja?

Ni je. –Kako? Apartma meri 480 m2.

Veè sob je kot ljudi, pa ni niti kuhinjice?

Kje bomo cvrli? –Kje bomo cvrli?

Samo nièlo pritisnete in naroèite.

Aha, naroèi se. –Izvolite.

Si slišala, Loredana? Naroèi se. –Poklièi.

Izvolite? –Halo? Tu Danilo Tucci.

Klièem iz "apartmaja mili siri" Pevke.

Izvolite? –Kuhinjo potrebujemo.

Kuhinjo? –Ja, s hladilnikom, pomivalnim strojem

In detergentom za pranje posode. Z limono, ne s kisom.

Tiho. Vse montirajte do 19h, najpozneje 19. 15,

sicer nam ne bo uspelo skuhati. Razumete?

Ja, jasno.

Pozdravljeni.

Kakšno sadje je to? –Papalod,

pol papaja, pol želod. Jaz sem ga izumil.

Smem? –Ja.

Ima okus po papaji ali želodu? –Žal po želodu.

Ljudje ga ne marajo, svinje pa ga obožujejo.

Izvolite. –Hvala.

Katero nadstropje? –Najvišje.

Redko sreèaš moškega, ki ima tako rad rastline.

Ja. Žensko tudi.

Hodil sem z vegetarijanko, ki je jedla rastline,

alergièarko, ki jih je sovražila in odvisnico, ki jih je kadila.

Valentina sem. –Me veseli, Marcello.

Oprosti, da se nisem predstavil.

Aha ...

Grem. Veselilo me je.

Mene tudi. Adijo.

Pozdravite. Tri dni brez vode.

Osušil vas bom, zažgal.

"Suppli".

Eden za Tuccije ... –Tucciji za enega.

Vedno tako jeste? –To ni še niè.

Èez tri mesece bo božiè. Prvi božiè kot bogataši.

Srèek, za bogate je vedno božiè.

Zelo si globok, ljubi.

Si sreèna? –Pa še kako.

Èeprav se moram še navaditi. –Na bogastvo?

Na sreèo. –Ljubica, poljub.

Lahko noè.

Mama, oèe. Lahko spim tu?

Seveda. –Moja soba je prevelika.

Trpim za agorafobijo. –Je nalezljiva?

Ne, oèe. –Pridi med naju.

Lahko spim tu? –Kaj je to nocoj?

Daj, pridi. Lahko noè.

Jaz sem. Sem lahko še jaz z vami? Moja soba je 20 minut proè.

Ne, ta stara je le preveè.

Tja grem spat. Lahko noè.

Lahko noè.

Babica, ugasni luè.

Romantièna veèerja? Doma bom ostala, utrujena sem. Adijo.

Valentina.

Marcello. Živjo. Kaj pa ti tu? –To sem ti prinesel.

Krizanteme? –Ja.

Samo v Italiji imajo grd sloves.

Na Japonskem so krizanteme znak slavja in sreèe.

Nisem vedela. Èe je tako, "arigato".

"Arigato". Ko sva že pri tem ...

Bi šla z mano kaj pojest?

Z veseljem.

Poznaš kakšen lokal v bližini ... –Zamenjala bi èetrt.

Ne vem, ali veš, ampak v tej èetrti je kup snobov.

Èe èesa ne prenašam, so to bogataši.

Bogataši. –Ne trpim jih.

Oprosti, sem ustrelila kozla? Si bogat?

Ne. Nikoli nisem niè imel.

Že sedem generacij sem reven. –Bolje je tako.

Šalo na stran, ne bi mogla biti z bogatim moškim.

Pridna. –Poznaš kmetavze?

Kmetavze? –Ki obogatijo.

Kupijo ogromen avto, zaparkirajo druge ...

Ne prenašam jih. –Tam je.

Znaèilen avto nekega kmetavzarskega bogataša.

Odklenjen je bil, pa ga je ukradel.

Kam? Lopov! Bednik.

Ni lopov, mogoèe je bogat. –Isto je.

Bednik. V èasopisih boš konèal.

Marcello, pomiri se.

Oprosti, ampak ko vidim družbene neenakosti, znorim.

Jasno. –Nov avto. Baraba.

Greva kaj pojest, da se malce umiriš.

Laèna sem. –Jaz pa ne.

Cmok imam v grlu zaradi ...

K vragu vse. Že grem.

Kako, da si se priselil v Milano iz ... Kako že?

Torresecca. Torresecca, Prenestina.

Dobili smo ...

Dobili smo podatek, da se v Milanu dobro živi.

Težava je le, da so Milanèani prave ... –Jaz sem iz Milana.

Pravi delavci. Preveè delajo.

Pa neèimrni so. Delajo in govorijo, da delajo.

To ni lepo, saj mogoèe kdo nima službe.

Tudi Rimljani delajo, ampak molèe. Tega nihèe ne ve.

S tem se ni treba hvaliti. –Prej sem opazila ...

Ves èas uporabljaš množino. Videli smo, dobili smo ...

Kdo? Ti, žena in otroci? –Ne, nimam družine.

S sestrino družino živim.

Ja? V cvetlièarni delaš, ne?

Ne, zakaj? –Kaj si poèel v hotelu?

Na razgovoru za službo sem bil.

Z rastlinami? Èemu so služile?

Nosim jih na razgovore. Dober vtis naredijo.

Mogoèe bi vžgalo. –Pa je?

Ne. Direktor se je celo razjezil.

Rekel je, naj ne vztrajam in da ne najemajo delavcev.

Kako ne? Preprièana sem, da išèejo ljudi.

Res? –Seveda.

To prepusti meni. Jaz bom govorila z njimi. Prav?

Bi ti ustrezala katerakoli služba, ne?

Ne katerakoli.

Agronom sem.

Afrika, razumeš italijansko?

Italijan sem. –Dobro, vzemi.

Èe ne boš dobro pomil loncev, greš domov.

Èe se kozarci ne bodo blešèali, greš domov.

Èe opraskaš lonec ... –Grem domov.

Ne, najprej mi ga boš plaèal, potem pa se vrnil v Afriko. Jasno?

Nisem Afrièan, ampak Italijan, iz Torresecce.

Med Rimom in Frosinonejem je.

Zame je vse pod Pavio Afrika.

Pušèava, Sahara. Zapomni si to. Priden bodi.

Afrika ... Nisi še nikoli v življenju pomil krožnika?

Nisem.

V Egiptu pravijo: "Èe se ne nauèiš, je konec s tabo."

Tako pravijo v Egiptu? –Ja.

Ljubi, veš, kateri dan je danes?

Sreda. –Pa sicer?

Ne razumem. –Sem ti rekla, da bo pozabil.

Malce pomoèi? –Jasno.

Kaj se je zgodilo pred 26 leti?

Ne spomnim se niti, kaj sem sinoèi veèerjal.

Ljubi, poroèila sva se. Obletnico poroke imava.

Ljubica, kako bi lahko pozabil najlepši dan v življenju?

Hotel sem, da ti èestita moj prijatelj.

Ojej, Al Bano? Slabo mi je.

Vem.

Oprosti, vroèina me je oblila.

Prepreka.

Tamara, pridi jest kaviar.

Okus ima po pokvarjeni ribi, ampak z veliko kruha se ne èuti.

Obrni se desno.

Zid.

Kaj poène? –Ne vem.

Hoèem 200 gramov modrih, 200 gramov rdeèih

in kilogram in pol smaragdno zelenih.

382. –Izvoli 400. Obdrži drobiž.

V samopostrežni se ne pušèa napitnine. –Pa bi jo morali.

Butec.

Tu ne morete parkirati, to je cona za pešce.

Samo dve minuti za kapuèino in kolaèek.

Pajka bom poklical.

Kakor hoèeš, še deset jih imam. Ko bodo pošli, bom kupil nove.

Babica, kaj praviš na selfie? "Raèji fris".

Nekoè smo govorili "kokošja rit".

Kevi, pridi.

Pridi se kopat.

Mama, zajtrkoval sem. Tri ure je treba poèakati.

Kaj te briga. Danilo, reci mu kaj.

Skopaj se. Na poèitnicah smo.

Za malega me skrbi.

V zadnjih dveh mesecih smo prejeli samo dedkovo pokojnino.

320 evrov krat dve, skupaj 640 evrov.

Porabili pa smo 19 milijonov in 789.432 evrov.

Po 300000 evrov na dan porabimo.

Èez slabo leto ne bomo imeli niè veè.

Sem rekla, da pretiravate.

Mi? Do zdaj smo se pretvarjali, da niè ne vidimo,

ampak prej nisi bila tako obdarjena.

Misliš na dvojèici?

Na depilaciji sem bila. Imeli so ponudbo, pa sem si operirala prsi.

Je mar prepovedano?

Pa on, ki je kupil serijo ferrarijev?

Je prepovedano imeti hobi? Njej ne boste niè rekli?

#Pomirise. Poleg tega so umetni nohti poceni v primerjavi z Al Banom.

Kakšno zvezo ima Al Bano? –Nobene.

Mama ga je obdržala. V sobi za goste je. Po potrebi ga uporabi.

Razveseli me, zlasti zjutraj.

Tudi pesmi Renata Zera mi poje. –Al Bano?

Kje je Marcello? Nima danes rojstnega dneva?

Hitreje pomivaj, brez krožnikov bomo ostali. –Dobro.

Faruq, bi me kril pet minut?

Eden na hitrico? –Upam.

Tu sem.

Vse najboljše!

Hvala. Sem kaj zamudil?

Kevi pravi, da preveè zapravljamo.

Zmanjšati moramo fiksne stroške. Hotel stane 540.000 na mesec.

Vkljuèuje tudi zajtrk in steklenico vode na noèni omarici.

Predlagam nakup hiše. –Bravo. Kupili bomo "loff".

"Loft", oèe. –Dobro, moderen dom.

Bi vas motilo, èe ostanem v hotelu?

Ko bi vsaj, eden manj. Ampak greš v enoposteljno sobo.

Z zajtrkom v sobi. –Velja.

Boste naroèili?

Imate vampe? –Ne.

Zaniè restavracija. –Tako je.

Za predjed ...

Oprostite, vi ... –Ne.

Takšni ste kot ... –Nihèe.

Edinstven sem, verjemite.

Bi lahko naroèili? –Jasno.

Malce preveè so domaèi. Vzeli bomo ...

O bog. –Kaj je?

Kaj je bilo? –O bog.

V križu me je zagrabilo.

S tigrovo mastjo se grem namazat.

Naroèite še zame, takoj se vrnem.

Si videl Marcella?

Valentina. –Kje si bil?

Dve minuti dopusta sem vzel. Kako si?

Dobro. Bi nocoj prišel k meni?

Po službi. Proslavila bova tvoj rojstni dan.

Seveda. –Veš, kaj bova naredila?

Vzela malce torte, ki smo jo pripravili za neki rojstni dan,

in jo odnesla domov. Velja? –Ja. Še kdo proslavlja?

Ja. Poglej.

Šest jih je, pa so naroèili torto za dvesto ljudi. Ne bodo je pojedli.

Ne podcenjuj jih, kmetavze. Poznam jih.

Tu si. Si torej živa?

Odpri usta.

344. Poznaš številke? Dajmo. –Dobro.

Si imava kaj povedati? Zavihaj rokave.

Tu sem. Zmasiral sem se z oljem in sem bolje.

Kaj je to? –Kaj?

Rokavice.

Masiral sem se z oljem, ki masti roke.

Zato sem si nadel rokavice. Zlahka jih snamem ...

"Rigatoni all'amatriciana"? Lahka jed.

Ga ne vidite? On je. –Izgleda kot on, ampak ni on.

Èakaj ... –On je.

Oprostite, spet me boli hrbet.

Na zdravje.

Ja, to je Afrika.

Ni on. Nekdo drug je.

Nista si podobna. Pusti me že.

Prestrašila si me.

Oprosti. Jaz sem konèala. Kako si ti?

Slabo, ampak brez skrbi. V dveh minutah bom vse uredil.

Dobro.

Nocoj bi ti rada pri sebi doma dala svoje ... Darilo.

Kaj je? Malce zasebnosti.

S cikorijo se ukvarjaj.

Oprosti mu. Si mi kupila darilo?

Nisem ga kupila. Recimo, da je to nekaj, kar vedno nosim s sabo.

To darilo, darilo narave ...

Èe ti ni všeè ali je zate prezgodaj ...

Ne, nikoli ni prezgodaj. Pozno je. Pohiteti morava.

Gospod Tucci, poglejte. –Se vidiva.

Vam je torta všeè? Afrika.

Afrika. Umakni se. –Ponev je umazana ...

Onegaviš ponev? Spusti jo.

Kaj ti poèneš tu? –Pozneje ti pojasnim.

Pomagaj mi jo premakniti. Moram vse dvajsetkrat ponoviti?

Vam je všeè? –Malce majhna je, ampak bo.

Koliko sveèk? –49.

48.

Kaj ti veš? –Kaj ti veš? O svojem svaku govorim.

Danes imam tudi jaz rojstni dan ... –Tudi vi? Vse najboljše.

Ne moreš se tako vesti do gostov.

49? –Ja.

Kaj se greš? –Krožnike pomivam.

Kaj? –Krožnike pomivam. Je to zloèin?

Ne, ampak ko smo bili siromašni, nisi delal niè, zdaj pa delaš?

Resnico povej. Zakaj si tu?

Jaz ...

Zaljubil sem se v punco, ki dela tu,

ampak sovraži bogataše.

Razumel sem samo "sovraži".

Zaljubil sem se v punco, ki dela tu, ampak sovraži bogataše.

Štekam. –Moraš mi pomagati.

Èe prisežeš, da ne boš veè živel pri nas na kavèu.

Prav. –Niti med dopustom,

vikendi in prazniki. –Velja.

Ko se boš konèno ustalil,

bo tvoja zatežena mama živela s tabo.

Pazi, kaj govoriš. Mama mora živeti z vami.

Že 25 let mi Tutankamon diha za ovratnik.

Toèno. Mama je pri vas pognala korenine.

Kot stara azaleja je. Èe jo presadimo, se bo posušila.

Kakšna azaleja neki! Vrba žalujka je. Oprostite.

Sveèke sem prinesel. –Veste, kaj?

Ta simpatièni pomivalec posode ... –Sprejmem.

Sprejme. –Sprejmem prižiganje sveèk.

Vzemi jih. Kaj ste že govorili? –Zamenjal sem ga z nekom.

Zamenjal me je.

Imate tudi bife za sladkarije? –Vam torta ni dovolj?

Prispela sva.

Smem? –Izvoli.

Razmetano je. –Morala bi videti našo hišo.

Kje živite? –Zdaj smo se zaèasno namestili,

ampak je dostojno.

Smem nekaj vprašati? –Ja.

Zakaj tako sovražiš bogate?

Ker jih poznam. V hotelu vidim vse mogoèe.

Ne prenašam jih. Veš, da sem bila kot otrok bogata?

Res? –Moj oèe je vse izgubil,

pa smo se morali znajti.

Oèe je danes tam, kjer ne rabi veè denarja.

Žal mi je, nisem vedel. Moje sožalje.

Je hudo trpel? Je bil bolan? –Ni mrtev, v zaporu je.

K sreèi. Mislil sem ...

Lepo. Vsaj ena dobra novica.

Bolje zanj, ne?

Bolje je biti v zaporu, èeprav v zaporu ljudje umirajo v sebi.

Tudi na pokopališèu ... Ne vem veè, kaj govorim.

Darilo, ki si ga omenjala

Ja?

Ga lahko odprem? –Kaj èakaš?

Kje je pentlja? –Poišèi jo.

Našel jo bom.

Nekaj tednov potem smo se preselili

v najvišje nadstropje v novem predelu Milana.

Vam je všeè? –#Kotzvezdnesteze.

Imamo kuhinjo z ogromnim cvrtnikom, 90.000 evrov.

Pa aparat za fotografiranje za tvoje "selfije".

Daj si duška, miška.

Vodnjak s trga Trilussa, športni bar in kiosk.

Pa še osebni bankomat brez limita na dvig.

Zasebni TV s foteljem za babico z vsemi potrebnimi dodatki.

Kakšnimi dodatki? –Pokovka, sladkarije

in najnovejši defibrilator. Èe padeš, te bomo oživeli.

Tu imaš. –Sedi.

Za malega nekaj neverjetnega: Knjižna polica.

Prodajajo jih prazne, zato sem moral knjige kupiti posebej.

Kakšne knjige? –Vzel sem jih veè deset kilogramov

in dodal zbirko revije Quattroruote.

Hvala. –Preseneèenje za mamo.

Obrni se. Poglej, kdo je tu.

Me veseli, gospa Tucci. –Gustavo!

Odpoved je dal in zdaj dela za nas.

Preèudovito darilo.

Kako si? –Dobro, hvala.

Je že prižgan? Dela? Ga lahko uporabljam?

Jasno. –Ja, gospa. H24.

Prosim? –24 k na dan.

Pridite, da naredimo skupni "selfie".

Razumem, prihajam.

Iti moram. Moja hèi se je zaklenila iz hiše.

Lahko neseš zajtrk v 136? –Seveda. Se vidiva.

Kdo je? –Zajtrk, gospod.

Takoj.

Sobna strežba. Zajtrk.

Dober dan. –Dober dan.

Tu so jajca na oko, opeèenec in svež pomaranèni sok.

Kar tja postavite. –Podpisati mi morate.

Je to obvezno? –Ja, za raèunovodstvo.

Raèunovodstvo je pomembno. Madonca.

Takoj pridem.

Na žalost je raèunovodstvo pomembno.

Tu. –Katero ime?

Vaše. –Veè jih imam.

Antonio ... Liguori.

Hvala. –Hvala. –Lahko greste.

Oprostite ... Marcello?

So èisti? –Kaj poèneš tu?

Kaj? Spal sem.

Sinoèi sem si rekel: "Utrujen sem, grem spat."

Zakaj ne bi spal v hotelu? Ukradel sem kljuè in prišel sem.

Se ti meša? Kaj, èe bi vstopil gost? –Ne bi mogel.

Ne bi se mogel vrniti ...

Kaj, èe zdaj vstopi? –Ne more, verjemi.

On je. Tja pojdi.

Ne more biti gost.

Tu je. –Kaj poène?

Okoli sebe se ozira, nekaj je pozabil.

Daj, da vidim.

To je tisti kurbin sin. Sledi mi.

Prosim? –Si pripeljala zajtrk?

Ja. –Pridna.

Ne, ipad. Skoraj nov je. –Njegov je.

Zdaj že, ampak kdo ve, èigav je bil. Ubogi lastnik.

Ne drznem si, ti poglej.

Kaj poène? –Po denarnici brska.

Denarnica. –Oèitno je pozabil vzeti gotovino.

Gotovino. Pa kartice? Jih je pustil?

Ne, vse je vzel. –Jasno, šest jih je.

Kaj te briga? –Toèno.

Niso moje.

Odhaja, mudi se mu.

Nima veè kaj vzeti.

O bog. Dobro se je izteklo.

Sijajno, bolje se ni moglo.

Poškodovali se bomo.

O neèem sem razmišljala. Odkar smo bogati, neèesa nimamo veè.

Povej, pa ti bom to takoj kupil. –Ne moreš. Prijatelje.

Nimamo veè prijateljev. Vedno smo samo mi.

Prijatelji iz vasi bi nam vedno zavidali.

Res je. Morali bi se družiti z ljudmi svoje sorte.

Stavba je velika, spoznali bomo sosede,

se jim predstavili in sklenili prijateljstva.

Za ekološko zelenjavo te pošteno oderejo.

Štiri buèke, dve redkvici in lubenica 50 evrov.

Misliš, da so naju ogoljufali? –Ne, te stvari so drage.

Ampak kdor si lahko privošèi, je naravno hrano

brez pesticidov. Ta je dražja. –Èe ti tako praviš ... O bog.

Izvolite, gospa. –Hvala.

Tudi vidva živita tu? –Ja. Luigi, me veseli.

Pozdravljeni. –Moja žena Marisa.

Pozdravljena. –Bertocchi Loredana, poroèena Tucci.

Pred nekaj tedni smo se priselili, na podstrehi smo.

Ja, smo slišali. –V soboto popoldne

bo mož odprl novo razstavo. Lahko vama pustim akreditacije.

Hvala, ampak tudi vstopnice so v redu.

Dva sva, jaz in moj mož, Danilo Tucci.

Se vidimo tam. –Ja.

Greva, ljubica. Zamudila bova v klub. Oprostita.

Nasvidenje, hvala.

Tu živita, pa nimata za avto?

Luigi Schleider je eden najbogatejših v Italiji.

Njegova dela razstavljajo po vsem svetu. Ne gre za denar.

Dojela sem. Skopuški je. –Ne, ekološko živita.

Ne marata se bahati. Današnji bogataši so drugaèni.

Pouèi me.

Moderni bogataši se proti staranju borijo z vadbo, prehrano

in terapijo hidrokolon. –Kaj je to?

Èišèenje èrevesja. Cev ti porinejo v rit ...

Kuhava. –Oprostite.

Bogataši so obvešèeni, izobraženi, razgledani,

govorijo najmanj štiri jezike in ne živijo z otroki,

ker se ti od osnovne šole izobražujejo v tujini.

Takoj se jih znebijo? –Tako nekako.

Ne prekinjaj me, ker niè ne razumem.

Radi imajo umetnost in zbirajo umetniška dela.

Budisti so ali newagerji. Današnji bogataši niso veè desnièarji,

ampak levièarji. Bogati nikoli ne cvrejo.

Ne? –Nikoli. Bogati ne cvrejo.

Brez skrbi, vse bo dobro.

Ko prideta na razstavo, naj vaju lokacija ne šokira.

Bogati radi priredijo dogodke na razpadajoèih, neprijetnih krajih,

kot so zapušèene tovarne, ker se tako poèutijo kul.

Kdaj sva se cepila proti tetanusu? –Nasmehni se.

Gustavo je rekel, da je to kul kraj.

Dober veèer.

To me skrbi.

Loredana in Danilo Tucci.

Dobrodošla. –Hvala.

Kaj je to?

Je Schleider unièeval avte, preden je postal slikar?

To predstavlja odpiranje ... Tebi nima smisla razlagati umetnosti.

Je zate to umetnost? Pazi na kamne.

Bogati radi presenetijo z duhovitimi pripombami.

Ko sem prišel v Dubaj, mi je hotel emir podariti jastreba za lov.

Ustrašil sem se.

Ko smo že pri pticah, veste šalo o papagaju, ki se mu potijo jajca?

Dobra je ... Oprostite.

Dostojanstveno se približajo bifeju in jedo zmerno.

Ne komentirajo hrane in so odprti za nove okuse.

Kaj so ti kozarèki? –"Finger food".

"Finger food", nikoli nisem pokusil. –Dober tek.

Aha.

Imate žlico?

Kaj poèneš? –Ti zalogajèki mi niso dovolj.

Pa ti bodo.

Nenavaden okus. Zelo blag. Kaj je to?

Kuskus z rdeèimi mravljami z Madagaskarja.

Jej, beljakovine so.

Ti hudiè.

Neki ruski milijarder mi je ponudil 2,5 milijona za moje delo.

Zavrnil sem ga. Podaril sem ga muzeju sodobne umetnosti.

Pridite, nadaljujmo ogled.

Tu je pano za podpis gostov. Tvoj prijatelj se je že podpisal na dnu.

Imaš kemièni? –Èrtalo za oèi.

V redu je.

Še mene podpiši.

Ste zmešani? Le kaj ste naredili?

Ne pretiravaj, še veliko prostora je ostalo. Uživajte.

To je moj izum. Petezilika.

Kaj je to? –Peteršilj in bazilika.

Ne znaš samo pomivati krožnikov. Bravo. –Ne, znam tudi kaj skuhati.

Veš, kaj je govoril moj oèe, ki je bil med drugim dober kuhar?

Èe hoèeš dobro kuhati, moraš misliti na nekoga.

Sicer samo pripravljaš nekaj za jest. –Drži.

Kaj boš poèel za božiè? –Kot po navadi ga bom preživel s svojimi.

Lepo bi bilo, èe bi ga preživeli skupaj. Kaj praviš?

Vsi skupaj ...

Kdo vsi? –Tvoja družina.

Z mojimi? Ne. Zakaj?

Moja družina je preprosta in skromna. –V èem je težava?

Božiè moraš preživeti z oèetom. –V "San Vittoreju"? Krasno.

Z mamo? –Umrla je.

S sorodniki? –Teto v Bordigheri?

Teto v Bordigheri. Kdo ne bi preživel božièa s teto v Bordigheri?

Vesela bo, da te vidi. S tabo bom šel.

Nazadnje me še prepoznala ni.

Aha. Že vem.

Sama bova preživela božiè ob svetlobi sveè.

Božiè se praznuje z družino. –Z mojo družino?

Z mojimi? –Ja.

Ta neumnost me je stala 2,5 milijona.

Pomembno je, da sta nama Schleiderja odpustila.

Smehljala sta se, ko sva odhajala. –Seveda.

Živjo. –Glej, kdo je prišel k nam.

Imel sem težavno obdobje ...

Uslugo potrebujem. –Kaj hoèeš?

Lahko za en veèer igrate siromake? –Kako to misliš?

Siromašne ... Siromašne ...

Ljudi brez ... Siromašne. Siromašni smo bili.

Kaj te je pièilo? –Zaradi tiste punce.

Hoèe vas spoznati, ampak misli, da smo siromašni ...

Dojela sem. Kako siromašni? –Zelo. Èim bolj.

Vesel božiè. Hvala, da si prišla v našo hišico.

Oprosti. Premalo stolov imamo, dva pa sta polomljena.

Èe se dobro podpreš z nogami, bo zdržal.

Moja mama, babica Nicoletta.

Pozdravljeni. Me veseli.

Enako. Oprostite za mraz.

Nekoè smo imeli plinsko bombo, ampak smo pred dvema letoma porabili plin.

Moja neèaka Tamara in Kevi.

Kevin? –Ne, brez N, zaradi varèevanja.

Oprosti, da sem bosa, ampak zadnji èevlji so se mi strgali.

Tudi po kanti sem brskala, ampak tokrat nisem našla niè.

Revica.

Ni to pretirano? –Ne. Tiho, dobro nam gre.

Kevi, si vesel? Nocoj pride Božièek.

Ja. Upam, da mi bo prinesel šampon proti ušem, ki sem ga hotel.

Ne pretiravajmo. Bomo jedli?

Izvolite. –Sedimo.

Izvoli. Varèujemo, da nam zdrži do velike noèi.

Trša bo, ampak èe jo namoèiš v vino, je odlièna.

Kapljico kuhanega vina, da si malce navlažiš usta?

Ne, hvala. Sita sem. –Bomo odprli darila?

Ja. –Dajmo.

Naša družina ima darilo zate, ampak majhno.

Hvala. Ni bilo treba. Odprla ga bom.

Zakaj mi niste povedali za to darilo?

Kdo ve, kaj ste ji podarili.

Tuna. –Ne, to so fileti skuše.

Hrani jih za težke trenutke.

Pojej jih z dvema paradižnikoma, pa bodo odliène. –Hvala.

Radi imamo koristna darila. –Darilo sva prejela.

Pozno je. Greva. –Ja.

Kam gresta?

Èez dve minuti bo na TV papeževa maša.

Gospodu se moramo zahvaliti za vse, kar nam je dal.

Ni veliko, ampak smo zadovoljni.

"Tu so najpomembnejši trenutki letos.

Leto 2016 bomo pomnili po 'The Floating Peers',

lebdeèem mostu bolgarskega umetnika Christa,

kot tudi po sto milijonih evrov,

ki jih je zadela družina Tucci iz Torresecce."

Sestavine ...

Ste to vi? –Ne.

Kdo? –Tisti, ki so zadeli sto milijonov?

Ne. –Mogoèe so nam samo podobni.

Živijo skupaj in jim je ime kot vam?

Vèasih obstajajo neverjetna nakljuèja. Neverjetno.

Ja, zato ti ne verjamem.

Torej ste bogati. –Bogati ...

Premožni. Veliko smo že porabili, ne, Kevi?

Misliš, da sem neumna? –Ne.

Kup laži si mi natvezil. –Kup? Ne, mogoèe ...

Nisem vedel, kako bi ti povedal.

Rekla si, da so ti bogataši zoprni.

Lažnivci tudi. Vesel božiè vsem.

Vesel božiè. –Ljubica, stoj.

Tu imate preklete skuše. Pretiravali ste.

Kanta, uši, zobovje. Ljubica, ni tako, kot misliš. Èakaj.

Valentina, èakaj. Ne odidi.

Hoèeš, da vržem kreditno stran? Takoj.

Kam si jo vrgel?

Kakšen tepec sem.

O neèem sem razmišljala.

Novoletno praznovanje lahko priredimo pri nas.

Kje pa. Greva plesat latinskoameriške plese v Gallarate.

Tam sem videl neki lokal. "Cangaceiro Disco Bar".

Ne razumeš me. Postati hoèem del visoke družbe.

Hoèem se družiti s smetano.

Ti? –Ja.

Si preprièana, da bodo prišli na najino zabavo?

Oprostita, ampak lahko dosežeta, da takšni ljudje

sodelujejo pri dogodku. Prisilita jih, da plaèajo.

Plaèajo? –Ja. Organizirajta dobrodelno prireditev.

Vstop je najmanj tisoèaka. Veseli bodo.

Zapomnite si, bogataši se radi poèutijo kot dobri ljudje.

Gustavo je imel prav. Vsi so prišli.

Kdo vsi? Kdo jih pozna?

Zabava je imenitna, ko ne poznaš skoraj nikogar.

Ta je zelo imenitna.

Schleiderja sta prišla. Pozdravit ju grem.

Le pojdi.

Èestitam za krasno zabavo. –Sem že dobil mreno.

Jaz tudi, ampak hinavšèina je danes moderna.

Dovolite. Lallo de Bernardi. –Me veseli. Danilo Tucci.

S èim se ukvarjate? –Od rente živim.

Nasledstvo. –Vraga. Pa vi?

Recimo ... Šport. –Kateri šport?

V glavnem Formula 1. Ukvarjam se s sponzorstvi, imidži ...

Res? Potem vse poznate. –Fernanda, Kimija, Sebastiana ...

Z njihovim imidžem se ukvarjam. –Res?

Lahko pridem naslednje leto gledat Veliko nagrado?

Seveda, moj gost boste. Izkusili boste vznemirjenje.

Zelo ste ljubeznivi. –Izvolite mojo številko.

Poklièite, kadarkoli hoèete. –Hvala.

Oèe, 30.000 evrov potrebujem.

Menda ne za še eno knjižno polico? –Ne, neki rolex mi je všeè.

Rolex, tebi? –Ja. V šoli ga imajo vsi.

Posmehujejo se mi. –Priden. Daj si duška na bankomatu.

Valentina.

Živjo.

Kaj hoèeš? –Poslušaj ... Žal mi je. Polomil sem ga.

Takoj bi ti moral povedati resnico, ampak nisem vedel, kako ...

Mi odpustiš?

Daj, Valentina. Èeprav ima denar,

je za tvojo ljubezen pomival krožnike.

Daj no.

To sem prinesel za proslavit. Zelo okusno je, ni šampanjec.

Prošek, 3,50 evra stane.

V diskontu sem ga kupil, še peni se ne.

Nikoli nisem bil bogat.

Vseeno mi je za denar.

Samo ti si mi pomembna.

V redu. Ampak prošek za 3,50 boš pil ti.

To!

Odloèil sem se. Vse bom pustil in naprej pomival krožnike v hotelu.

Ni treba. –Kako to misliš?

Rekla sem, da se mi gabijo bogataši, ne denar.

Denar ni vse, ampak èe ga imaš, še bolje. Glasba!

Lahko ti uredim nakup Pistolettovega zrcala.

Bi porabila 300–400.000 evrov? –Lahko tudi 500.000.

Ni nam mar za ceno.

Je to zrcalo za kopalnico ali omaro?

Kakšen vonj je to? Nekaj ocvrtega?

Nemogoèe. Pri nas ne cvremo.

Od tam prihaja.

Dober tek. Izvolite.

Kaj je to?

Dober tek.

Hvala. –Dober tek.

Vem, kaj je.

Kaj se greš?

"Suppli" ponujam. –Zabavo mi unièuješ.

Je že unièena. –Pusti to, prosim.

Upravnik mi je rekel, da cvrejo.

Meni tudi, ampak nisem hotela verjeti. –Ja, cvremo. Je to zloèin?

Zloèin? Ne. Torej ... –Dragi, ocvrta hrana ni ...

Ne prepoznam te veè.

Nismo kot oni. Kaj poènete z vsem tem denarjem?

Dajete za dobrodelne namene, da bi se poèutili bolje.

Kupujete bele slike in jeste rdeèe mravlje.

Kakšni pa ste? Greva.

Kam? To je najin dom.

Greva pogledat ognjemet. Imate v Milanu ognjemet?

Greva. –Pusti me!

Tu bom ostala, ker je to moja zabava to pa so moji prijatelji. Danilo ...

Bodiva iskrena. Lahko reèeš, kar hoèeš in moraliziraš,

ampak to so uspešni ljudje. Pa ti?

Kaj si ti naredil v življenju? –Razen, da si pletel mocarelo?

Po moji zaslugi si bogat, jaz sem igrala.

Èe se loèita, ne boš dobil ni evra.

Mama, se lahko prepiram brez odmeva? Samostojna sem.

V resnici si ostal tak, kakršen si bil vedno.

Revež. –Dobro.

Sreèno novo leto.

Oprostite. "Very very sorry" vsem.

Gospod Carrisi, oprostite. Moj mož vèasih pretirava.

Loredana. –Ja?

Pojdi k vragu.

Sedem, šest, pet, štiri ...

Tri, dve, ena ...

Sreèno novo leto.

Sreèno novo leto. –Dober dan, gospod. Sreèno novo leto.

Moja žena?

Poèiva, zabava se je konèala ob zori.

Moja tašèa? –Na Dunaju je, na novoletnem koncertu.

Zabavno. Moja hèi? –Deska na snegu v Gstaadu.

Mali? –Rolex je šel kupit, se mi zdi.

Je vse v redu? Potrebujete kaj? –Delaj mi družbo.

Veš, kaj mi je sinoèi rekla žena? –Ja, slišal sem.

Rekla je, da ste nekoristni, zguba ...

Butec. –Tega ni rekla.

Je pa pomislila. Vsi to mislimo. –Tako je.

Prav ima. Nisem bogat.

Sem samo siromak, ki ima denar. –Èe smem ...

Ko ste naenkrat zlahka pridobili denar,

ste mislili samo na svoje potrebe.

Ne mislite veè na svoje potrebe, ampak na svoje sanje.

Na nekaj, kar ste si od nekdaj želeli poèeti,

pa lahko zdaj uresnièite. In se dokažete ženi.

Imam sanje.

Formula 1. –Sijajno.

Vem tudi, kdo mi bo pomagal. –Super.

G. Tucci. Pozdravljeni.

Izvolite, direktor vas èaka.

Direktor. Gospod Tucci.

Dobrodošli. Kako ste? –Dobro, hvala. Oprostita.

Od nekdaj sem sanjal, da ob stezi s slušalkami gledam zaslone.

Nova ekipa z boksi poleg Ferrarija.

Domislil sem se tudi imena, "Speedy Tucci". Tucci sem jaz.

Simpatièno, ampak o imenu bova razmišljala potem.

Zdaj poglejva, koliko lahko vloživa.

Inženirji, mehaniki, vozniki, logistika ...

Nova ekipa potrebuje najmanj 80–100 milijonov za zaèetek.

Tako bom ostal brez vsega. Skoraj 80 jih imam. Malenkost, ampak ...

Zakaj pa sem jaz tu?

Moja naloga je, da vam najdem sponzorje.

Toèno.

Ko sponzorji slišijo besedi "Formula 1",

se razvnamejo in odprejo denarnice.

Tako je. –Na primer vi vložite pet,

oni pa iz tega naredijo 10.

80 pa bo tako postalo ... –Postalo?

160. –Jasno.

Urejeno. Kaj zdaj? –Greva v banko naredit "transaction offshore".

Prenos na offshore raèun. Jutri vam bom organiziral

sestanek z zainteresiranimi sponzorji:

Znamkami ameriških cigaret, gaziranih pijaè, hitre prehrane.

Imate moralne pomisleke? –Jaz? Ne.

Odlièno.

Glej jo ... Mama.

Kdo je? –Jaz.

Kaj hoèeš? –Ven grem.

Kam? –Na èaj z gdè. Schleider.

Ni mi simpatièna. Preveè milanska je.

O bog. –Delaj, kar hoèeš, ampak ni mi všeè.

Oprostite. –Ja?

S sponzorji imam sestanek.

Vèeraj so bili tu pokali, slike avtomobilov in èedna punca.

Tu? –Ja.

Kdo ste? –Jaz?

Butec. –Sem si mislil.

Najzabavneje je bilo, ko se je Tuccijeva sprla z možem.

Ves veèer se je skušala vesti kot velika dama.

Naj se še tako trudi, vedno bo kmetavzarka.

Ampak odkar je kmetavzarka tu, nam ni dolgèas.

Živjo, Loredana.

Živjo.

Nekaj bi ti rada povedala ... –Jaz tudi tebi.

Ne, najprej jaz.

Rada bi se ti opravièila za zadnjiè. Tega si nisi zaslužil.

Vedno si bil opora te družine.

Trapa sem bila. Danilo, ljubim te.

Koliko? –Zelo.

Me boš vedno ljubila? Tudi èe bom reven?

Ljubila sem te, ko smo živeli v bedi, kako te ne bi zdaj bogatega?

Kaj si mi hotel povedati? –Hotel sem ti reèi ...

Nisem razumela. –Niti evra nimamo veè. Propadli smo.

O bog. Kako se je to zgodilo?

Napaèna investicija. Zdaj smo kot nekoè.

Pravzaprav še huje, ker imamo dolgove.

Èe prodamo stanovanje in avte, bomo skoraj na nièli.

Ampak to ni pomembno, ker me ljubiš.

To je najpomembnejše v veliki ljubezenski zgodbi.

Da te ljubim? Ne. Premlatila te bom.

Kreten. –Boli me. Poškodovala me boš.

Oèe vam mora nekaj povedati.

Èe je to družinska stvar, vas bom pustil.

Ne, ostani. Tudi tebe zadeva.

Veste, da vas nosim v srcu, od nekdaj vas imam rad ...

Preidi k stvari. –Dobro.

Vse smo izgubili.

Vse si izgubil. –Vse.

Niè veè nimamo. –Res?

Na žalost, ja. –Pojdi k vragu!

Ubila te bom! –Pomiri se!

Imobiliziraj ta staro, Gustavo.

Pomiri se!

Pomirimo se. Nekako se bomo znašli.

Rekli bomo, da smo se lepo zabavali,

ampak èas je, da se vrnemo domov. –Ne govori neumnosti.

Z debilom si se poroèila. –Ti si debilna.

Blokirajte babico. –Dobro, priznam.

Ampak tega debila ljubim.

Po oèetovi prevari si nismo mogli privošèiti bivanja v Milanu.

Mama in oèe nista bila preveè žalostna, ker sta se pobotala.

Moja sestra in babica se nista odzvali najbolje.

Daj mi denar. Denar hoèem dvigniti.

Mama, pomiri se. Vse smo porabili.

Noèem umreti siromašna. –Tako se je izšlo. Kaj bomo zdaj?

Srèek, ne jokaj. Spet te bodo zaposlili v samopostrežni.

Zato jokam. Noèem spet v samopostrežno.

Zadnji "selfie". Pridite na zadnji "selfie".

Pripravil sem sendvièe za na pot.

Hvala.

Nasvidenje. –Adijo, Gustavo.

Adijo, junak. –Adijo, Gustavo.

Roka!

Pazi nase. –Dovolite, da vam nekaj povem.

Poèutil sem se kot del družine. Pogrešal vas bom.

Nikoli se ne spremenite. –Potrudili se bomo.

Sreèno. Adijo.

Adijo.

Žal mi je. Hotel sem ti omogoèiti drugaèno življenje od svojega.

Brez skrbi, oèe.

Nekega dne bova šla na matièni urad

in jih prosila, da tvojemu imenu dodajo N.

Ne, tako imam izvirno ime. –Res je.

Najsreènejši je bil stric Marcello, ki se je odloèil, da se ne bo vrnil.

Pokusi, kako dobro je.

Ostal je v Milanu z Valentino.

S 1600 evri poskušata preživeti do konca meseca.

"Suppli".

Eden za Tuccije. –Tucciji za enega.

Nekaj èasa smo živeli v Parco della Vittoria,

potem pa smo se vrnili sem, v Vicolo Stretto.

Stvari se niso odvile natanèno tako, kot ste videli.

Oprostite. –Ja?

Svojega naèrta nisem mogel izpeljati sam.

Potreboval sem prijatelja, ki sem mu zaupal.

Ja, midva sva oèetu pripravila potegavšèino.

Zato sem v resnici potreboval denar za rolex.

Preprièal sem ga, da so ga prevarali.

Zakaj? Ker zaradi vsega tega denarja

moja družina ni bila veè moja družina.

Tako ali tako bi kmalu vse izgubili.

Èe jih je prevaral otrok, bi jih kdorkoli.

Zdaj vsaj jaz upravljam z 80 milijoni.

Ta mesec gre nagrada za najboljšega delavca ...

Danilu Tucciju.

Moji so se vrnili k tistemu, kar so vedno poèeli.

Hvala. –Zaslužil si jo.

Z nekaj izboljšavami, ki me ne stanejo veliko.

Nisem pozabil na mamo in druge.

Mama, poglej, kdo je tu.

O bog, Gustavo.

Kaj poèneš tu?

Nisem mogel brez vas. Lahko delam tu? Brezplaèno.

Jasno, srèek.

Mama. Paris Hilton mi je pisala na Facebook.

Za en mesec me je povabila v New York. #umiramodsreèe.

Krasno.

Moja mojstrovina pa je bilo darilo za babico.

V tem prizoru boste odkrili, ali ga bom ubil.

Na pamet ga znam.

Gabry.

Pozorno glejte, da ne zamudite konca.

Televizor.

Stricu mi ni bilo treba pomagati.

Našel je najpomembnejše na svetu.

Edino, èesar ni mogoèe kupiti.

Nazdravljam na ta dan ljubezni in sreèe, èeprav so denarci pošli.

Vsem bi rad povedal, da nam dol visi za bogastvo.

Siromašni garajo, ampak so boljši kot bogate riti.

Živela mladoporoèenca.

Oèe je imel prav. Nismo bili rojeni za bogastvo.

Samo reveži z denarjem smo bili.

REVNI, VENDAR BOGATI

MEDIATRANSLATIONS