Original subtitles

Še vedno ni kakala.

Tole moram končati.

Zoprn si.

Pet minut mi bo vzelo, da posnamem miks in pridem.

DrSi predstavlja ELEKTRONSKA VARUŠKA

Lahko kompresiraš bas?

Bolje je.

Fantje, ni slabo.

Ampak niste vedno sinhroni. In bas naj se drži ritma.

Dva kretena sta v čolnu. Oba padeta ven. Katerega rešiti?

Ne vem. –Glasbo!

Napačna intonacija. –Brez heca?

Dovolj dobro je. –Pa kaj še!

Kako si uglašen? –V b molu kot ti.

Mol pa tak!

Zanič je, ampak čeden!

Igrajmo, mrhe!

Kompresiraj bas.

Tukaj si!

Desetkrat sem te že klical.

Delam, cepec.

Zakaj si tu? Kaj je to?

Juliettin album.

Super je. Eno leto sem ga delal.

Res? Zakaj?

Eno leto!

Kdo so ti cepci? –Ti cepci prodajajo plošče, srček.

Basist je zanič. –Kje pa! Pravi maestro. Ne?

Ja. –Kompresiraj!

Na maksimumu je. –Že?

Poslušaj, ne boš razočaran.

Juliette ima svoje skladatelje.

Ja, ljubica. V avtu sem.

Parkiram.

Po hčerko moram.

Kdaj boš videl Juliette?

Vsak dan, ampak izbrati moraš pravi trenutek.

Predvajal ji bom.

Ne boš. –Zaupaj mi.

Oprosti. Odlično, fantje. Uspelo vam je.

Bas je imel odličen rif.

Večerja v petek?

Petek …

Nisi še videl male. –Res je.

Preveril bom urnik. Poskusil bom priti.

Povej, če bo bolelo.

Prav.

Skupaj bi lahko jedla.

Nisem imela časa za malico. –Si!

Naravnost sem sem prišla.

Ves čas delam.

Dve sladici si pojedla.

Nisi malce mehak?

Ne morem spati. Če se bova izogibala drug drugemu …

Zajebala sva. Ne bova več. Pika.

Grdo besedo si rekla. –Oprosti.

Tudi jaz sem kriv. –Opravičila sem se mu.

Živjo!

Moja lepotička.

Je že kakala? –Ne.

Si šel v trgovino? Kartica že dela?

Ček sem napisal. –Potem pa v redu.

Si našel novo stanovanje?

Ne, nič dobrega si ne moremo privoščiti.

Ampak bilo bi naše.

Ne morem več živeti pri tvojih. Kaj je to?

Vse je biološko pridelano.

Za petek. Simon bi rad prišel pogledat malo.

Končno!

Na Juliettini turneji je bil.

En teden je trajala, mala pa ima 5 mesecev!

Tudi Nathana sem povabil. Lepo bo.

Mi štirje spet skupaj.

Rad bi ga za botra. –Nathana?

Ne, Simona.

Se hecaš? Rekla sva, da je ne bova krstila.

Versko je. –Simbolično.

Zakaj? Ker je gej? –Ja.

Priteklo mi je. Lahko poskrbiš za malo? –Prav.

Lepotička, ne bi bila vesela botra?

Očka je vesel. Dobro je za njegovo kariero.

Odlično!

Saj lahko gledaš. –Nehati moram.

Pa kaj še!

Sranje! Moja kartica …

V redu je.

Ne …

No, hvala.

Nekaj bi te rad vprašal, ampak …

Koliko? 500?

Tisoč bi bilo bolje.

Več je. –Ja, dvakrat.

Dajmo jih!

Zabij!

Udari! Roke uporabi!

Z njimi delam.

Jaz pa skladam z nogami? –Ti si to rekel, ne jaz!

Boš že pozabil?

Boljši so bili od nas.

Naslednjič igraj z botrom svojega otroka.

Samo simbolično je.

Stavim, da ga v petek ne bo.

Rekel je, da ni prost. –Kaj?

Simon pravi: pustite sporočilo.

Jaz sem. Pokliči me.

Nikoli ga ne dobim.

Ja? –Živjo, Simon.

Nemogoče! –Kaj je, ljubček?

Njemu se oglasiš, meni pa ne?

Ne, telefoniral sem. Ravno sem odložil.

Nathan pravi, da te v petek ne bo.

Nisem rekel tega. Poklicati sem hotel. Nisem prost.

Vse je pripravljeno.

Vem, ljubček, ampak kaj morem.

Ne moreš mi narediti tega. Ne zdaj.

Kdaj drugič se bomo zmenili.

Gre za to …

Nočem prek telefona, ampak … –Kaj je?

Za mojega očeta gre.

Kaj je narobe? –Ni dobro.

Kako to misliš?

Ni dobro. –Daj, izpljuni že.

Čas se mu izteka.

Kaj, za vraga …

Morda imaš zadnjo priložnost.

Sranje. Pa ne Hubert.

Rad bi nas videl. Če te ne bo …

Ampak če moraš delati …

Hej …

Se bom že izmazal.

Krasno! Torej ob 20h pri naju.

Pridi, ko boš lahko, ampak ne bodi prepozen,

da ga boš še videl.

Kako pa je s tabo?

Držim se.

Ti povabiš, jaz pa kuham.

Izvoli, ljubica.

Ne popražiš čebule?

V mojem receptu je ni.

Ben je ne prebavlja.

Od kdaj ne prebavljaš čebule?

Mama, lahko vzameš tole?

Poskusi zelenjavno pašteto. Odlična je.

Ne moreš me prepričati, da je pašteta lahko brez svinjine.

Zakaj si ju povabil?

Mislil sem, da bo vsem všeč.

Imaš kaj proti? –Ne.

Kaj?

Rekel sem, da potrebujem prost večer.

Nisi sama, saj sem tu.

Še vedno si mlada.

Veš, kaj? Tisti cepci te niso vredni.

Konec zgodbe. Pomiri se, ljubica.

Povej jima za tovarno.

Morata vedeti. Tvoja mama kar naprej sprašuje.

Ne skrbi, bom.

Oče …

Hvala, sinko. Dobro izgleda.

Brez glutena. –Nova modna muha.

Povej, kako kaj služba? –Super.

Kaj pa tovarna? Tvoj oče se mora upokojiti.

S Simonom snemam.

Sin ge. Labrousse ni uspel v glasbi. Ubil se je.

Si vedel? –Monique, prosim te.

Misli na svojo hčer. Pameten bodi.

Samo dokumente boš podpisoval. Vsak tepec bi zmogel.

Hvala, mama!

Lahko bi prepražila čebulo za tiste, ki jo imajo radi.

Otroka moram dati spat.

Miška, pridi sem.

Lahko noč, babica. –Babi mi je bolj všeč.

Lahko noč, babica.

Tudi on bi že moral v posteljo.

Sploh ne!

Počakajta Simona.

Boter zamuja.

Simon je boter? Čudovito!

Lep vzor je.

V očetovi tovarni je začel.

Čez poletje, ko je imel 18 let.

Drugače je. –Njemu je koristilo.

Poslušaj, Juliette …

Mogoče je zdaj trenutek, da se odpočiješ.

Jutri poješ, zato si odpočij glas.

Ja, seveda.

No, prav.

Poljubček, lepotička.

Kako si?

Kaj je ta kavbojska brada? Ni slabo.

Pedru si podoben.

Je to za malo?

Ne, za Huberta.

Si slišal?

Ja, sem.

Zasluži si upokojitev.

Tole bi bilo treba prebeliti.

Pleskarja bova poslala. Ne more biti tako.

Hubert.

Oh, Monique.

Prestrašil si me.

Si dobro?

Čebulo sem rezala.

Brez opozorila se zgodi.

Se držiš?

Ja. Nisem še končala.

Ni prijetno, ampak kmalu mine.

To ti je še neznano.

Tukaj si!

Si v redu? –Sveta marička! Ustrašil sem se.

Hubert, res sem te vesel.

Zamudil sem. –Vedno imaš delo. To je cena.

Res sem te vesel. Cigare zate.

Kako lepo, hvala.

Cigare povezujem s tabo.

Toliko spominov …

Pred desetimi leti je nehal! Njegovemu ožilju škodijo.

Zdaj je tako vseeno?

Zakaj pa?

Juliette je.

Oglasi se. –Poklical jo bom nazaj.

Juliette Castelli?

Mogoče zaradi albuma. Oglasi se.

Rekel sem, da jo bom poklical.

Ne zvoni! Celo večnost jo moram uspavati.

Kako si lepa! Shujšala si nazaj.

Pa ja! Res tako misliš?

Božanska si!

Lepo te je videti. –Si dobro?

Kako sem vesel, da vaju vidim.

Si videl malo? –Ne. Kje pa je mala kepica?

Spi. –Je kakala?

Mogoče je krivo tvoje mleko.

Ti nisi imel težav z otroško hrano.

Če boš tiho … –Zelo tiho.

Saj me poznate. Tiho kot miška!

V tej starosti imajo šibek imunski sistem, zato sva previdna.

Prav.

Mi nismo počeli tega, pa ste zrasli.

In kadili ste v avtu pred otroki.

Enkrat bodo rekli, da dobiš od tega raka.

Kaj pa zdaj? –Telefona si se dotaknil.

Več bakterij je na njem kot na straniščni školjki.

Kaj pa ti počneš s svojim telefonom? No, pa daj.

Sem v redu?

Sranje. Nisem nalašč.

Cepca jo bosta zbudila. Celo večnost jo bom morala uspavati.

Si jo kdaj pustila jokati?

Ni drobcena?

Majhna štručka …

Ni prikupna?

Mogoče bi morala izklopiti.

Ne, zabavno je.

Poglej, kako debele rokice ima.

Čudovito.

Kaj pravita? –Da je prikupna.

Saj je res.

Koliko je stara? –5 mesecev.

5 mesecev!

Ni malo majhna?

Kvinoja ni ravno hranljiva.

Sranje! Kak šok!

Je pa prikupna.

Vidiš mimo njenega nosu?

Operirati ga bo morala tako kot mama.

Ugasnil bom.

Ne, pusti. Zabavno je!

Kje je vino? –Na balkonu.

Kako mega glava! Poglej.

Je kriva njena roka ali moja glava?

Vse bo v redu, če bo po mami.

Ne sme se zapustiti.

Nima ravno smisla za oblačenje. –Zloben si.

Danes si lepa.

Hvala, Monique.

Ben ni več kot nekoč.

Težko mu gre. –Škoda.

Malo sem kriv jaz.

O čem govoriš?

Ko sem slišal, da ga ne spravi pokonci, sem Charlotte rekel …

Monique, čebula! Naj jo popražim? –Ja.

… moja mala skrivnost.

Ne! –Ja!

Prijazno sem ji povedal:

"Dobro poslušaj, draga Charlotte.

Moški rabimo kdaj prst ali sva v rit.

Diskretno, ampak močno."

Pridi, ne moreva ji pomagati.

Počakaj. –Kaj je?

Takšno znamenje ima kot njena mama.

Ugasni. –Ima Charlotte znamenje?

Ne na vratu, ampak …

Kje? –Pozabi.

O, ne.

Pa ja nisi!

Kaj je zdaj to? Sta pijana?

Nemogoče! –Ugasni. –Pusti!

Pa poslušaj, če hočeš.

Ti prasec! Vse moraš imeti! In?

Si se lotil gdč. Tofu?

Recimo, da sem ji odprl čakre. –Bi rekel.

Nehaj!

Monique, tudi šalotke imam.

Pridi sem!

Še enkrat!

Nežno, ampak močno!

Praži.

Prijatelja, čudovita je!

Lepo diši.

Sladki vonj čebule. To, Monique!

Čebulni pire delaš, moje dekle.

S šalotkami.

Ja.

Dobro je. Brez glutena.

Kmeta poznam.

Lamino scalino dela z zelišči.

S tem bo okusno.

Pusti me!

Kaj pa je?

Kaj misliš? Težko mu je.

Strašno.

Vsaj miren izgleda.

Normalno je, da toliko spiš, ko …

Veš, k nekomu bi moral.

Hodi h komu? –Ne, nič se ne more.

Ni bil pri specialistu?

K specialistu bi moral.

To mu je v genih.

Tak je kot oče. Tudi z Benom bi enako.

Vseeno se morate boriti.

Genetika ni moje področje.

Zdravnik si, ne?

Genetika pri nas je odlična.

Nočem te gnjaviti. Menda imaš veliko dela.

Ven! Gabiš se mi.

Daj, no. Saj ti to ne pomeni toliko.

Ne igraj žrtve.

Kdaj si me vprašal, kako sem?

Kako se počutim po porodu?

Briga te.

Prositi sem te morala, da sem zanosila.

Moral si snemati, moral si uspeti.

Ti, ti, ti.

Tvoja glasba uniči vse.

Samo zanjo ti je mar.

Utrujena sem.

Je to opravičilo?

Je Ben dobro? –Krasno, pride.

K njemu grem. –Rekla sem, da pride.

Tole je odlično.

Kaj pa je? –Kiš.

Odličen kiš.

Vrhunski.

Monique, poskusi.

Ta okus …

Kaj je to? –Moje mleko.

Bi rekel. Sosedovega že nisi kradla!

Moje mleko je, iz dojk.

Dobro je, ne?

Kaj je? Odlično je za ljudi.

Moje mleko je dobro. Zakaj bi uporabila kravjega?

Naj se odpovemo govedini in piščancem in žremo drug drugega?

Česa tako neumnega pa še ne!

Kaj vam je?

Monique, slabo izgledaš.

Imaš alergijo?

Alergija je.

Poznaš kakšnega alergologa?

Mogoče jo napenja.

Če ni kakala.

Poznaš gastroenterologa?

Kaj je narobe, fantje?

Vse je v redu. –Krasno.

Charlotte, tvoj kiš je odličen.

Zakaj ste vsi tako potrti?

Nisem povedal, da sem dobil ponudbo za delo v Londonu. –Krasno.

14 let sem delal v tujini.

Odlična izkušnja. Krasno!

Razširi ti obzorje. Ne, ljubica?

London ni tako daleč.

Lahko boš obiskoval svojo krščenko.

Krščenko?

Kaj? Ti nista povedala?

Česa pa?

Odličen boter boš.

Res? Ker …

Sveta marička!

Ganjen sem.

Niti čestital ti nisem.

Res …

To je res …

Pravo darilo.

Sam ne bom imel otrok, zato …

Hvala. Res …

Res je … –Sranje!

K njemu grem.

Si prepričan?

No, dobro. Na botra!

Kje je Ben?

K njemu grem.

Si še tu?

Celo moja žena! Vse moraš imeti. Tvoj posrani ego je kriv.

Nisi prenesel, da je izbrala mene.

Kaj je? 15 let sva imela.

Nisi prebolel tega.

Bedno. –Ne gre za to.

Bilo je po nesreči.

Po nesreči? Je tvoj tič pristal v moji ženi in se odločil malo ostati?

Nehaj! Nisem jaz kriv.

To je bolezen.

Diagnozo imam.

Trpim za anksiozno depresivno spolno hiperstezijo.

Gre za anomalijo hipofize.

Če bi imel normalne hormone, se je ne bi mogel dotakniti.

Tako sem odkril, da sem zares bolan.

Na koncu je šlo morda

za skriti blagoslov.

Ben, pomiri se!

Oprosti. –Sranje!

To si naredil nalašč!

Nehajta!

Krasno! Hvala!

Nehaj! Ne moji prsti!

Ne znaš zabiti žoge, znaš pa šlatati mojo ženo!

Si v redu? O, sranje!

Ne, nehaj! Nehaj!

Ne, ne!

Juliette prihaja!

Super. Ravno sem govoril z njo.

Prihaja.

Kaj je? –Rekel sem ji, da sem ji našel naslednji album.

Pride sem? –Seveda.

To je botrovo darilo.

Res mi je žal.

Grozno krivdo čutim.

Nisem hotel uničiti vajinega odnosa.

Ob strani vama stojim. –Finančno?

Plačal si pravico, da jo nategneš!

Kje pa!

Ne pokvari odnosa s svojo pevko.

Če misliš, da Ben ne zmore, mu povej.

Nima smisla, da se slepi.

Saj ima tovarno.

Njegov oče se mora končno umakniti.

Ne skrbi, Monique. Saj vem.

Veš? –Ben je rekel, da je to mogoče naš zadnji skupni večer.

Hubert mi je kot oče.

Koliko? –Nehaj, ni pomembno.

Koliko? –Nehaj.

Vprašal sem, koliko.

Ne vem.

Če vse skupaj seštejem,

20000. –Evrov?

Toliko!

Pozabi. –Ne boš se tako zlahka izmazal.

Ampak prosim,

če ga še ne unovčiš.

Veš, res sem ganjen. –Zakaj?

Da bom boter.

Juliette bo kmalu tu.

Zakaj pride? Je slišala posnetke?

Ja, seveda.

No, ne. Mislim …

Niti ne. –Ne boš razočaran.

Res je nora. –Jo poznaš?

Ne, spoznal sem jo na zabavi s Simonom.

Jaz te prosim že leta, ta gnoj pa jo je spoznal?

Dobro, šel bom.

Ja, poberi se.

Nikar. Ostani. –Zakaj?

Pojdi, razen če bi rad nategnil še mojo mamo.

Bolan sem. –Seveda!

Ja, sem. Za bolezen gre.

Zdravim se.

Zelo trpim. Zjutraj sem čisto na tleh.

Vendar se borim. In zmagal bom.

Kakšna škoda. Močan bodi, prijatelj.

Lahko računaš na nas. –Hvala.

Mojo ženo nategne, pa naj se mi smili?

Dajta, prijatelja. Glejmo v prihodnost.

Tvoja se bo vsak hip prikazala.

In verjemi, ni bilo preprosto.

Ni hotela priti.

In? –In …

Rekel sem, da je on tu.

Torej pride zaradi tipa, ki natepava mojo ženo.

Pomisli na svojo ploščo.

Juliette poznam do obisti.

Če spozna glasbenika, ki ji bo všeč …

Tako pač razmišlja.

Če ga ima za skladatelja, si na konju.

Me zafrkavaš? Si ji rekel, da je on zložil mojo glasbo?

Žal sem ji moral, da bi prišla.

Ni zaljubljena vame! –Pa kaj še!

Na Japonskem je kar naprej spraševala o mojem "prijatelju".

Naše prijateljstvo skušam rešiti. Če ne želiš, bom rekel, naj ne hodi.

Veliko umetnikov je tako začelo.

Vsak v poslu pa bo vedel, da si ti napisal album.

Verjemi mi, to bi ti odprlo vrata.

Birene, 1. nadstropje, leva vrata.

Otroka bo zbudila.

Še malenkost. Juliette misli,

da je Nathan skladatelj. –Kaj?

Kako gre, lepotička?

Juliette, to sta Monique

in Hubert, ki sta mi kot starša.

Pozdravljeni.

Charlotte in Ben.

20 let ju že poznam. Njun vodnik sem bil na taborjenju.

Živjo!

In Nathan, ki ga že malo poznaš.

Si mi pozabil kaj povedati?

No … –No, kaj?

Mogoče sem se vedel

kot prasec.

Mogoče je nisem poklical.

Sem rekel, da sem bolan.

Čakaj!

Požirek bi.

Ljubica, je še kaj vina?

Zunaj. Ponj grem.

Ni treba, sam bom.

Kaj je to? –Nič.

Oče, žal mi je.

Tvoj čas sem tratil.

Vodil bom tovarno.

Pustil bom glasbo.

Pretežko je, utrujajoče.

Ne smem se pritoževati.

Ni vsak kralj industrije zamaškov.

Nekdo mora biti.

Moj praded je govoril: "Brez zamaškov ni pijancev!"

Veš, sam se pri prevzemu tovarne nisem obotavljal.

Nasledil sem očeta, ki je nasledil svojega očeta.

Tako je bilo.

Nisem bil nesrečen.

Lepo sem se imel.

Vendar sem se boril za tovarno.

Ne toliko kot oče ali kot ded. Trda bora sta bila.

Ampak, veš,

v šestih generacijah se ni niti en Birene

tako boril za svoje sanje kot ti.

Svoje sanje imaš, sinko.

Ne izpusti jih iz rok.

Da rečeta, da umira …

Nisem mislila, da sta tako nizko padla.

Kaj je zdaj to?

O čem govori? –Kdo?

Ne vem. –Kaj je to sranje?

Se ne oglaša mala? –Ne.

Poskusi kaj odvajalnega proti njenemu napihovanju.

En odmerek bo dovolj. –Prav.

Kaj pa Ben?

Mogoče je rekel Simonu,

da je Hubert malce utrujen.

Da bi ga spravil sem.

Utrujen?

Da umira? –Kje pa!

Ne.

Ampak saj veš, kak težak je Simon.

Dobro, ljubčki.

Kaj smrdi po čebuli?

Saj ni tako močno.

Moja prijatelja obožujeta naravo.

Jesta biološko pridelano hrano.

Ne kadita. –Navadno sranje!

Ju zanima glasba? –Ne.

Ne, amaterja sta. Velika amaterja.

Poslušam.

Oprosti.

Žal mi je.

Ne, tvoje delo hoče slišati.

Tvoje pesmi. –Ja, seveda.

Ben, še imaš moj posnetek?

Dal sem ti ga poslušati.

Je to?

To je.

Nobenega ponosa nimaš. –To je za naju.

Seveda.

Jaz bom.

Kaj, za vraga?

Kaj je to? Čaka! –Nisem kriv! Ne dela.

Sranje!

Kaj bomo? –Svečke bomo prižgali.

Ne!

Oprosti, saj bo.

Kmalu boš lahko poslušala.

Spijmo kaj do takrat.

In da veš, njuni hčerki sem boter. –Ne še.

Stanovanje je res slabo vzdrževano.

Presneto biološko vino!

Ljubi, daj mi japonski viski.

Prosim te.

Mislim, vino je odlično. Biološko pridelano.

Ne okusiš?

Spodaj je trgovina.

Pogledat grem.

Zmanjkalo mi je kosmičev.

Je to dovolj?

Povej, kdo je vplival nate.

No …

Rekel bi …

Mislim, da dobiš ob tvoji glasbi občutek življenja.

Tvojih popotovanj, zibelko džeza in podobno.

Zvok Congo Squara.

Ritmov narave.

Dolgočasno se sliši.

Ne. Življenje je.

Ljudje, narava.

"Daj mi japonski viski."

Škoda, zmanjkalo jim ga je.

Ne grem! Ne grem! Briga me!

Rabiš kaj iz trgovine?

Ne. –Si dobro? Si utrujena zaradi male?

Neumno se sliši.

Res sem ganjen.

Ganjen sem, da sta se spomnila name za botra.

Jaz sem bila proti.

Hvala, Charlotte. Zdaj grem.

Mudi se mi.

Ti si torej ta.

Pozdravljena, princeska.

Še ne spiš?

Si pa drzne!

Ušeska si drgneš.

Videla boš, življenje te utrudi.

Morda bo tebi bolj naklonjeno.

Kako sem si želela otroka!

Zaspi, miška.

Lepo.

Lepo spi, angelček.

Toaletnega papirja vam je zmanjkalo.

Ne po moji krivdi.

Je kdo umrl?

Ne še.

Ste darkerka?

Mega pri vaših letih.

Ja.

Pri nekom.

Pri nekom. Ne, razen če ti diši čebula.

Ja. –Ljubica, pojdi si napudrat nos.

Mojbog!

Oče, kaj je to?

Dokler se ne uredi, imam čas za cigareto.

Nathan, nič mi nisi povedal.

Je na kliniki dobro? –Ja.

Ja, zdaj te slišim.

Ja, ja.

Jutri mi povej. Dolgočasiš me.

Adijo.

Hvala.

Je v redu? –Ja.

Dolgo že nisem kadila.

Ker dojim.

Pravijo, da je dobro za otroka.

Simona je šokiralo.

Njegova otroška prijatelja sta starša.

Res? Nič kaj ne kaže.

Porod je bil težak. Niti pogledat me ni prišel.

Kreten!

Kar naprej govori o tem. Dolgčas!

Njegova homoseksualnost, njegov rod,

smisel življenja.

Oprosti.

Navadili smo se.

Vajin otrok pa je spet to sprožil.

Dolgo sva se trudila.

4 umetne osemenitve, 5 oploditev.

Ne moreš prisiliti, če ne gre.

Mogoče ni tako slabo.

Dve izgubljeni duši, ki imata otroka, ki si želita nečesa boljšega,

je beda.

Kam nas bo to pripeljalo?

Kaj? Da si mi nategnil ženo?

Saj res, bolan si.

Prijateljstva so zapletena.

Še sanja se ti ne, oče.

Prst tu in tam je v redu.

Ni pa prijetna slika.

Kaj? –Veš, tudi mi smo živeli.

Mama je bila za stvar.

Spomnim se, da smo hoteli …

Kako se že reče? –Nočem vedeti.

Mogoče v vaših časih tega ni.

Škoda, ker je bilo … –Oče!

Neumno je bilo, da si pokavsal Charlotte.

Ne prepirajta se.

Res je.

Nisi spal?

Siesta je skrivnost dolgega zakona. –Ne morem verjeti.

Ko smo bili mladi … –Nehaj!

Si obseden? –Nisi edini, ki se mu je to zgodilo.

Tvoja mama je spala z bratrancem Andrejem.

Kaj? Andre iz Montpelliera?

In?

Lahko bi se razšla.

Ampak se nisva.

In kaj bomo zdaj?

Ni lepa?

Temu pravimo odraslost, sinko.

Soočanje, razmišljanje o sebi, sposobnost odpuščanja.

Na kaj misliš? –Na zadevo z mojo tajnico Josiane.

Spomnim se je, naj počiva v miru. Ampak zakaj …

Vsa ta leta si bila prijazno tiho.

Ker nisem vedela!

Saj veš, Josiane!

Vem, kdo je bila. Dovolj je!

Mislil sem, da si vedela.

Vsi so vedeli.

Greš ti?

Ne greš?

Briga te. –Jaz bom šel.

Prinesel sem kosmiče za malo.

Otroci jih obožujejo.

In tvoj viski. –Dolgo si rabil.

Ni preprosto najti japonskega viskija.

Nalil ti bom kozarec.

Monique, bolje izgledaš. –Nalij mi.

Tudi meni.

Še meni.

Še enkrat.

Še ni kakala?

Še meni daj.

Kaj pa mleko? –Klinc ga gleda.

Nazdravljam na malo.

Na svojo krščenko!

Kako ji je ime?

Nima imena?

Seveda ima ime.

Soraya. –Kot znamka rakovih paličk.

Coraya. Tudi ti?

Ti je pretežko?

Pusti jo jokati, prekleto!

Tebi ni škodilo!

Ja, Monique.

Razumeli smo. Pustila si ga jokati.

In poglej rezultat. Izjemen rezultat.

Egoistično bi ubil še starše, da bi dosegel svoje.

Milo rečeno.

Poglej njegov izraz. Dejansko je presenečen.

Za nikogar mu ni mar, razen zase.

Vsem laže. –Dovolj je.

Odpusti ji. –Ja, odpusti mi.

Kako vulgarno. Se sramuješ?

Mene, svojega sina? –Ne.

Ponosna sem na sina.

Kaj si, prosim? Ponosna na sina?

Ne, Monique, ne bi rekla.

Simon pa je nekaj drugega.

Z zvezdami se druži!

Kakšen uspeh.

Skače po kavo in japonski viski. Prefinjeno.

Moje delo je še kaj drugega.

Razkošna dekla si.

Vendar smo ponosni nate! Zdaj si dober fant.

Vedno priskočiš na pomoč.

Nisi opazil, da mu je malo mar?

Kolikokrat sem ti rekla, da ga ne prosi, da ga ne nadleguj?

Ampak komu mar, kaj mislim.

Vedno pokvarim zabavo.

Ker sem postala dolgočasna.

Ja, dolgočasna sem postala.

Včasih sem bila zabavnejša.

Ampak je res izpolnjujoče za vse skrbeti sam.

Za denar, hrano, plenice.

Ampak njemu je lepo. Vzame si čas zase.

Gre na pijačo, igra odbojko s prijatelji.

Drugače pa se ne počuti dobro.

Depresiven je. Res ste ga lepo vzgojili.

Jaz se nimam časa oprhati, sfrizirati.

Bi si pa morala kupiti nove obleke.

Ker je zaskrbljujoče!

Želela sem si otroka.

Zato se moram sprijazniti. Torej nimam časa.

Ampak bi morala prepleskati, ker je že čas.

Veš, kako je, če nimaš časa srati?

Ja, pokavsala sem se s prvim kretenom, ki se je ponudil.

Položi vse, kar sreča?

Ne, to je bilo, preden te je spoznal.

Šla bom. –Ostani, končala sem.

Ne odhajaj, dokler ne slišiš njegove glasbe.

Ne moremo.

Zakaj ne?

Ker ni elektrike. –Saj imamo klavir.

Ni bolje v živo? –Prav ima.

Pa zaigraj.

Ni moj klavir.

Najbrž ni uglašen.

Uglašen je bilo … –Prejšnji teden.

300 evrov je stalo.

Malo glasbe bi nas sprostilo.

No, daj.

Da vidimo genija pri delu.

Bo vse zaigral?

Imaš …

Prosim, lahko dobim svoj kozarec?

Hvala.

Mojster Jaka? –Ne, ogreva se.

Oprosti. –Si zmešan?

Samo je padlo.

Si dobro?

Bo še lahko igral?

Mogoče malo težje. –Njegove pesmi poznam.

Jaz jih lahko zaigram. –Pametno.

Ne tako dobro kot Nathan. –Ne skrbite zame!

Bo G dur v redu?

Veličastno!

Kaj pa govoriš? Počakaj, no.

Ne, mnogo več je. Noro!

Izjemno! –Si ti to napisal?

Kirurg sem.

Kirurg je?

Ja, malo obojega počne.

Kirurg, glasbenik.

Nikoli ne nehaš?

Všeč ji je bilo. Ni to dovolj?

Zdrobil si mi prste, pretvarjaš se, da tvoj oče umira. Kje je konec?

Pretvarjal si se, da umiram?

Zakaj pa? –Bi drugače prišel?

S čim sva si zaslužila takšnega sina?

O čem govoriš?

O sinu, ki veličastno igra klavir?

Ki živi svojo strast in nama je dal čudovito vnukinjo?

Charlotte ima prav, nikoli ni dovolj dober.

Prosim … –Nihče ni!

Hubert!

Kar se tebe tiče, misliš, da sva te imela raje, ker si uspel?

Benov uspeh te ne bi zasenčil.

Kaj sploh je uspeh?

Zame je uspeh, da vas po toliko letih vidim vse skupaj.

Drugi pa …

Veste, fantje, prijateljstvo ni samo, da si stojiš ob strani v hudih časih.

Lahko je pomagati prijatelju, ko je na tleh.

Posodiš mu denar ali svoj kavč.

Mnogo težje

se je radostiti ob prijateljevi sreči.

Posebej če sam nimaš krasnega življenja.

To je prijateljstvo, fantje.

Charlotte!

Kaj počneš? –Kaj ti mar?

Ne moreš reči tega.

Tvoje varanje me je uničilo.

Ne, uničilo je tvoj usrani ego. Velika razlika.

Prav imaš.

Jaz sem to spodbudil.

Nisem skrbel zate.

Odpusti mi. –Ne morem. Ne verjamem več.

Kreten sem, ampak ne odhajaj.

Prosim te. Obljubim, da se bo vse spremenilo.

Umrl bi brez vaju.

Družina smo.

Kaka?

Odšla je.

Hvala.

Ne trudi se.

Vrnila se bo.

Ogabno, ne?

Bolje mi je.

Zdaj lahko zaigram do konca.

Sinko, tvoja mama ne želi, da pridem nocoj domov.

Imaš kaj proti, če prespim tu?

Nisi imel samo še osem ur?

Vedel sem za Josiane.

Jaz tudi.

Vsi so vedeli, ne?

Prebolela bo.

Juliette ti bo razbila avto.

Navdušena je bila nad tvojo glasbo.

Rekel sem ji, da ni zanjo.

Ni mi mar.

Nadarjen si, Ben. Hudičevo nadarjen.

Zakaj nisem prej poslušal?

Dovolj imam.

Ti butelj.

Sicer pa nimam več službe.

Ni bila preveč zadovoljna.

Ne skrbi me zanjo.

Tako je bolje.

Najino prijateljstvo je postalo rahlo strupeno.

S tem se pa strinjam.

Res je.

Ni vročekrvna?

Ne bom pogrešal tega.

Upam, da imaš dobro zavarovanje.

S taksijem sem prišel.

Več kitare. –Od začetka, mrha.

Soraya, pridi poslušat očka.

Že grem!

Ti tudi, srček.

Lačen sem. Je kaj hrane?

Bi kiš?

Kompresiraj klinčev bas!

Poglej, na maksimumu je.

Tri, štiri …

Prevod BLITZ Film & Video Distribution

TVRip - Toyan

Tehnična obdelava metalcamp (DrSi)