Original subtitles

Ko si pozno ponoči pred računalnikom

in nihče ne ve, kdo si ali kje si …

Postal sem del kiberdružbe, ki je raziskovala deviantne misli

in fetiše.

Nisem bil edini s takimi mislimi.

NABAVIL SI BOM PUNCO. –Sprejeli so jih.

MATER, JE SOČNA.

Nihče te ne pozna, zato tekmuješ z drugimi.

Kdo bo bolj izprijen ali premaknjen.

Dojenček in žena sta spala. Nisem imel drugega dela.

KO BO MRTVA, JO BOM VZEL VEN, NAREZAL IN SKUHAL.

Potem ugasneš računalnik in to je to.

Spet sem jaz.

Zaradi anonimnosti lahko pokažeš svoj pravi jaz.

ZVOK NJENIH KRIKOV BI BIL GLASBA ZA MOJA UŠESA.

Tega nisem pričakoval niti v najhujši môri.

ZLOČIN V MISLIH: PRIMER LJUDOŽERSKEGA POLICISTA

Skoraj neverjetna novica.

Newyorškega policista so zajeli med neuspelim poskusom,

da bi ugrabil deset žensk, jih spekel in pojedel.

Gilberto Valle je postal znan kot Ljudožerski policist.

Odkrila ga je njegova 28-letna žena. –Obtožen je poskusa ugrabitve

in iskanja žrtev s pomočjo policijskih računalnikov.

Obramba ni zanikala iskanja po podatkovni bazi.

Pripisala ga je spolnim fantazijam, ki jih ne bi uresničil.

Izražene misli so zelo grde, toda ljudem ne sodimo zaradi njih.

Na koncu bo štelo le, ali je moški fantaziral

ali pa obstajajo dokazi, da je vse skušal tudi izvesti.

Vsaj fiktivno imamo najraje morilce.

Priti v misli najhujšega serijskega morilca in videti, kakšen je.

Obstajajo arhetipi, po katerih se ravnamo.

Tudi Gil je bil zaznamovan kot ljudožerski policist.

Bil je pošast tedna, Hannibal Lecter, zločinec

ali zlobna pošast, ki jo je treba nadzirati.

Nameraval je ugrabiti in pojesti svojo ženo in druge ženske.

Že to, da je nosil značko, je bilo neverjetno podlo.

Na sojenju sta se pokazali dve plati zgodbe.

Obramba je trdila, da gre za primer v mislih, zato je bilo še bolj

teatralno in zanimivo. Najboljše od pravega zločina.

Govorili so o nori plati človeškega vedenja, ki je skrita.

To se dogaja v resničnem življenju.

Je zvok v redu? –Preveri. –Preverjam.

Si pripravljen?

Obstaja veliko mitov o tem, kaj se je dogajalo.

V glavi imaš podobo, zgodbo.

Ko imaš osnutek, vnaprej ustvarjeno predstavo,

začneš iskati delce informacij, ki se z njo ujemajo,

odmisliš pa stvari, ki se ne.

Hočem, da vsi poznajo dejstva, preden se odločijo.

Odraščal sem v Queensu.

Moji starši so se ločili, ko sem bil še majhen.

Mama me je vedno čustveno podpirala,

oče pa je bil grob.

Bil je zelo strog in nismo ga hoteli razočarati.

Valla so aretirali, ko je FBI dobil podrobne dokaze o barbarstvu.

Oblasti pravijo, da je Valle spletkaril na spletu.

Njegov oče tega ne verjame. –Seveda sem pretresen.

Je možno? –Dvomim. Zdaj, ko se je vse to zgodilo, se kot oče

marsikaj sprašujem. Je nor?

Vse, kar se je zgodilo … Je nor?

Kako ste se počutili, ko ste slišali za kanibalizem in ugrabitve?

Nisem mogla verjeti. Rekla sem, da to ni moj sin.

Gotovo je napaka. To ni moj sin.

Daj mi poljubček … Poljubček!

Ko sem izvedela za pogovore na spletu,

sem prvič opazila, da ima moj sin težave.

UGRABITEV MORA POTEKATI BREZ NAPAK.

Da dober fant govori o ženskah na ta način …

Groza. Potreboval je pomoč.

Psihiatra, terapijo. Ne pravim, ali je to prav ali ne,

toda nekateri sproščajo frustracije na fitnesu,

ko udarjajo v vrečo. Mogoče jim pomaga.

Drugi morda obiščejo take strani in fantazirajo. O tistem.

Imajo misli. Grozne misli.

Ustvaril je pošast.

Odlično piše.

Kdo bo verjel, da bo en človek ugrabil sto žensk,

jih spekel in pojedel?

Katera je bila v njegovem prtljažniku?

Katera je bila na žaru?

Katera je bila v pečici?

Sedel je doma,

njegova žena in otrok sta spala v sosednji sobi,

on pa je pisal, da ji bo prerezal vrat.

Nosil je policijsko uniformo,

zato je vse še bolj strašno.

Je sodeloval pri načrtovanju dejanskega zločina?

Kdaj je primerno posredovati?

Ni bilo pravega poskusa. Ko so mu pregledali računalnik,

so našli 24 pogovorov. V 21-ih so ga vprašali: "Misliš resno?"

Gil Valle je rekel, da ne. Da je vse le izmišljotina.

Pri treh pa tega ni rekel. Sogovorniki so ga vprašali:

"Ti to resno?" Pritrdil je.

To bi lahko bil dokaz o dejanski zaroti.

Pri nas ni zločina v mislih. Ljudem ne sodimo zaradi misli.

Vse te misli, ki jih je imel, so dopustne.

Ni pa dopustno, da z nekom načrtujete njihovo izvedbo.

Bremenili so ga dvojega: Zarote o ugrabitvi

in nedovoljene uporabe policijske podatkovne baze,

da bi prišel do podatkov o eni izmed žrtev.

Zarota je ena najbolj priljubljenih orodij tožilstva.

Če hočemo obsodbo zaradi poskusa, potrebujemo namero

in več kot le pripravo na zločin. Prečkati morate mejo.

Nekaj bi izpeljali, če vas ne bi ustavili.

Zarota omogoča, da to mejo pomikate nazaj.

Če se dva pogovarjata, da bosta naredila nekaj groznega,

se o tem strinjata in storita odkrito dejanje, jima lahko sodite

ter ju zaprete do konca življenja.

Odkrito dejanje ni nujno zločin. Recimo …

Odločite se za rop banke in ukradete avto za pobeg. To je odkrito.

Lahko pa bi bilo nekaj zakonitega, a dobi poseben pomen.

Govoril je, da bi žrtve omamil s kloroformom

in na spletu je poiskal, kako se ga izdela.

Govorili so o zalezovanju žrtev

in prečesali policijsko bazo, da so prišli do naslova.

To ni navaden primer, ko bi nekomu sodili

le zaradi razmišljanja o zločinu. On je ukrepal v tej smeri.

Odšel je v Maryland in obiskal eno od žrtev.

Tarča je bila njegova šolska prijateljica.

Če menite, da je nevaren moški,

se zdi vse, kar je naredil, zlovešče.

Izlet v Maryland z ženo in otrokom

bi lahko veljal za izvidnico pred ugrabitvijo in umorom.

Če je res načrtoval, da bo nekoga ubil,

so bila vse to odkrita dejanja. Toda kaj si je pri tem mislil?

Nisem prepričan, da je vedel.

Danes bomo slišali uvodne izjave v primeru Ljudožerskega policista.

Tako tožilec kot zagovornica sta rekla, da bo sojenje čudno.

Redko rišem akte.

Običajno vidim ljudi na stolih, ki gledajo v sodnika.

Tokrat sem risala ljudi na žaru, skuhane in pečene ženske.

Fetiš strani. Če dobro pogledate, boste videli gola telesa.

Neverjetno. Še nikoli nisem doživela česa takega na sojenju.

Prišli so novinarji od vsepovsod.

Veliko smo slišali o primeru, zdaj pa smo se prvič soočili z njim.

Bili so še trije vpleteni: Michael Van Hise,

neki možak iz Pakistana, znan kot AliKhan,

in moški iz Anglije, znan kot Moody Blues.

V HRIBIH IMAM HIŠO. NIKOGAR NI V KROGU 1 KM.

Napisal je načrte, kako bo ugrabil ženske.

V kleti je nameraval izdelati napravo z vitli za privezovanje,

mučenje in pečenje žensk.

Rekel je, da ima veliko peč, v kateri jih bo spekel.

Zvenelo je noro in morda resnično.

Preslikali so nam kopije klepetov.

Morali smo ugotoviti, kaj je resnica in kaj fantazija.

Vsi smo se strinjali, da ima težavo, da je bolan,

toda nismo mu sodili zaradi bolezni, ampak načrtovanja ugrabitve,

umora, posilstva in mučenja.

Vse je postalo zelo resnično, ko smo videli fotografije ljudi,

ki jih je objavil na straneh. Zame se tu fantazija konča.

Imel je načrt. In spisek vseh potrebnih stvari.

Lahko je nabavil vse potrebno.

Takrat je postalo jasno,

da bi lahko katera koli od tistih žensk postala žrtev.

Alicia Friscia je bila pomembna že od samega začetka.

Preiskovalci so rekli, da jo je Gil zalezoval.

SIJAJNO JO BO OPAZOVATI, KO GRE IZ ŠOLE, IN JI NEOPAZNO SLEDITI.

OBA VEVA, DA SO NJENI DNEVI NA SVOBODI ŠTETI.

ZA 5000 $ JE TVOJA.

LAHKO ZA 4?

Ko sta z Van Hisom začela govoriti o denarju, me je spreletelo.

Na lepem je bil zelo natančen in odkrit. Tako bova naredila.

5000. GLEJ, DA JE NE NAJDEJO, DRUGAČE BO V POROČILIH.

Takrat je vse postalo bolj resnično.

RAD BI BIL PROFESIONALNI UGRABITELJ. TO JE POSEL.

Te fantazije so bile res grozljive.

Tudi podrobnosti, o kateri so Gil in drugi govorili na spletu,

so bile strašne.

Toda nič od tega, o čemer so govorili, se ni zgodilo.

Pogosto so zgrešili datume. "Poklical te bom v torek."

Nič se ni zgodilo. Niti čez tri tedne.

Nič se ni dogajalo.

To so bile samo fantazije.

Ni bilo pečice, v katero bi dal celo telo.

V kleti ni bilo vitla,

ampak je bila pralnica za vse stanovalce.

Bila bi bolj slab prostor za mučenje.

Če bi to objavili, bi vedeli, da so vas pretentali.

Nobenih stvari ni imel, ki jih je navedel v načrtih.

Izmislil si jih je. To so bile lažne in neuporabne informacije.

Bereš o primeru in klepetih in se zgražaš.

Izključiš se, da se umakneš. Tip je pošast.

Napisano je res izprijeno in misli so neobičajne,

toda dokazov ni.

Šok v sodni dvorani. Kriv je kovanja zarote o ugrabitvi.

In nepooblaščenega dostopa do zvezne baze podatkov.

Otrpnila sem. Slišala sem le: "Kriv je, kriv je, kriv je."

Srce se mi je trgalo, ko sem ga videla vklenjenega.

Do zdaj še nisem zajokala.

Rada bi kričala. Vse zadržujem v sebi.

Ni ljudožerec. Nikogar ni pojedel.

Mar ni kanibal nekdo, ki jé človeško meso?

Kako ste? Z vsem dolžnim spoštovanjem.

Poglejte. Močna sem.

Vrnili so me v zapor in takrat sem se zlomil.

Pred družino se nisem hotel, notri pa sem se.

Slišal sem policista, ki sta se pogovarjala o meni.

Eden ni mogel verjeti. Mislil je, da me bodo osvobodili.

To so bile nenavadne in čudne misli.

Iskreno rečeno, zelo grde misli.

Mislim, da jih porota ni mogla pozabiti.

Odločitev je prizadela vse zagovornike.

Svoboda človeka, ki smo ga zagovarjali, je visela na nitki.

Ko izgubiš, izgubi tudi ta človek.

Po mojem porota ni hotela priti do "kaj če".

Drži, ni deloval v resničnem svetu, ampak v kibersvetu,

ampak kaj če … –Skrbelo nas je, da bo ta strah močnejši

od razumskega in stvarnega pogleda na dokaze.

Ljudem lahko sodijo in jih obsodijo zaradi njihovih misli,

in to je še bolj žalostno.

Zagovorniki so zahtevali spremembo sodbe zaradi pomanjkanja dokazov.

Vallu grozi dosmrtni zapor.

To je klic iz zveznega zapora.

Vsak dan sem depresiven.

Vsi mislijo, da me čaka obsodba, toda formalno ni tako.

Še čakam na sodnika. Pravijo, da bo trajalo kakšen teden,

vendar stalno prestavljajo. Julia mi je poslala e-pošto

in meni, da ne bo dobro.

Primer Ljudožerskega policista postavlja pomembno vprašanje:

Kje je meja med mislijo in dejanjem? Med fantazijo in zločinom?

To je zelo sivo področje. V primeru, ko ni žrtev

in škode, je dovolj dokazov za odkrito dejanje?

Oblasti so dejale, da je bilo googlanje odkrito dejanje zarote.

Gil je začel razmišljati o tem, da jé ljudi

in je vtipkal, kako bi ugrabil dekle.

Pozanimal se je o kloroformu, pekačih in nožih.

Da bi googlanje veljalo za odkrito dejanje, se mi zdi nevarno.

Tu se začne zločin v mislih.

Ko razmišljate o zločinu v mislih, pomislite na Orwella in "1984.".

Policija za misli. Da vas bodo zaprli zaradi vaših misli.

Zločin v mislih je v sodobnem času bolj vprašanje tehnologije

in moči, da vidijo, o čem razmišljamo.

Mogoče ve internet o vas več kot vaš najboljši prijatelj

ali družina, saj je tisto, kar iščete, pogosto zasebne narave.

Nekaj, o čemer ne bi govorili s prijatelji in svojci.

Njegova žena je napisala: "Moj mož me ne ljubi."

To je zelo žalostno, vendar kaže,

da je googlanje le podaljšek naših misli.

Včasih smo sami in jih vpišemo v računalnik.

Številna Gilova iskanja in klepeti so podvrženi interpretaciji.

Obramba je trdila, da gre za izmišljeno zgodbo.

Da je mreža mračnih fetišev le vaja za izmišljanje zgodb.

BI SKUPAJ USTVARILA TAKO ZGODBO?

Tožilec je trdil, da so klepeti vpogled v Gilove misli.

Tudi za književnost lahko rečemo, da je vpogled v pisateljeve misli.

Stephen King piše šokantne stvari o človeškem vedenju,

pa ga ni nihče zaprl.

Zakaj nas fascinirajo zgodbe o nasilju?

Če beremo ali gledamo filme, gremo takoj v varen prostor,

kjer si lahko zamišljamo najhujše možne reči.

To je naša najtemnejša plat.

Zgodbe o nasilju izvirajo iz naših prvinskih čustev.

Podvrženi smo nasilju in groznim dejanjem.

Če te misli izživite v zgodbah, jih ne uresničite v življenju.

Seveda v teoriji.

Ta primer me skrbi, ker vstopamo v novo dobo

in na neznano področje.

Vedno je bilo precej lahko ločiti med fantazijo in resnico.

Tu so zgodbe in slike in resnični dogodki.

Smo v postmodernistični dobi, ko meje težko postavimo.

Zgrozim se ob misli, da je naše delovanje na spletu

vpogled v naš pravi jaz.

Internet nas vabi, da smo, kar smo in kar nismo.

Strah, da bo prostor za odprto izmenjavo fantazij

postal nadziran prostor, ima osnovo.

Če tega ne bomo zaščitili, družba ne bo več enaka.

Vsi bi smeli napisati opolzko zgodbo na spletu.

Vsi imajo lahko umazane misli, čeprav so strašne in nagnusne

in o njih ne bi govorili z mamo. To je v redu.

Sporno postane, ko se v to vpletejo resnični ljudje.

Moški je uporabljal policijsko bazo, da je našel ženske.

Izrabil je svoje pristojnosti kot policist.

Ob tem se naježim. Niti razmišljati ne morem o tem.

To je kršitev zaupanja med policijo

in javnostjo.

To ni bil le zločin v mislih, ampak pravi zločin.

Misel, da je vse, kar se dogaja na spletu, le fantazija,

je nevarna.

To je samo še en način zanikanja dejstva,

da zle misli in vzorci vedenja obstajajo v ljudeh.

Niso posledica tehnologije ali obsedenosti s hudičem

ali neke sile. To je v nas. Imamo mračno plat.

Valle bo po 21 mesecih v zaporu

slišal sodnikovo odločitev o oprostitvi.

Zahtevam o oprostitvi redko ugodijo.

Še imam njegovo policijsko uniformo.

Ne vem, zakaj sem jo obdržala.

Ne bo je nosil. Bo treba zlikati?

O Bog.

Zelo sem živčna. Sodnik se bo danes odločil.

Poklicala sem svojce in prijatelje in jih prosila, da molijo zame.

Če bo novica slaba … Do zdaj sem se dobro držala, bila sem močna,

toda če bo novica slaba, me bo konec.

Rada bi ga le močno objela, ne da bi me kdo preganjal.

Samo objela bi ga rada.

Upam, da mu ne bo treba preživeti še ene noči v zaporu.

Julia je rekla, da imamo še druge možnosti, če bodo novice slabe.

"Ampak do takrat bo moj sin v zaporu.

Še leto, dve. Kako dolgo še?"

Z nobenim novinarjem ne bom govorila.

Nam poveste, kaj veste? Kaj se bo zgodilo? –Ne.

Nočem, da je zločinec.

Rad bi, da ga izpustijo. Ničesar ni zagrešil.

Samo kratko obvestilo. Rad bi se opravičil vsem, ki sem jih prizadel,

pretresel ali užalil s svojimi otročjimi dejanji.

Hvala družini za podporo. Potreboval sem jo,

bolj kot bodo vedeli. To je bila nemogoča situacija.

Oprostite, utrujen sem. Rad bi šel domov in bil z družino. Hvala.

Mislite, da je bilo po 17 mesecih v zaporu, zadoščeno pravici?

Oprostilna sodba zaradi pomanjkanja dokazov

je zelo nenavadna.

Novica je prišla na naslovnice.

Kaj pomeni oprostitev? Da niste krivi.

Ne, da ste nedolžni. Nekatera Gilova dejanja

bi lahko veljala za ne ravno nedolžna.

Iskanje po podatkovni bazi bi lahko bilo odkrito dejanje.

Kako se boste počutili, če bo po osvoboditvi nekoga pojedel?

Tam so od 7h zjutraj.

Čeprav sem na svobodi, sem v hišnem priporu.

Nimam še klavstrofobije, toda dan je lep in šel bi ven.

Moj sin je doma. Sinoči sem mislila, da sanjam. Neverjetno.

Potem pa je danes zjutraj rekel, da potrebuje spodnje perilo.

Ne vem, kje je kaj. –Moj sin je doma! Doma je!

Vse so mi prinesli iz stanovanja. –Ne ve, kje je kaj.

Se nihče ne boji, da so tu ljudje in imam vilice v roki?

Moram se smejati. –Seveda. Nevaren si.

Žrtve so ogrožene.

Sinoči sem bral sodbo. Sodnik jih je potolkel.

Nekje pri 80. strani je pet odstavkov, kjer piše …

"To ima smisel le, če velja za fantazijo

in ne za kovanje zarote." Pet takih odstavkov je.

Adijo, Julia. Hvala! –Adijo vsem skupaj. Hvala. Pazite nase.

Bodo to sneli? –Ne vem. –Ali moramo čakati na ugovor?

Počakati moramo na ugovor.

To lahko traja več mesecev.

To je bilo zasebno, anonimno, moja majhna skrivnost.

Zdaj jo vsi poznajo. Sramota.

Na sojenju so brali e-pošto in pogovore. Kako sem mogel?

Bilo je grdo.

VŠEČ MI JE, DA SPI.

NE VE, KAJ NAČRTUJEMO.

Res ne vem, kako sem se tistega spomnil.

Vendar sem se. In sem napisal.

Ljudje so mislili, da mi gre odlično.

In so to sprejeli.

V službi je bilo stresno, ampak ne vem, ali je to vplivalo.

Lahko bi šel ven, se napil ali gledal televizijo.

Ne vem, ali je bilo oboje povezano.

Pri seksualnem fetišu se značaj spolno izraža.

Ob predmetu, zagati, razpoloženju.

Vzburjenje je bistveno večje od telesnega.

Težko razumemo, zakaj bi to koga zanimalo.

Mnoge je zanimalo, od kod to. Mislili so, da je nekaj narobe.

Zloraba, travme, slabi starši. Povsod so iskali krivdo.

Ne vemo, zakaj se to dogaja, zato obstajajo razlage,

obsojanja in izjave kot: Sami so izbrali.

Ne bi jim bilo treba. Toda vzburjanja ne izbiramo.

Pri seksualnosti še živimo v viktorijanski, puritanski kulturi.

Del te kulture je zelo odprt. To počnemo, govorimo o tem,

oglašujemo, v glasbi je, umetnosti, na televiziji in filmu.

Na skrivaj pa je ljudi sram svoje seksualnosti.

Ko primerjate to odprtost in inhibicijo,

nastanejo seksualna patologija, težave in kompulzivno vedenje.

Vas je Gil kdaj vprašal o seksu, ko je odraščal? –Ne.

Ko je šel na faks, sem mu kupil kondome in rekel, naj pazi.

Nasmejal se je in jih vzel.

Zdi se mi, da je zrasel v okolju, kjer se ni govorilo o seksu.

Kar ni veljalo za sprejemljivo, je bilo grozno,

sramotno in neprimerno.

Spraševala sem se, zakaj je začel obiskovati tiste strani.

Je bila kriva najina ločitev?

Zakaj sta se ločila?

Ne bi govoril o tem.

Bil sem še majhen in nisem razumel, kaj se dogaja.

Spomnim se, da sta se pogosto prepirala.

Malo je bilo srečnih trenutkov.

Njegov oče je bil zelo posedovalen. Nadziral ga je

in verbalno zlorabljal. Nisem hotela, da bi sin mislil,

da se tako dela z žensko. Bo govoril o tem?

Bo priznal, da je bil to vzrok? Da ga je hudič prisilil? Šalim se.

Ljudje skušajo najti pojasnilo, in jaz tudi. Težko je.

Mislim, da je bistveno, da so moje klepete sprejemali.

Prvič sem odkrito govoril o kanibalizmu in privezovanju.

Končno sem imel priložnost z nekom govoriti o tem.

MALO SE RAZLIKUJEM OD DRUGIH.

Občutil sem olajšanje.

ŽELIM, DA TRPI.

Ko tipkaš, ne razmišljaš. V elementu si.

Ko izklopiš računalnik, je konec. Spet sem jaz.

Nisem sposoben nasilja. Nikomur ne bi škodil.

RAD BI JO DAL ŽIVO V PEČICO NA NIZKO TEMPERATURO.

Obramba je morala sprejeti, da ga zanimajo ugrabitve.

Stalno je govoril o njih. Ni jih mogel odmisliti.

Kako boste dokazali, da jih ne bo izvedel?

Bali so se, da bodo začeli drug drugega obtoževati

in bo obramba rekla, da ni nevaren.

Tožilstvo bi reklo, da je.

Hoteli so, da se prikaže Bog in reče: "Pogledal sem ga.

Prijazen je kot vi ali jaz."

To jim je dal Park Dietz.

On je velikan na tem področju.

Intervjuval je Johna Hinckleyja, Joela Rifkina, Andreo Yates.

Skoraj vedno dela za tožilstvo.

Prišel je do zaključka, da moški ni nevaren, kar je pomembno.

Ko se je začelo sojenje, ga niso poklicali za pričo.

Če bi dr. Dietz pričal, da deviantne seksualne fantazije

nimajo nič s sadističnim posilstvom in umori,

bi ga masakrirali v navzkrižnem spraševanju.

Dr. Dietz je pisal, da ljudje s seksualno nasilnimi nameni,

ne le fantazijami, torej, bodoči storilci,

iščejo delo v policijskih vrstah.

Tako laže pridejo do žrtev.

Zagovorniki so trdili, da je Gil te strani obiskoval,

ker je shajal s svojimi fantazijami.

Sem prav razumel? To pomeni shajati s fantazijami?

Pokažite mi en program za zdravljenje spolnih prestopnikov,

ki pravi, pojdite na splet in shajajte s svojim vedenjem,

tako da klepetate o kanibalizmu.

Res terapevtsko zdravilo!

Psihiater obrambe je rekel, da je tako shajal s potrebami.

Ste že slišali za kaj takega?

Ne. Še nikoli nisem slišal nič takega.

Ne bi rekel, da so te strani način shajanja s takimi potrebami.

Ne bi jih predpisal bolniku in rekel:

"Če imate nasilne fantazije,

pojdite na to in to spletno stran. Pomagalo vam bo."

Mislim, da bi to prej privedlo do uresničitve teh potreb.

Če uporabite določene živčne poti, obstaja določena mreža,

ki se aktivira v možganih. Ko pridete do določenega praga,

postane to navada ali kompulzivni vzorec.

Poti do prefrontalnega korteksa, ki so odgovorne za presojo,

razmišljanje in dobre odločitve, se izključijo.

Imate kombinacijo dobre spodbude možganov in slabe odločitve,

kar je popoln recept za težave.

KO BO MRTVA, JI BOM ZVEZAL NOGE IN JO RAZKOSAL

PRIPRAVILI SMO HIŠO IN SE DOGOVORILI O UGRABITVI.

ČE SE SPRAŠUJETE, JE VSE LE FANTAZIJA.

Je možno, da ljudje, ki se sicer ne poznajo

in se srečujejo le na spletu,

nagovorijo nekoga k zločinu, ki temelji na fantaziji?

BI TO NAREDIL, ČE BI IMEL PRILOŽNOST?

Nekatere fantazije ostanejo le fantazije,

druge pa to počasi prenehajo biti.

NE, AMPAK NIKOLI NE VEŠ. NAJVERJETNEJE NE.

Splet ali klepetalnica jih ne zanima na ta način.

LJUDOŽERSTVO ME RES FASCINIRA.

Udejanjenje pa.

JA.

Nemogoče je predvideti povezavo med spletno fantazijo in dejanjem.

Ne morete predpostaviti, da se bo fantazija uresničila

ali da se ne bo. Prvi bom rekel, da psihologi

in psihiatri slabo predvidevajo nasilno vedenje.

Nenavadna dejstva tega primera so zrcalo našega internetnega časa.

Valle je govoril o ugrabitvi, mučenju, posilstvu, ubijanju

in kanibalizmu s 24 osebami. Na obravnavi so sprejeli,

da je šlo pri 21 pogovorih le za domišljijo.

Trdili pa so tudi, da so bili pogovori z Van Hisom, AliKhanom

in Moody Bluesom pravo kovanje zarote o ugrabitvi.

Država ni dokazala,

da porota razlikujejo med resničnimi in izmišljenimi pogovori,

zato se odločitev porote o prvi točki obtožnice zavrne.

Všeč mi je, kako je to povedal. Da se odločitev zavrne.

Upam le, da se država ne bo pritožila in bo konec.

Samo ta skrb še ostaja.

Dokler to nosim, ni konec.

Rad bi šel na plažo.

Rad bi potoval po državi.

Ko bo tako, bo dobro.

Gil!

Mogoče je najbolj pomenljivo to, da je bila Gilova spolnost skrita.

Če bi radi skrili, kaj vas vzburja,

imate s partnerjem neiskren odnos.

V takem razmerju se lahko pretvarjate,

vendar se slabo konča.

Pozno je prihajal domov in ni mogel takoj spati.

Igral je igrice, gledal televizijo in bil nekaj ur na spletu.

Ko sem zanosila, je postalo še huje.

Bedel je do 3h, 4h, 5h zjutraj

ali pa sploh ni prišel v posteljo.

Potem so se začele dogajati čudne stvari.

Na računalnik je namestila vohunsko programsko opremo.

Izvedela je za klepete in vse drugo.

Zabeležene so vse strani, ki jih je obiskal.

Program vsakih pet minut naredi sliko zaslona.

Nikoli nisem videla teh strani.

Temni fetiši, seksi amazonke, sirote, "fetlife".

Vem, da je sadomazohizem priljubljen kot v 50 odtenkih sive,

ampak to je bilo drugače. Punca na sliki je bila mrtva.

Opazila sem e-poštni naslov, ki ga nisem poznala.

Šla sem na "Yahoomail" in vtipkala geslo, ki ga je imel za vse.

Našla sem fotografije prijateljev in znancev.

Bilo jih je na tisoče.

Tistega jutra se je soočila z mano in odšla z otrokom.

Nisem vedel, kaj namerava ali kako dolgo je ne bo.

Ves čas sva imela stike.

MORAM VEDETI, KDO SI V RESNICI.

POČUTIM SE IZDANO IN PRESTRAŠENO.

MORAM POZNATI RESNICO.

SI KDAJ OBJAVIL MOJO ALI OTROKOVO SLIKO NA INTERNETU?

NE, PRISEŽEM.

Kathleen: 26 let. Poročena, ima hčer.

Partnerji se vprašajo, zakaj tega niso videli?

IMA VELIKO MESA NA RITI, STEGNIH IN MEČIH.

Imamo nepričakovan vpogled v tisto, česar drugim ni kazal,

niti svoji ženi. –Morali bi me zvezati in mi prerezati vrat.

Zabavali bi se, ko bi iz mene brizgala kri.

Stalno je ponavljal, da v tem uživa.

Da želi, da traja čim dlje.

Da mu ni niti malo žal.

TRPELA BO NEVERJETNO BOLEČINO. POSILSTVO BO OLAJŠANJE.

Težko sem poslušal, ko je govorila o nama.

Skupaj sva bila tri leta. Zame so bila čudovita.

Tisto sem počel ponoči, vendar ni vplivalo na moje osebno življenje,

delo ali družino. Še vedno sem bil dober mož in oče.

Tudi v službi sem bil dober.

Težko rečem, kaj početi z informacijami o policistu,

ki je obtoženi spolni prestopnik.

Vsaka oseba, obtožena zločina, bo zločin zanikala,

ga racionalizirala in izkrivljala dejstva ter podrobnosti,

da bo njihovo vedenje sprejemljivo.

To počnem na spletu, ker moja žena spi z dojenčkom.

Razumem.

Tudi njemu je vse jasno. –Glede spanja …

Pogovarjal sem se s tipom iz Anglije. Banalna zadeva.

Časovna razlika. Pri njih je 8h zjutraj, pri nas pa dve.

Drugače ne bi ostal tako dolgo pokonci, takrat pa sem.

Samo to je bilo.

Valle je zaprl vse račune, tik preden je Kathleen vse odkrila.

Ali ni neverjetno? In še res je. Tisti dan, ko je namestila program,

sem se odločil nehati,

ker je začelo vplivati na moje družinsko življenje.

Bedel sem do poznih ur, vendar nisem hotel.

Rekel sem, da bom nehal, če bo začelo vplivati na družino.

Če bi to naredil en dan prej, se ne bi nič zgodilo. Neverjetno.

To sem povedal odvetnikom in Dietzu. Res.

Tisti dan sem vse izbrisal.

Kot bi mi neka višja sila rekla, da se to mora zgoditi.

Mogoče bomo nekega dne izvedeli, zakaj.

Klepet z Moody Bluesom. Dva dneva pred Kathleeninem odhodom.

ZAPRL SEM RAČUN "DFN".

ZAKAJ?

MANJ MOŽNOSTI JE, DA ME DOBIJO. MENDA.

Res ne vem nič o tem tipu.

Dejstvo, da so ga rešili s takim zagovorom …

Imel je srečo. Nenavadno je imeti tako nasilne misli

in fantazije in se izvleči. Ne bi se čudil, če bi ga zaprli.

Skrbi me, ker je g. Valle na svobodi.

Me skrbi, da mi bo kaj naredil? Niti ne, toda …

Moten je. Kot porotniki

smo bili prepričani, da smo sprejeli najboljšo odločitev.

Ko ga je sodnik izpustil, sem se počutila izdano.

Bila je zelo težka odločitev. Najprej se nismo vsi strinjali.

Nekateri so menili, da je kriv, drugi pa so hoteli več dokazov.

Odločilno je bilo dejstvo, da mu bo odločitev uničila življenje.

Ko je bilo sojenja konec in je sodnik prebral obtožnico,

smo hoteli, da vsi razumejo,

česa je obtožen in kaj se mora izpolniti, da bo obsojen.

Nezakonita uporaba policijske podatkovne baze.

Porota se je takoj strinjala, da je kriv.

Za obtožnico o zaroti smo potrebovali več časa.

Secirali smo njegove klepete z različnimi osebami.

Klepeti z Moody Bluesom …

Močno so se razlikovali od drugih.

Vsi smo začutili drugačen ton pogovorov.

Klepete smo večkrat prebrali.

Morali smo nehati, ker je postalo nevzdržno.

Bilo je zelo težko.

KAJ BI NAREDIL Z GLAVO?

NAJ STOJI SREDI MIZE Z IZRAZOM STRAHA IN AGONIJE.

Prehajal je na višjo stopnjo.

Hotel je, da se fantazija uresniči.

Koliko časa boste čakali, dokler tega ne uresničite?

EN DAN JO BOM OBISKAL, DA JO POZDRAVIM.

DOBIVA SE V NEDELJO.

Šel je v Maryland, da se sreča s prijateljico iz šole.

Z njim sta bili žena in hči.

Obramba je trdila, da je šel le na obisk k prijateljici.

Toda klepeti so nakazovali, da si jo želi videti

in da razmišlja o tem, kaj ji bo naredil.

Hotel je odkriti, kje dela in še kaj.

Dokazano je, da je vozil mimo njene pisarne.

Poslal ji je sporočilo in jo vprašal, ali tam dela.

Ta stavba ima neko veljavo na tej cesti.

Dobili so se pri malici. Skupaj z ženo in hčerko.

Vse se je zdelo normalno. Prijateljski pogovor, srečanje.

Normalna oseba, ki se vrne s poti … Skupaj so se vozili,

prišli domov, razpakirali in se sprostili. Razmišljali so o večerji.

Po časovnici je možak takoj začel klepetati s spletnim prijateljem.

Kot bi mu poročal.

Vidi se, da je bil vznemirjen.

KOMAJ SEM SE ZADRŽEVAL.

Dejstvo, da je takoj pisal Moody Bluesu, zadostuje,

da rečemo, da je potovanje imelo namen, ki ga je zadovoljil.

Nato je obvestil še zarotnika.

Mislim, da so ga zato aretirali.

To smo tudi pričakovali. Dobili smo več časa.

Videti je okusno.

Dovolil sem si, da sem depresiven.

Toda če sem v depresiji, so zmagali, tega pa nočem.

Nočem, da kaj dobijo. To sem rekel tudi v zaporu. Če sem v depresiji,

je oblast zmagala.

Veliko je.

Vedno preveč skuham.

Mama se lahko navadi, da bom doma. –Hitro bi se navadila.

Bogve, kako dolgo bom tukaj. Hotel sem ven za konec tedna.

Mislila sem, da je konec, pa ni.

To ne pomeni, da bo uspelo. Pametni so. Morajo vedeti, da sem nedolžen.

Ni dokazov. Zašuštrali so. Mogoče bodo vse pustili.

To so morali narediti, da se ne osramotijo.

Kaj bodo naredili? Zasuli sodišče s pritožbami?

Lahko preslepijo poroto, sodnikov pa ne.

Oče me je vedno učil, naj branim šibke.

Ti se vedno soočajo z vsemi vejami oblasti,

s policijo, tožilstvom … Vse uporabijo proti njim.

Porota pogosto ni hotela predpostavljati o nedolžnosti.

Kandidata najprej vprašam: "Če dokazi kažejo,

da je obtoženi verjetno kriv, ga boste obsodili?"

Če se porotnik strinja, ga takoj izločim.

"Verjetno" ni dovolj. Moraš biti pripravljen osvoboditi nekoga,

ki bo verjetno zagrešil zločin in ki ga je verjetno že.

"Verjetno" ni dovolj.

Bolje osvoboditi 10 krivih, kot zapreti enega nedolžnega.

Ne smemo dovoliti, da sistem dela napake

in zapira nedolžne ljudi.

Rekli so, da sem v Marylandu prestopil mejo.

Gil je kosil s tisto punco in mogoče razmišljal o nečem.

Vem, da se ujema s klepetom, ampak …

Bil sem z ženo in hčerko. Nič se ni zgodilo.

Rekli so, da sem šel v izvidnico.

Odšel sem v petek, videl pet ljudi. Kathleen ima tam družino.

Rekli so, da sem bil ves tisti čas v izvidnici.

Omenjali so podatkovno bazo. –Ja.

Tožilstvo je reklo, da je uporabljal računalnik za podatke o ženskah.

To je res prestopek in zločin.

Toda če pogledate, kdaj je pregledoval bazo

in kdaj klepetal na spletu, ni jasno, da je karkoli načrtoval.

Mogoče bi bil primer trdnejši, če bi pogledal podatke

in jih čez pet minut poslal nekomu po e-pošti.

Nikomur ni pošiljal naslovov. Niti priimkov.

V enem trenutku Moody Blues vpraša: "Kateri naslov?"

Gil pa reče: "Ne morem ti ga dati."

Balon je nenadoma počil.

NE BOM PRIŠEL DAN PREJ. PRIPRAVI JO. ITI MORAM.

Gil se je ogrel zanjo, ampak preko policijskega računalnika.

V službi mu je bilo dolgčas. Rekel si je: "Všeč mi je Kimberly.

Preveril jo bom v naši podatkovni bazi." In jo je res.

To je bolno, srhljivo in čudno, toda ali jo je hotel ugrabiti?

Tožilstvo bi moralo prepričati poroto, brez kančka dvoma,

da je nameraval ugrabiti žensko.

V tem primeru jim ni uspelo.

Obstaja tendenca, da kaznujemo ljudi zaradi tega, kar so,

ne zaradi tega, kar so naredili.

Porotniki so po dokazih mislili, da tega morda ne bi naredil zdaj,

ampak mogoče nekoč. Kdo ve, kakšen človek je. Ni mi všeč,

čudak je. Napetosti so odpravili z obsodbo.

Nekoga smo obsodili zaradi tistega, kar je kotel narediti

in ne zaradi storjenega. Morali smo verjeti,

da bo šel v tisto smer. Da bo zares zagrešil zločin.

Laže se odločiš na podlagi neizpodbitnih dejstev.

Tukaj nismo imeli nobenega trdnega dokaza.

Morali smo ga spoznati prek njegovih klepetov.

Ko je policija dobila informacijo, je z vso pravico ukrepala.

Ko jim je žena povedala za sumljive klepete

in da je njen mož policist, ne bi nihče pameten rekel:

"Pojdite domov. Ni pomembno." Morali so začeti preiskavo.

Morali bi naročiti agentu, da odpre račun

in skuša z njim navezati stik, da bi kaj skupaj načrtovala.

Od obsodbe in opustitve obsodbe

je bilo še nekaj primerov v zvezi s to stranjo.

Prišlo je do prave zvezne operacije.

Nekatere so aretirali, ko so z agenti načrtovali ugrabitve.

Eden izmed njih, Asch, je celo izdelal komplet.

Zbral je predmete, ki bi jih lahko uporabili pri ugrabitvi in mučenju.

Imel je igle, lisice, zrcala.

Kupil je celo elektrošoker.

Vidi se, da so šli znatno dlje od Gila.

Tedaj spoznate, da obstaja veliko korakov,

preden pridete do tega, da skočite iz avta

in skušate nekoga raniti.

Nekateri zelo razumni ljudje bi lahko prišli do zaključka,

da dokler ni v avtu, z vrvjo in kloroformom

ter na poti do tretje žrtve, to ni dovolj.

Nekateri razumni ljudje bi rekli, da celo to ni dovolj.

Ni dovolj, dokler ne pride do vrat, pozvoni

in reče: "Živjo, tukaj Gilberto. Lahko vstopim?"

Nekateri pa bi prav tako razumno rekli, da ne vemo, kaj namerava.

Vedno obstaja utemeljen sum, da bo nekdo nekaj storil.

Tega ne vemo. Policisti nimajo čarobne paličice,

ki bi jim povedala, kaj se bo zgodilo.

Oblast ne sme odločati, katere fantazije so dobre.

Ta meja je upravičeno visoko.

Če 1. amandma varuje nekoga, da fantazira o mučenju, ubijanju,

potem ščiti vaše razmišljanje. Gre za princip.

Ni nam prijetno, a ga vseeno uporabljamo.

Vallu so po 4 mesecih v hišnem priporu

izrekli kazen za nezakonito uporabo policijske baze.

Odhajamo na sodišče na branje sodbe o prekršku.

Pomembna novica bo, ali bom še naprej v hišnem priporu.

In ali bo država vložila pritožbo.

Zanimivo je, da Gil ni le Ljudožerski policaj.

Je ničti bolnik epidemije, ki bi lahko zajela ves narod.

Vsi bi radi preprečili grozne tragedije, preden se zgodijo.

Mislimo, da jih lahko. Da moramo le nadzirati,

namestiti dovolj kamera in nadzirati računalnike.

Mislim, da je taka predpostavka nenavadna.

Če bi imeli stroj za branje misli,

bi res hoteli brskati po družbi in odkrivati premaknjence

z deviantnimi mislimi, ki bi jih radi uresničili?

V ZF, v filmu Posebno poročilo je to distopična vizija.

Ko razmišljate o tem, pogosto zelo težko veste,

kje je meja med izmišljenim in resničnim.

To je del človeškega misterija.

Valla so obsodili na že prestani čas v zaporu.

O meni se je marsikaj povedalo,

vendar nisem tak. Tisti, ki me najbolje poznajo, to vedo.

Pripravljen sem pokazati, kdo sem. To je vse.

Nam lahko poveste, kako ste se sploh vpletli v vse to?

Ne bom komentiral.

Sivo področje tega primera, ki nas vznemirja, je,

da nas večina ne razume, zakaj bi kdo naredil kaj takega.

Ne porotniki ne mediji ne ljudje mu niso mogli pogledati v srce

in ga razumeti kot osebo.

Je nenevarni plišasti medo ali zlobni zločinec?

Res ne vem.

Poglejte. Koža.

Del tebe si želi, da bi se vrnil, drugi del pa bi me ubil.

Ne vem, kateri Gil je pravi. Bojim se, da te sploh ne poznam.

Tisto, kar človeka naredi etičnega, niso misli,

ampak tisto, kaj z njimi naredi.

Lahko imate najtemnejše, izprijene misli,

toda če jih ne uresničite ali najdete varen ventil,

ste še vedno dober človek. Ko smo v precepu med mislimi

in dejanji, odkrivamo, kakšni ljudje smo.

Ljudje morajo to odkriti in živeti s posledicami.

Ni še novic o pritožbi. Še nič niso vložili, danes pa je rok.

Mislim, da je čas do polnoči. Verjetno bodo čakali do 23.50.

Zagotovo se bodo pritožili.

Nočem upati, toda na sodišču ni nihče nič rekel.

Še vedno niso ničesar vložili.

Nočem upati. Danes je bilo sijajno.

Nocoj je lahko vsega konec. Dokončno.

Časa je do polnoči. Čakali bomo do takrat.

To je to. Niso zahtevali več časa. Morajo zavrniti zahtevo.

Še vedno nič. Tik-tak. Naj bo že polnoč.

Kakšen konec bi to bil. Danes bi se končalo.

Nadzor me ne skrbi. Ne mislim zagrešiti zločina.

Nimam niti najmanjše želje, da bi obiskal tiste strani.

Tega je konec.

Nič več ne bo viselo nad mano.

Zaspala sem. Polnoč je mimo in vse je tiho. Srce mi razbija.

To me skrbi. Ne vem, kaj je.

Gledam nekako tabelo izbire primerov. V 2. krogu smo.

Ja, vidim. Ja.

Prav. Adijo. Ob pol osmih so vložili zahtevo.

Res? –Ja. Narobe smo gledali.

To sem pričakovala.

Pravijo, da sem izvajal nadzor. –Ljubi Jezus!

Radi bi bili barabe. –Da sem hotel njihovo zaupanje.

Smešno.

Ne skrbi me. Ne skrbi.

Danes je bil dober dan. Ne skrbi me.

Jutri se oglasim. Prav. Vidimo se.

No …

Sojenje Gilbertu Vallu se nadaljuje.

Upam, da moj mobitel ni 700 m stran od nekoga iz šole.

Vse to je včasih preveč.

Pritožba in razvpitost, ki me obdaja …

Včasih se mi zdi, da me nekdo opazuje.

Prve tedne na svobodi sem spoznal, da me nihče ne prepozna.

Vse laže sem hodil ven.

Mislim, da je naslednji korak zmenek.

Minilo je veliko časa. Hrepenim po družbi.

V tem ni nič slabega.

Če bom kdaj s kakšno punco, kdaj naj ji omenim vse to?

Bo pobegnila ali pa bo radovedna in jo bo zanimalo?

Ne vem, gotovo obstajajo ljudje, ki jih to zanima.

Nekateri bodo vedno mislili, da bi moral umreti v zaporu.

Naredil sem veliko napako,

toda zanjo ne bom plačeval do konca življenja.

Gilberto Valle, znan kot Ljudožerski policist,

je odprl račun na strani za zmenke. –Kakšen hobi je navedel?

To je še bolje. –Kaj ima rad? Kuhanje! To ga zanima.

Všeč mi je, da je rekel, da spije nenormalno veliko kave.

Strategija je, da prizna napako. To je nenevarno. Ne boš rekel:

"Rad jem mrtve ženske." Rečeš: "Pijem preveč kave."

Preveč mu je do tega. –Rad imam živali. –Tip je bil res zloben.

Nočem pokvariti zadeve, ampak … Fuj!

Kako boš spoznal ženske? –Nimam pojma.

MEDIATRANSLATIONS

Priredil metalcamp

Tehnična obdelava DVD Rippers Slovenija