Original subtitles

www.titlovi.com

Hollywood Classic Entertainment predstavlja

Nikdar ne bom pozabil dne, ko se je rodil moj brat.

Konstantin je bil takrat slaboten in krhek.

O�e je moral hitro poklicati duhovnika, �e bi ga slu�ajno Bog poklical k sebi.

Ali to zapisuje�?

Moram.

Samo pisava zmore to�no zajeti, kako je bilo,

sicer se besede popa�ijo.

V redu.

Ta film je nastal na osnovi ohranjenih zgodovinskih poro�il

v sodelovanju z uglednimi zgodovinarji in znanstveniki

Film je bil posnet ob 1150 obletnici

prihoda Cirila in Metoda na ozemlje dana�nje Moravske.

SOLUN, poletje L.G. 831.

Od malega sem Konstantina gledal zaskrbljeno in hkrati s spo�tovanjem.

Bil je izreden.

Dojemal je svet in Boga okrog sebe druga�e kot drugi.

Bil je ob�utljiv.

O�e je z nezadovoljstvom gledal, kako se Konstantin vse bolj povezuje z Bogom.

Zato me je poslal na �tudij prava, da bom prav jaz tisti, ki bo ohranil na� rod.

Veliko let nisva se videla.

Jaz sem po �tudiju od�el v slovansko obmo�je pokrajine Strymon,

kjer sem postal visoki dr�avni oblastnik.

O�e je pred svojo smrtjo napisal priporo�ilo z �eljo,

da brata sprejemejo na cesarski dvor v Konstantinoplu.

Konstantina je sprejel sam cesar Mihael III.

in kmalu se je uvrstil med priznane u�enjake.

Posvetili so ga v diakona

in imenovali za knji�ni�arja v najbolj pomembni knji�nici kr��anskega sveta.

Ta mladeni�? Z njim naj se pogovarjam?

Ali se z njim boriti kakor v cirkusu?

Povej mi, O�e, ali je Duh...

Na svojega brata sem bil zelo ponosen.

V disputacijah se je znal kosati z najve�jimi u�enjaki na�ega �asa.

Mihael III. ga je po�iljal na daljna potovanja,

na katerih je izvr�eval misijonsko poslanstvo.

Od vsakdanjih posvetnih skrbi sem se �util precej zbitega.

Zapustil sem svoj urad in vstopil v samostan na Olimpu v Mali Aziji.

Obljublja�, da bo� za vedno ostal v samostanu in izvr�eval nalo�ene naloge?

Obljubljam.

Sre�anje z mojim bratom po toliko letih je bilo zame veliko presene�enje in veselje.

Nad Solunom sem izpustil svojega sokola.

�akal sem in �akal, kdo mi ga bo priklical.

Klical sem: �Sokol, sokol, vrni se mi nazaj,

brez tebe mi svet ne bi bil v�e�.�

Brat!

Velik si �e! Pridi, sedi.

Mihael!

Prejel sem redovno ime: Metod.

Metod?

Pred koliko �asa?

Precej �asa...

Bila sva spet skupaj. Dale� od posvetnih skrbi.

Zidove samostana pa sva morala zapustiti.

Mihael III. je Konstantinu nalo�il zopet en misijon: Hazare.

�lo je za najino prvo skupno potovanje, za Konstantina posebej napeto.

Posku�ala sva odkriti ostanke svetega Klemena,

ki je Konstantin zelo �astil.

Premo�ena in zgarana sva preiskovala vsak koti�ek obale

kjer so Klemena domnevno pokopali.

Kon�no sva jih na�la; -

ostanke pape�a, od poganov umorjenega pred stoletji.

Odkritje Klemenovih ostankov je imelo velik pomen za ves kr��anski svet..

Nisem imel dvomov, da bo� uspel. Toda, da bo� tako presegel moja pri�akovanja...

Za�eli si, karkoli ho�e�, in ima� mojo besedo, da bo vse izpolnjeno.

Utrujen sem, gospodar. �elel bi si odpo�iti.

Ampak za po�ivanje ni bilo �asa.

V najina �ivljenja so v posegli dogodki na daljnem Moravskem.

Rim �e vedno mol�i.

Kdo je za odposlanstvo v Bizanc?

Moravski knez Rastislav.

Svetopolk?

Zopet in zopet je prosil, da iz Rima po�ljejo u�itelje,

da v svoji de�eli lahko utrdi kr��anstvo.

Toda pomo�i ni do�akal.

Obrnil se je torej na bizantinskega cesarja Mihaela III.,

ki je to nalogo nalo�il nikomur drugemu kakor... Konstantinu.

Vem, da je zate te�ko, filozof, in da si utrujen.

Ali imajo tam knjige v svojem jeziku?

Nimajo.

Brez knjig se vendarle ne da ni�esar dose�i.

Kako pa jim ho�ete dati knjige, �e Slovani nimajo niti pisave,

ki bi bila ustrezna za posebnosti njihovega jezika?

Pisava pa je dar od Boga in Bog ga da tistemu, komur ho�e...

Kdo drug pa bi zmogel, �e ne ti?

Pozna� toliko jezikov in v vseh bere� in pi�e�.

�e mi bo Bog pokazal, kako lahko iznajdem pisavo za Slovane,

bo �lo za znak Bo�je volje ter blagoslova za najino potovanje.

Prvi �rki nove abeceda je Konstantin dal obliko kri�a,

s �imer je bila nastajajo�a pisava blagoslovljena.

Naslednje �rke je iskal tudi v drugih abecedah, predvsem v gr�ki.

Pazil je na to, da vsak glas slovanskega jezika dobi svojo slovansko �rko.

Tako je razvil enostaven na�in pisanja po pravilu: "Pi�i, kakor sli�i�.

Tako je torej nastala glagolica, najstarej�a slovanska pisava.

Medtem ko sva se pripravljala na pot,

je na Moravskem potekal boj med kr��anstvom in poganstvom.

Kaj po�enjate? Tega ne smete!

Bogovi nas bodo kaznovali!

Ne! Ne!

Knez Rastislav je bil kakor med mlinskima kamnoma.

Opore pri frankovskih duhovnikih ni dobival.

Sami so hoteli biti gonilna sila vsega dogajanja

in zavra�ali vsako drugo ma�o, kakor v latinskem jeziku, za Slovane nerazumljivem.

VELIGRAD, poletje L.G. 862

Tak�na nesramnost zahteva eksemplarno kazen!

- Kaj se dogaja? - Tega nevernika bom pustil bi�ati!

Zapomni si, da pri nas odlo�am o kaznovanju izklju�no jaz.

Nih�e drug nima te pravice.

Ali nisi ravno ti naro�il, potopiti vse stare malike?

Prinesel je Peruna. Zoperstavil se je tvoji volji.

Pri nas tak�ne ljudi postavljamo na sramotilni oder.

Torej, ti odlo�aj v Nitri, ne pa v Veligradu!

To ne bo ostalo brez odziva.

KONSTANTINOPEL, jesen L.G. 862

Kristus, na�e �ivljenje in na�e vstajenje,

blagoslovi te ljudi in njihovo delo.

Ti, ki si zmeraj prisoten med tistimi, ki te ljubijo,

daj, da nikdar ne bodo zgre�ili svoje poti in sre�no prispejo na cilj.

V imenu O�eta in Sina in Svetega Duha.

Odpravila sva se torej na dolgo pot.

Spotoma so se nama pridru�evali razni ljudje.

Vsi smo bili polni pri�akovanj,

kaj nas �aka na Moravskem. Kako velika je tista de�ela?

Koliko ljudi �ivi tam? Kako nas bodo sploh sprejeli?

Knez!

No�em ti kaj o�itati, toda takole ne bo� nikoli spremenil svoje de�ele.

Preprosti ljudje so.

Sam dobro ve�, o�e,

da je prehod iz stare religije v kr��anstvo dolg in zahteven proces.

S tak�nim pristopom zagotove je.

Torej o tem �e razpravljata!

Takole so �iveli od vekomaj. Naj jim torej to naenkrat prepovem?

Vse razru�im?

Po mojem mnenju se tega s silo ne bo re�ilo, s tem se vse le �e poslab�a.

Mi imamo druga�no izku�njo.

Do tak�nih ljudi je treba biti dosleden.

V vsakem primeru bomo morali obvestiti �kofa v Pasau in Regensburgu,

ta pa kralja. Mislim, da mu to sploh ne bo v�e�.

Brat Eiben ima prav.

Vendar no�e�, da vas bi kr��anski narodi smatrali za barbare?

Enako veren kakor vi sem!

Nedvomno... toda koga to briga?

Knez barbarov! Dokaj sme�en vzdevek, se ti ne zdi?

Saj, sramotno je.

Tvoja de�ela zdaj zares najmanj potrebuje posmeha.

RASTISLAVOV SEDE�, zima L.G. 862

- Po mojem mnenju brez Frankov ne moremo obstati. - Zakaj pa ne?

Ali jim ho�e� vekomaj pla�evati davke?

Rad bi se motil, toda na�i najbli�ji sosedje so.

In mo�ni so. Tega ne bomo spremenili.

Seveda ne, ampak lahko spremenimo sebe.

Ne dojame�? Meni ne gre za Franke, ampak za nas!

�e pridejo slovanski duhovniki, kr��anstvo ne bo utrjeno le tu,

ampak ga lahko raz�irimo med druge Slovane na severu, vzhodu in jugu .

Na tem moramo graditi.

Nad tak�no dr�avo in velesilo si nih�e ne bi upal. Niti Franki ne!

- �e bo uspelo� - Mora uspeti!

�e bomo slo�ni, bomo zmogli.

Kaj ti je?

Jetika?

Koliko �asa �e ve�?

�e bi vedel o tem,

nikoli ne bi dovolil, da te cesar odpo�lje na to potovanje!

Razume�?

Ali dojema�, zakaj ti tega nisem omenil?

In nomine Patris, et Filii, et Spiritus Sancti. Amen.

Dominus vobiscum.

Et cum spiritu tuo.

Benedicat vos omnipotens Deus, Pater, et Filius, et Spiritus Sanctus.

Amen.

Amen!

Amen.

Ite, missa est.

Deo gratias.

Kdo ste?

Ste Slovani?

Da.

Kristjani smo, gremo pa na Moravsko h knezu Rastislavu.

Ni dale�.

Torej smo �e na Moravskem?

Ne. Moravska je proti zahodu.

Do Veligrada je �est dni.

V tej smeri je de�ela kneza Kocla.

Mi nismo podrejeni nobenemu.

POGANSKO GRADI��E, pomlad L.G. 863

Blagoslovi, Gospod, nas in te darove,

ki jih prejmemo iz tvoje dare�ljive roke, po Kristusu, na�em Gospodu. Amen.

VELIGRAD, pomlad L.G. 863

No, kon�no! Dobrodo�li v Veligradu!

Hvala vam.

To je pismo od cesarja Mihaela III.

Cesar Mihael III. je Moravanom napisal:

Bog, ki �eli, da vsak pride do resnice,

je tudi v �asu na�ega �ivljenja razodel za va� jezik �rke,

da boste tudi vi pri�teti med narode, ki slavijo Boga v svojem jeziku.

Veseli nas, da ste tukaj. Na Moravskem je vsaka pomo� dobrodo�la.

Toda ne mislite si, da boste uspeli te ljudi kaj nau�iti.

Trdovratni ovni so.

Lahko z njihovimi glavami udarjate po zidu, pa ne boste ni� spremenili!

�e bi z mojo glavo nekdo udarjal ob zid, se tudi ne bi spremenil.

Ho�e re�i, da teh ljudi ne bo ni� obrnilo.

Zakaj ste tako prepri�ani?

Pa� vem!

Hvala za svarilo. Greva.

Ali se ti ni zdelo, da je bil knez Rastislav razo�aran?

Razo�aran? Prej navdu�en je bil, saj je bil veli�asten spre.

Prvi� je lahko sprejel odposlance najmogo�nej�ega vladarja na svetu.

Sam je povedal, da ga veseli, da cesar priznava njegovo suverenost.

Ho�em re�i, �e ni bil razo�aran nad nama�

Prosil je za �kofa, ki bi tu lahko ustanovil samostojno moravsko Cerkev.

Namesto njega pa je pripotovala le skupina duhovnikov.

Morava mu razlo�iti, da je to le za�etek.

In odkriti,kak�ne cerkvene razmere so tukaj.

Dobila bosta toliko u�encev, kolikor bosta �elela.

Hkrati vaju name��am v svojo glavno moravsko cerkev

in ti zaupam v oblast vso moravsko duhov��ino.

Bilo je kakor v sanjah.

Ostanki svetega Klemena so nama povsod odpirali vrata in srca.

Takoj sva za�ela delati z novimi moravskimi u�enci

da jim postopoma predava vodenje moravske Cerkve.

Pri nas so se u�ili brez kakr�negakoli ukaza.

�utili so namre�, da to je prava pot, ki ji lahko sledijo.

Rastislav je bil velik �lovek in je kljub slabi volji

frankovskih duhovnikov naprej ��itil svoje interese.

Poskrbel je, da sva imela mir in tako lahko dovr�ila svoje najve�je �ivljenjsko delo.

Moravci! Danes se Bogu zahvaljujemo,

da je evangelij preveden v va� jezik.

Poslu�ajte vsi slovanski ljudje! Poslu�ajte besedo, ki je pri�la od Boga.

Besedo, ki hrani �love�ke du�e,

besedo, ki krepi srce in razum, tisto besedo, ki vodi k spoznanju Boga.

Regensburg L.G. 866

O�e nad�kof, morali bi sklicati sinodo.

Poseg je nujen.

Ali je na Moravskem tako slabo?

Tista dva Grka imata vse ve� prista�ev in mo�no podporo.

Konstantin je pred kratkim dovr�il prevode vseh �tirih evangelijev.

Tisti drugi pa, Metod, pi�e nov zakonik.

Knez ga bo zagotovo razglasil.

Po drugi strani pa sem sli�al, da ma�ujeta po rimskem obredu?

Ja, ampak ma�ujeta v slovan��ini!

Kaj pa o tem meni� ti, Wihing?

Ma�evati po slovansko? Nezasli�ano je!

Z vsem prihajajo do njiju. K ma�i, k spovedi...

�udite se?! Saj ju razumejo.

�al, tista slovan��ina je vzrok.

Konstantin se ne ustavlja ob delu. Neutruden in priljubljen u�itelj je.

Priljubljen ali ne! Tukaj gre vendar za popolnoma druge stvari.

Prikolovratijo iz drugega konca sveta in obrnejo vso Moravsko na glavo.

Kako sta si sploh upala priti na ozemlje, ki spada pod na�o oblast?

No, dajte, brat �kof.

Za Moravsko ste veliko naredili, a pravno je �e vedno misijonska de�ela.

Kot tak�na pa je odprta za vse u�itelje kr��anstva.

Ali se �ali�, o�e nad�kof?

�udno, da takole govori� ti, ki bi moral protestirati najbolj!

Kot salzbur�ki nad�kof bi moral prvi ��ititi pravice na�e Cerkve!

Do Moravske imamo pravico mi.

S podro�jem se ukvarjamo �e skoraj sto let.

Toda utemeljitev posega je druga�na.

Nih�e ne more preveriti njihove pravovernost.

Kaj izgovarjajo med ma�o? Kako se glasi veroizpoved?

Kak�no odvezo pa delijo? Veljavno ali neveljavno?

No, to je resna re�.

�e bi se pod kritjem nerazumljivega jezika �irile herezije...

Dokler bosta tam, bosta v bolj�em polo�aju.

Moramo se ju znebiti.

�ez ve� kot tri leta smo iz�olali dovolj u�encev,

ki so bili spodobni za posve�enje v Konstantinoplu.

Za Moravsko je bilo to velikega, zelo velikega pomena.

Lahko je imela svoje lastne duhovnike in �kofe.

Pri�el je �as za odhod.

Bog naj vaju spremlja!

- Bog s teboj! - In z vama.

Bog z vami!

Ko sva se v Benetkah �elela vkrcati na ladjo,

so do naju prispele slabe novice iz Bizanca.

Mihael III. je bil umorjen. Poleg tega se je mojemu bratu zdravje �e poslab�alo.

Tako ali tako ne moreva potovati po morju.

Preve� oslabljen si in potovanje z ladjo je pozimi nevarno.

Veselil si se, da pride� domov, kajne?

Upal sem, da se �e sre�ava z mamo in da se bom vrnil v samostan.

Bog! Bog, kako nedoumljivo naju vodi�...

�e no�e� izgubiti Velike Moravske za vedno,

mora� pose�i, moj gospodar. Zdaj ali nikdar ve�!

Ampak kako ho�e� to opraviti?

Nahujskaj zoper njiju vse, ki jih pozna�.

Prosi pri �kofu v Regensburgu,

pi�i v Salzburg, po�lji sle v Passau, sporo�i v Benetke!

Pa bo �asovno to uspelo?

Kolikor vem, sta se na pot odpravila �e pred �asom.

Moramo! Brata sta se zamudila v Panoniji, na dvoru kneza Kocla,

prepri�ala sta ga za slovansko knji�evnost.

To pa je celo proti pape�evim interesom. Prito�uj se, zahtevaj, kri�i, obto�uj!

Prav, takoj jutri se bomo lotili.

Sklical bom vse bavarske �kofe na sestanek.

Vladar si, iz Bo�je volje kralj.

Ustavi ju, dokler je �e �as. Ogro�ata namre� edinost Cerkve!

Naj se obrnem naravnost na Rim?

�e bo Konstantinu z Metodom uspelo posvetiti nove slovanske duhovnike,

bo lahko �e prepozno.

Ne smeta dospeti v Konstantinopel. Nikoli.

Za nobeno ceno!

REGENSBURG, L.G. 867

Nezasli�ano je! Za herezijo gre!

Seveda! Ma�evati v slovan��ini! Kdo to kdaj videl?!

Kaj pa o tem meni� ti, Janez?

Pri knezu Koclu so do�iveli ogromen uspeh.

Sam Kocel se je baje nau�il slovansko pisavo

in jim zaupal �e petdeset u�encev!

Ta dva namerno ustanavljata samostojno slovansko podro�je,

v njej pa svojo neodvisno Cerkev!

To si opazil �ele zdaj?!

Nemudoma moramo pisati v Benetke,

da tamkaj�nji patriarh nastopi zoper njiju.

Pa ne le tja.

Tudi kralj Ludvik po�ilja svojega zaupnika v Rim,

da celotno zadevo predstavi direktno pape�u.

Prav je tako.

V Rimu je zagotovo dovolj �kofov in kardinalov,

ki jih to bo kar razburilo.

�e vedno ne morem verjeti, da je to mogo�e.

Dva navadna duhovnika, ki nista niti �kofa.

Seveda, nista! Eden je zgolj duhovnik, drugi pa baje le diakon!

Vzpostavljajo nove ureditve na Moravskem in zdaj �e pri Koclu.

Sklicati sinodo v Benetkah ni slaba ideja.

V vsakem primeru morata tista Grka zadostiti za svoje nesramnosti.

Nesmisli so,

ampak nevarni nesmisli.

BENETKE, L.G. 867

�e bo pri�lo do javne disputacije, se ne bo obdr�alo.

Kako to, da si ustvaril za Slovane �rke

in jih vstavil v Sveto Pismo?

Po kak�nem pravu si si drznil prirediti Slovanom knjige v njihovem jeziku?

Obstajajo samo trije jeziki, v katerih je mo�no hvaliti Boga.

V hebrej��ini, gr��ini in latin��ini.

Ali ne pada de� od Boga na vse enako?

Ali ne sije sonce na vse? Mar ne dihamo vsi enakega zraka?

Kako to, da vas ni sram upo�tevati le tri jezike,

vsem drugim narodom pa naro�ati naj bodo slepi in gluhi?

Povejte mi,

ali delate Boga nemo�nega dati pisavo?

Ga mar delate zavistnega, kot bi je ne hotel dati?

Navsezadnje Kristus sam pravi: "Pojdite do vseh narodov in jih u�ite."

Zahvaljujem se Bogu, da govorim v ve� jezikov, kot vi vsi skupaj,

ampak v Cerkvi �elim raje re�i pet besed razumljivo, da pou�im tudi druge,

kot tiso�e besed v jeziku, ki ga ne bo nih�e razumel.

RIM, L.G. 868

Konstantinovemu uspehu v Benetkah je sledilo vabilo v Rim.

Poti do Svetega sede�a naju je bilo strah.

Kako naju bo sprejel novi pape� Hadrijan II.?

Sprejem, ki ga je za naju pripravilo mesto Rim, je bil veli�asten.

Vzelo nama je sapo.

Zagotovo je k vsemu botrovala pripro�nja svetega Klemena,

�igar relikvije sva prinesla pape�u.

Mar trdite, da v drugem jeziku, kot v tistih treh na kri�u,

lahko govori o Bogu in ma�uje zgolj heretik ali norec?

Ali ne veste, da obstajajo narodi, ki znajo umetnost pisanja

in poveli�ujejo Boga vsak v svojem jeziku?

Zakaj nameravate drugim zapreti vrata?

Ali se ne spomnite tega, kar je sam Kristus govoril apostolom?

"Pojdite in u�ite vse narode

vsega, kar se vam naro�il."

Torej se zoperstavljava bo�jemu ukazu midva, ki tako ravnava?

Ali morda vi, pilatovci, ki verujete, da o jezikih odlo�a Pilat, ne pa Bog?

Konstantin je v disputaciji zmagal tudi pred pape�em.

Hadrijan II. je odobril priznanje slovanskega jezika kot bogoslu�nega

in je potrdil Konstantinov prevod evangelijev.

Kot izraz veljavnosti ga je postavil na oltar.

Potem pa je pri�lo do najlep�ega trenutka v najinih �ivljenjih.

Najine u�ence so kar v Rimu posvetili za diakone in duhovnike.

Dominus vobiscum.

O�e na�, ki si v nebesih, posve�eno bodi tvoje ime,

daj nam danes na� vsakdanji kruh

in odpusti nam na�e dolge

kakor tudi mi odpu��amo svojim dol�nikom.

In ne vpelji nas v sku�njavo, temve� re�i nas hudega.

To je bil morda najsijajnej�i trenutek �ivljenja.

Vedela sva, da je bil ves trud smiseln.

Niti zavest o Konstantinovem umiranju ni kalila na�ega veselja,

ker sva izpolnila obljubo dano Bogu.

Zdaj ste �e posve�eni. Vrnite se na Moravsko in nadaljujte najino delo.

Kaj pa vidva?

Midva? Ostati morava �e tu,

da pri pape�u dose�eva posve�enje �kofa,

ki bi lahko postal glava slovanske Cerkve na Moravskem.

Prinesite Moravski veselo novico.

Ne odidi na Olimp, Metod.

Vem, da ga ljubi�,ampak zaradi gore ne more� zapustiti najinega dela.

Ali obljublja�, da bo� vse �ivljenje �ivel asketsko?

Obljubljam.

Vrni se na Moravsko. Brez naju... brez tebe ne bodo obstali.

Stri�en je slu�abnik bo�ji, Ciril.

V imenu O�eta in Sina in Svetega Duha.

Bojim se, da do Moravske samostojnosti,

najino delo ne bo dovr�eno.

Za to delo pa naju je poklical Bog. Rotim te!

Zdaj sem svoboden.

Od tega trenutka naprej nisem slu�abnik nikogar,

niti ne cesarja,

le slu�abnik Boga sem.

Ni me bilo, nastal sem, in sem za vekomaj.

Kakor menih je moj ljubljeni brat �ivel samo petdeset dni.

Umrl je 14. februarja, leta 869.

Gospodova je zemlja in vse, kar jo napolnjuje, vesolje in vse, kar �ivi v njem.

REGENSBURG, L.G. 869

To je kri� bodo�ega moravskega �kofa.

Krasen, kajne?

Smatraj to kot obet, Eiben.

Navsezadnje bo� morda prav ti tisti, ki bo postal... �kof na Moravskem.

�e vedno nam je na poti Metod.

Na Moravsko Metod ne bo prispel.

Pa �e koliko ovir sta ta dva presegla!

Kakor bi ju sam Bog ��itil s svojo roko.

Nesmisel. Heretika sta!

Metoda pri�akuje ista usoda kot vsakega odpadnika.

Mene bolj skrbi Rastislav.

Sli�al sem, da si proti njemu poslal mo�no vojsko.

Toda razbila se je ob Veligrad kakor ob pe�ino.

Trdnjava, ki se je ne da zavzeti!

Rastislav je izku�en vojak in prebrisan voditelj.

Tisti Moravci so ga obdali kakor obzidje.

Mislim, da poznam klju�, ki bo odprl to trdnjavo.

NITRA, L.G. 869

Dobrodo�el v Nitri, Eiben.

Pozdravljen, knez.

- Kaj te je privedlo k nam? - Prina�am ti sporo�ilo.

Sporo�ilo? Izgini!

Mislim, da bi te to sporo�ilo utegnilo zares zanimati.

Iz Veligrada je.

Kaj novega z Rastislavom?

Namerava te izdati.

Zakaj bi to storil?

Strah ga je, ker tvoja mo� neprestano raste.

No�e do�akati, da bo� mo�nej�i od njega.

Zakaj naj bi ti zaupal?

Ali si tega ne more� predstavljati?

Ti, knez, gospodar nad vso Moravsko.

Koliko �asa �e ho�e� biti zapostavljen tu, v Nitri?

�e pa bi lahko sedel na prestolu v Veligradu?

Kaj pa kralj Ludvik? Kak�no je njegovo stali��e?

Bi me sprejel kot vladarja Moravske?

Zato sem tukaj.

REGENSBURG, L.G. 870

Rastislav je prelomil pogodbe

in se postavil zoper svojega gospodarja.

Nevreden vazal je, zaslu�i smrt.

Da vidi�, ti pes, da pravi kralj zna biti hvale�en in ve, kaj je milost,

ti bomo pokazali prijaznej�i obraz.

Izginil bo� iz sveta, a te bom pustil �iveti.

Vrnil sem se na Moravsko kot pape�ki legat in panonski nad�kof,

podprt s pape�kim pismom, ki se je za�enjalo takole:

Gloria in excelsis Deo,

Slava Bogu na vi�avah, in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.

MORAVSKA MEJA, L.G. 870

Vera brez del je mrtva.

Kaj ho�ete?

Prosili ste za u�itelje ne le pri apostolskem sede�u,

pa� pa tudi pri pobo�nem cesarju Mihaelu, ki vam je poslal

bla�enega filozofa Konstantina in njegovega brata.

Ta pa, ko sta izvedela, da va�a de�ela spada pod oblast pape�kega sede�a,

nista storila ni�esar zoper kanone,

marve� sta pri�la k nam prina�ajo� ostanke svetega Klemena,

Pojdite!

Mi pa smo za�utili trikratno veselje

in se odlo�ili, da bomo poslali Metoda, na�ega sina,

V va�e pokrajine kot mo�a vrhunske modrosti in pravovernosti.

Svetopolk. Knez Svetopolk. Veliki vladar Moravske!

Ti pes! Izdajalec!

Izdaja ni lepa zadeva.

Tvoj stric bi ti lahko o tem veliko povedal.

Ne vidi, nima ve� o�es, toda jezika mu nismo iztrgali.

Lahko bi se pogovorila.

O Bog, odpusti mi! Odpusti!

Si res verjel, da bom potem, ko si mi izdal Rastislava,pustil vladati tebi?

Naiven si, prijatelj. Moravska je preve� dragocena, da bi ji vladal bebec.

O Kristus, kaj sem storil?!

Pri�el sem se ti pa� zahvaliti.

Moji �kofje se zelo veselijo.

Sam sem poslal v Veligrad novo oltarno sliko.

Ves je zlat.

Prekrasen je, kakor ustvarjen za pravo ma�o v latin��ini.

Ne bo ti uspelo!

Sicer si podle�, toda Moravske ne bo� zlomil.

Tvojih mejnih grofov Moravci ne bodo nikoli sprejeli. Nikdar!

REGENSBURG, L.G. 870

Ali si sprevr�en ali nor?

Ali ne ve�, koliko cerkva smo ustanovili v Panoniji?

Misli�, da se bodo kar tako odpovedali sadovom svojega truda

in pustili, da pa�i� pravo vero z bizantisko herezijo?

Sramota! Te nezasli�ane novotarije le prikrivajo �irjenje herezij!

Glejte, bratje, nima kaj povedati! Poti se kakor ob pe�i.

Zakaj se �udite? Saj se prerekam z neotesanci.

To bo� ob�aloval!

Pred cesarji govorim resnico

in ni me sram svojega Gospoda, Jezusa Kristusa.

Storite z menoj, kar �elite,

kajti nisem bolj�i od tistih,

ki so zaradi resnice po hudem mu�enju izgubili �ivljenje.

Kaj je?

Janez Bene�ki, �kof Hermanrih, Wolfram, Wihing.

Kaj je z njimi?

Prihajam kakor njihov odposlanec. Izgnali so jih iz Moravske. Vse!

Vstaja?!

Moravci mislijo, da si ubil Svetopolka.

Na Moravskem je izbruhnila vstaja.

Na �elu imajo Slavomira, njegovega sorodnika, in postopoma zavzemajo gradove.

Svinje! Poslal bom tja mo�no vojsko!

Bojim se, da ne bo tako enostavno. V rokah imajo tudi nepremagljivi Veligrad.

Prekleta sodrga! Kaj naj storim?

Mislim, da obstaja samo nekdo, ki jih lahko ustavi. Svetopolk.

Po vsem tistem?

Za svobodo bo storil karkoli. Enkrat ti je �e.

Nih�e drug bolje ne pozna Veligrada in njegovega obzidja, odli�en voj��ak je.

Obve�i ga s slovesno obljubo in postavi na �elo vojske, ki bo pazila nanj.

Pameten si, Eiben. �koda te je za duhovnika.

PRED VELIGRADOM, L.G. 871

Odprite vrata!

Pozdravljen, Slavomir.

Kaj ho�e� od nas, izdajalec?

�e sem koga izdal, potem sem sebe...

in tiste, ki stoje pred obzidjem.

Pri�el sem zadostiti za svojo izdajo svojega strica,

in se bom vojskoval zoper Franke

ter jim popla�al za vse,

kar so storili meni... in Moravski!

Moj Bog, zakaj me tako kaznuje�?!

Zakaj mol�i�?

Zakaj se nisi zavzel zame?!

Hudobne�i so me pohodili!

Koliko �asa me bo� �e prepu��al brezbo�ne�em?

Sem mar iz kamna?!

Moj Bog, zakaj si me zapustil?!

�ele spomladi leta 873 je novi pape� Janez VIII. izvedel,

kaj se je zgodilo.

V tem �asu sem bil zaporu �e dve leti in pol.

�e bi se hoteli s solzami odkupiti za svoja dejanja, bi morale solze te�i kot reka.

Kako dale� je dospela va�a �ivalska okrutnost in nesramnost,

ko ste s svojimi rokami ujeli brata v �kofovstvu?

In vse to zoper odlok na�ega predhodnika, bla�enega pape�a Hadrijana!

VELIGRAD, L.G. 873

Doma!

Metod! Metod je!

Klemen! Gorazd! Naum!

Knez!

Dobrodo�el!

Tebe pa ne bi pri�akoval tukaj.

Mislil sem, da so Moravci nagnali vse frankovske duhovnike.

Vidim, da si dobro osve��en.

Toda �as se hitro spreminja.

Svetopolk �eli, da ostanem tu.

Svetopolk? Kak�en pa je knez?

Povsod �e vedo o novem knezu in se ga boje.

Kaj potem pri�akuje� od mene, svojega �kofa?

Ne vem.

Bog je veli�asten in �udovit, mar ne?

Hvala ti, O�e.

Zdaj se ne bom ve� izogibal.

VELIGRAD, L.G. 874

Zmaga! Zmaga!

Vsekakor! Strahopetci so! Podpisali so mir!

Ne bi ga smeli podpisati!

Zakaj moramo vsako leto pla�evati Frankom tribut? Moramo se

sklanjati, da lahko vladamo. Razbili bi jih v prah!

Dovolj! Kaj ti ve�?

Ni�esar ne ve�. �elim imeti mir na zahodu.

Zdaj kon�no lahko napademo vzhod. Najprej proti Visli, potem po Panoniji!

Ozemlje pri reki Tisi, �e�ko!

Podredili si bomo vse. Vsakega!

Hura! Hura!

Vojskovanje in bojevanje nista prenehala.

Kralj Ludvik Nem�ki ni mogel odpustiti izdaje

in Svetopolkovega poraza. Zoper njega je poslal sina Karlomana z mo�no vojsko.

Svetopolk pa je Franke zopet premagal.

Sram te bodi!

Poglej!

Kak�en lep me�! Tak�ne me�e mora� kovati!

�e preden se bo kon�ala zima, bomo �li v vojsko.

Moral bi sklicati zbor.

Zbor? �emu pa?

Rastislav je tako postopal.

Pred vsako pomembno odlo�itvijo je sklical zbor Moravcem, da bi se z njimi posvetoval.

Nikoli se ni odlo�al sam.

Napa�no je bilo! Rastislav se je preve� oklepal starih obi�ajev.

�e bi pred vsako odlo�itvijo spra�eval druge za mnenje,

bi nikoli ne dosegel takega uspeha.

Svoje o�ete bi morali �islati in spo�tovati njihovo modrost.

Koliko izku�enj nabere posameznik v vsem svojem �ivljenju? �ivljenje je prekratko!

U�il sem se iz njihovih napak.

Na zborih se samo blebeta.

�e bi hotel, bi mi kljub vsemu uspelo vse urediti tako,

da bo �lo po mojih �eljah.

Torej kaj, �kof, ga bo� blagoslovil?

Blagoslavljam za �ivljenje, ne za smrti.

Zakaj si za svojega duhovnika izbral Wihinga, ne pa Metoda?

Saj je tujec.

Ves �as se dru�i� z njim in s tistim Janezem Bene�kim.

Ne bi bilo bolje, �e bi se raje udele�eval slovanskega bogoslu�ja?

�emu bi to po�el?

Navajen sem na ma�o v latin��ini in ne razumem, �emu bi to naenkrat spremenil?

Govori� pa slovansko in knez Moravcev si.

Primerneje bi bilo, �e pride� k na�i ma�i.

Ljudje to te�ko prena�ajo.

Pravijo, da se odtujuje�, povi�uje�, da se postavlja� nad ljudi.

In ti to poslu�a�?

Jaz sam najbolje vem, kaj delam.

Ali ni dovolj, da sem Metoda sprejel kot moravskega nad�kofa?

Seveda.

Ho�em samo re�i, da zgleda, kot bi se prilizoval Frankom.

Neumne�! Vsi ste neumni!

�e bi zadeve prepustil Metodu,

bi vse cerkve in njihova uprava pre�le v tvoje roke,

�eprav sem jih dal zgraditi z na�im denarjem!

Odpusti mi, knez, nisem te hotel razjeziti.

Nisem vedel, da je na Bavarskem druga�e.

Na Bavarskem upo�tevajo interese ustanoviteljev!

�kof je vladarjev kaplan, sluga v duhovnih re�eh,

ne pa drugi knez.

Jaz razumem Metoda.

Zanj to ni vpra�anje lastni�tva ali oblasti, temve� stvar vere.

Zagovarja interese Cerkve, vztraja pri tem, da cerkve pripadajo le Bogu.

Bogu, Bogu...

Wihing mi vsaj pomaga razvijati imperij.

Metod pa ne. Ob vsaki prilo�nosti se upira in nenehno kritizira.

K nogi privezana ute� je.

�e Metod zagovarja interese Cerkve, potem jaz zagovarjam interese Moravske.

Zanjo bije moje srce.

Ne blagoslavljam le tega me�a, temve� ves ta bojni pohod.

Medtem, ko je Svetopolk zasedal ve� de�el,

celotno �e�ko, Lu�ico in Panonijo,

sem sam s svojimi u�enci gore�e delal na prevodu Stare zaveze.

Vse ima svoj primerni trenutek in vse dogajanje pod nebom ima svoj �as:

�as za rojevanje, �as za umirjanje, �as za sajenje, �as za puljenje,

�as za jok, �as za smeh, �as za ljubezen, �as za sovra�tvo,

�as za boj, �as za po�itek, ne, ne za po�itek, �as za mir.

Poglej bo�je delo! Kdo lahko poravna, kar je On izkrivil?

Ob dobrem dnevu u�ivaj dobrega, ob hudem dnevu se zavedaj,

da je oba naredil Bog,

da �lovek ne bo zvedel, kaj je po njem.

Spomni se svojega Stvarnika, preden se bo pretrgala srebrna vrv,

razbije se zlata skleda

in vr� po�i nad studencem

in kolo ob vodnjaku se polomi

in prah se vrne v zemljo, kjer je bil,

duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.

Sklep iz vsega, kar si sli�al, je:

Boj se Boga in oklepaj se njegovih zapovedi,

od tega je pri �loveku vse odvisno. Kajti Bog bo vse delo

postavil pred sodbo in tudi vse, kar je skrito,

ne glede �e je dobro ali zlo... Vse, kar je skrito, ne glede �e dobro ali hudo.

Konstantin, moj brat!

Dokon�al sem prevod celotnega Svetega Pisma.

Najino delo je dovr�eno. Amen.

Molimo.

Troedini in ve�ni Bog,

�tirideset dni smo se pripravljali za Veliko no�.

Daj nam, da bomo Kristusu sledili v njegovem trpljenju

in pri�li v slavo vstajenja.

Blagoslovi vas Vsemogo�ni Bog, O�e in Sin in Sveti Duh.

Pojdite, ma�a je. Pojdite v miru.

O�e?

Ja, sin?

Strah me je, o�e, kaj bo naprej.

Koga smatra� za vrednega,

da neko� prevzame tvojo slu�bo in skrb za tvojo pisavo in za Bo�je ljudstvo?

Izbral sem Gorazda.

Svoboden mo� je in sin te de�ele.

Dobro pozna latinske in slovanske knjige. Zvest in pobo�en mo�.

To je moja volja. Naj se po Bo�ji volji izpolni.

VELIGRAD, L.G. 885

Moj ljubljeni u�itelj Metod je umrl 6. aprila L.G. 885 v starosti 72 let.

Kmalu po pogrebu je v Veligrad prispel pape�ki legat z usodnim sporo�ilom.

Nov pape� �tefan V. je slovansko liturgijo dokon�no prepovedal.

Kaj se je pripetilo?

Obto�en si �irjenja herezij in kr�itve pape�evih naro�il.

�aka te pot v Rim in izgnanstvo. Gremo!

Z izgonom u�encev Cirila in Metoda je bilo nasilno razbito

moravsko sredi��e slovanske kulture in njegova zna�ilna Cerkev.

Izgnane u�ence so sprejeli na mnogih krajih vzhodne Evrope,

kjer so ustanovili nova �ari��a slovanske kulture:

v Makedoniji, v Ukrajini, v Bolgariji in na �e�kem...

Od takrat je poteklo ve� kot tiso� let.

Mno�ice ljudi in celi imperiji so razpadli v prah,

a misli Cirila in Metoda imajo vpliv na nas vse do danes.

Preuzeto sa www.titlovi.com