All language subtitles for Miss Julie 1999

GOSPODI�NA JULIJA

Igrajo

Re�ija

SEVERNA �VEDSKA, 1894
KRESNA NO�

Nocoj je divje.

Si �e nazaj?
-Kaj je za ve�erjo?

Kaj je to? -Gospa je zalotila svojo
psico Diano z vratarjevim psom.

Zdaj ho�e splav,
da ne bo imela cuckov.

Christine, nau�i se lep�e izra�ati.
-Ti pa se lep�e obna�aj, Jean.

Grofa sem peljal na postajo.
Gospa je vztrajala, da ple�em z njo.

Nisem je mogel zavrniti.

Danes je �isto podivjana.
-Zmeraj je bila taka.

A odkar se je razdrla njena zaroka,
�e posebej. Mene bi bilo sram.

Noben mo�ki je ne bo maral,
�e se bo dru�ila s slu�in�adjo.

Zakaj ni �la z o�etom,
da bi se dru�ila s sebi enakimi?

Daj mi kozarec za vino.

Kje si ga dobil?
-Lani v Dijonu. -Kdo?

Jaz in grof.

Kro�nik bi lahko pogrela.
-Moral bi priti �e pred 15 minutami.

Zelo dobro je.

Odrezala sem jo od jutri�nje
pe�enke za njih. -�udovito.

�udna je. V nekaterih re�eh
je preve� visoka, v drugih pa...

Morala bi jo videti plesati.
-Kot mama je. Naj po�iva v miru.

Doma je bila najraje v hlevu,
en konj v ko�iji pa je bil premalo.

Imela je umazane man�ete,
na gumbih pa so morali biti grbi.

Prav ima�, Christine.

Premalo fina je.

A tako je, �e se gospoda dru�i
s sodrgo. -Midva se �e ne bi.

Ne?

Mese�na pla�a.

Ti pa si bolj poseben
kot sam grof.

Bo� potem plesal z mano?
-Rekel sem, da bom.

Obljubi�?
-�e sem rekel, potem bom.

Res prijazno,
da takole zbe�i� od soplesalke.

Nasprotno, gospa. �el sem
k soplesalki, ki sem jo pustil samo.

Si ga naredila?
-Ja, gospodi�na Julija.

Jean, potem greva lahko plesat.
-Oprostite, obljubil sem Christine.

Lahko ple�e s kom drugim.
Ne? Mi posodi� Jeana za en ples?

O tem ne odlo�am jaz.
�e te prosi za ples, bodi hvale�en.

Ni pametno dvakrat plesati z istim.
-Kako to misli�? -Slu�abniki ho�ejo,

da jih obravnavate enako.
-Nadaljuj.

Mogo�e ni dobro dajati prednosti
enemu slu�abniku pred drugimi.

Prednosti? Kaj pa govori�?

Kot hi�na gospodarica sem po�astila
slu�abnike s svojim obiskom zabave.

Ni tako, ljubica?

Ho�em, da me zna soplesalec voditi,
da se ne osme�im.

Ljubica.

Potem sem vam na voljo.
-Ne imej tega za ukaz.

Nocoj praznujemo vsi skupaj.
Daj mi roko.

Ne skrbi, Christine.
Ne bom ti ukradla zaro�enca.

Lahko no�, Serine.

Christine.

Christine.

Oprosti.

Res je nora.

Zmeraj je taka, ko ima menstruacijo.
Ubo�ica. -Kot psica, ki se goni.

Bo� zdaj plesal z mano?

Saj nisi huda,
ker sem te pustil? -Ne.

Vem, kje je moje mesto.

Pametna punca si.
Dobra �ena bo�.

Za�eti morava iskati kaj za takrat,
ko se poro�iva.

Vratar. Stre�aj. -Ali sluga.

Pla�a je slaba,
a slu�ba je zanesljiva.

Jean.

Ni bolj�ega plesalca.
Si vedela?

Zakaj je na kresno no� v livreji?
Takoj jo sleci.

Tisto obleci.

To je grofov suknji�, gospa.
-Vem. Ho�em, da ga oble�e�.

Ne morem, gospa.
-In �e ti uka�em?

Potem bi vas moral ubogati.
-Potem pa ti ukazujem.

Se ti je nerodno
preoble�i pred mano?

Stran se bom obrnila.

Zelo doma� je s tabo.
Si zaro�ena z njim?

Zaro�ena? Ja,
temu se tako re�e.

Kako to misli�?
-Tudi vi ste bili zaro�eni in...

Ja,
a najina zaroka je bila uradna.

Tres gentil, Monsieur Jean.
-A ni bilo ni� iz tega.

Voulez vous plaisanter.
-Et vous parlez francais?

Kje si se nau�il francosko?
-V �vici sem bil natakar. -Res?

Charmant.

Nisi videti kot natakar.
Videti si kot kavalir.

Ni tako, Christine? -Oprostite mi,
a zvenite pokroviteljsko.

Pokroviteljsko?
Lahko se usede�.

Prirojena plahost mi prepoveduje
verjeti, da bi mi res laskali.

Zato mislim, da se mi prilizujete,
bolje re�eno, ste pokroviteljski.

Kje si se nau�il tako govoriti?
Gotovo si hodil v gledali��e.

Veliko. Doma in v tujini.

Rojen pa si nekje tukaj.
-O�e je delal pri Pederssenu. -Res?

Ne spomnim se te.
-Jaz pa vas se.

Nadaljuj. -Ne.

Kdaj drugi�.

Mogo�e to ne bo nikoli.

O tem no�em govoriti.
-Sli�i se nevarno. -Ni nevarno.

Samo no�em govoriti o tem.
-Usedi se.

Ne, po�akaj.
Najprej mi daj pija�o.

Ne vem, kaj imamo. Mislim,
da le pivo. -Raje ga imam kot vino.

Ti ne bo�?

Dobra �ena bo.

Smr�i?
-Ne. A govori v spanju. -Kako ve�?

Pij na moje zdravje.

V imenu vseh slu�abnikov
vam �elim dolgo in plodno �ivljenje.

Zdaj pa mi poljubi �evelj.

Nehajte. -Zakaj? -Lahko naju kdo
vidi. -Pa kaj? -Opravljali bodo.

Res? -Ko bi vedeli,
kaj vse so �e govorili. -Kaj?

Ne morete uganiti?
-Ne. -Videli bi,

kako ste pono�i
sami s slu�abnikom.

Kaj potem?

Povrh vsega nisva sama.

Christine spi.
-Jo bom pa zbudila.

Christine.

Christine.

Pustite jo spati.

Pustite jo spati.

Nekateri garajo za �tedilnikom
in so zato konec dneva izmu�eni.

Spanje je treba spo�tovati.

Prav ima�.

Kako plemenito.

Ko bi lahko
tudi jaz tako spala.

Pojdiva natrgat �panskega bezga.
-Ne. Nemogo�e.

Kako to misli�?
Menda si �esa ne domi�lja�? -Ne.

Jaz �e ne. Oni pa.

Kaj?
Da sem se zaljubila v lakaja?

Za ve� od njih se ima�, ne?
-Saj sem.

Jaz pa se lahko spustim.

Ve�krat sanjam, da sem na vrhu
stebra, s katerega ne morem.

Vem, da moram dol,
a nimam poguma, da bi se vrgla.

Ko pogledam dol, se mi zvrti.
Ne morem se ve� dr�ati.

�elim si pasti, a ne morem.

Vem, da ho�em dol,
a ko sem spodaj, se zemlja odpre

in padem vanjo.

Govorim ti o svojih sanjah.

Si �e kdaj ob�util kaj takega?

Pojdi z mano.

Pridi.

Kaj je? -Ni�. -Naj pogledam.

Usedi se.

Naj pogledam.

Gospodi�na Julija.

O ne�em sanjam.

Da le�im pod drevesom.
Visoko je.

Na vrhu je gnezdo,
v katerem so zlata jajca.

Sanjam,
da ho�em splezati na vrh drevesa.

Prva veja je previsoko
in drsi mi.

A vem, da moram samo do prve veje
in lahko bom splezal na vrh.

V sanjah.

Poljubi mi roko
in se mi zahvali.

Sami si boste krivi.
-Za kaj? -Niste ve� otrok.

Igra z ognjem je nevarna.
-Zame ne. Zavarovana sem.

Pa niste. In tudi �e ste,
so zraven �e drugi.

Misli�, ti? -Ja.

Kak�na domi�ljavost.
Misli�, da se ti ni mogo�e upreti?

Samo hvali� se.
Tega nima� v sebi.

Mislite? -Domnevam.

Mislite zares ali se hecate?

Zares.

Va�a igra je zame preresna.
Naveli�al sem se igranja.

Zdaj pa dovolite, delat moram.

Vse umazanija je na vodi,
dokler ne potone.

Jih bo� odlo�il? -To je moje delo.
Nisem pla�an, da se igram z vami.

Si bil kdaj zaljubljen?
-Mi ne re�emo tako. A sem bil.

Kdo je bila? -Je to ukaz? -Ne.

Spra�ujem te kot prijateljica.

Kdo je bila?

Veste,
kak�en je svet videti od spodaj?

Ne veste.
Svet vidite od zgoraj.

Nad nami lebdite s kragulji.
Kako je to?

Nikoli nisem letel s kragulji.
Imel sem sedem bratov in sester

in pujsa v hlevu.
-Gotovo je bilo grozno.

Skozi eno od oken
sem videl zid posestva va�ega o�eta.

Nad njim so se dvigovale jablane.
Za nas je bil to rajski vrt.

A pred takimi, kot smo bili mi,
so ga z me�i branili zlobni angeli.

Ker nas zani�ujete, ne?

Ne. -Pa nas.
To samo pravite, a vem, da nas.

Prvi� sem bil pri vas,
ko sem �el z mamo plet �ebulo.

Se spomnite tur�kega paviljona,
ki je stal zraven vrta?

Bil je v senci jasminov
in prera��en s kova�nikom. -Ja.

Lep�e stavbe �e nisem videl.
Nikoli nisem razumel,

zakaj so �li ljudje vanj
in kmalu pri�li ven. �el sem noter.

Bilo je neverjetno.
Vse tiste slike cesarjev in kraljev.

Na oknih
so bile zavese z resami.

�e nikoli nisem bil v gra��ini.
Samo v cerkvi sem bil.

Kar smehljajte se.
A va�e strani��e je bilo lep�e,

kot katerikoli prostor,
v katerem sem bil.

Od takrat naprej,
kjerkoli sem bil, karkoli sem delal,

moje misli so se zmeraj vra�ale tja.
�util sem neustavljivo �eljo,

da sem v vsej
tej krasoti olaj�am.

Nekega dne
sem se zmuznil noter.

Stal sem in ob�udoval.

Potem je nekdo pri�el.
Lahko bi od�el skozi okno.

Skozi vrata nisem mogel oditi.
Bil je samo en izhod.

Odlo�il sem se zanj.
Po odto�nem kanalu.

Skozi temo in va� drek.

Ko sem pri�el ven,
sem za�el te�i.

Stekel sem �ez maline,
�ez jagode,

dokler nisem pri�el do vrtnic.
Zagledal sem svilene nogavice

in ro�nato obleko.

Bil sem umazan in smrde�.
Skril sem se pod trnje

in gnijo�o prst.
Gledal sem dekle,

ki je hodilo med vrtnicami,

in si mislil:

�e lahko tat pride v nebesa
in ostane med angeli,

zakaj se potem
ne bi mogel sin delavca

igrati z grofovo h�erko?
Kaj pravite?

Rev��ina mora biti grozna.

Rev��ina mora biti grozna.

Grozno je,
�e sme pes le�ati na grofi�ini zofi,

konja lahko potreplja
po nosu damska roka,

toda slu�abnika?

Naslednjo nedeljo sem �el v cerkev,
da bi vas videl.

Umil sem se
in oblekel najbolj�o obleko.

In potem sem vas videl.
�el sem domov in hotel umreti.

A hotel sem umreti lepo,
brez bole�in.

Potrgal sem vse cvetje z bezga
in si postlal v skrinji za oves.

Oves je voljan
kot �love�ka ko�a.

Zelo mehak na otip.
Zaprl sem pokrov

in zaspal
s strupenimi cvetovi v rokah.

Ko sem se zbudil,
sem bil zelo bolan.

A kot vidite, nisem umrl.

Ko sem vas tisto nedeljo videl,
sem spoznal, kako brezupno je.

Nikoli ne bom mogel iz sloja,
v katerega sem se rodil.

Kako lepo.
Na�in, kako pripoveduje�.

Kje si se nau�il tega?
Si hodil v �olo?

Ne.

Ve�inoma sem se u�il
s poslu�anjem gospode.

Poslu�a�, kaj govorimo?

Seveda.

Koga poslu�a�?

Grofa.

Vas.

Va�ega zaro�enca. -Kaj?

Kaj si sli�al?

Tega vam ne morem povedati.
�eprav moram priznati,

da so me nekatere va�e besede
presenetile. -Kak�ne besede?

Mogo�e med nami
ni tako velike razlike.

Mi se vsaj ne obna�amo kot vi,
preden se poro�imo.

Ste prepri�ani? -Ja.

Videl sem vas v skednju.

Svojo ljubezen
sem dala malopridne�u.

To potem vse re�ejo.
-To ni res.

�e ve�krat sem to sli�al.
-Utihni! No�em te ve� poslu�ati.

Izjemno.
To je rekla tudi ona. Zdaj pa...

Dovolite mi, spat grem.

Spat? Na kresno no�?
-Ni mi preve� do tega,

da bi plesal s tistimi tam.
-Jean, ne odhajaj.

Odpeljiva se na jezero
in glejva son�ni vzhod. -Prosim vas.

Kaj te skrbi? Tvoj sloves?

Ja. No�em,
da me odpustite brez priporo�ila.

Tudi na Christine moram misliti.
-Zdaj gre za njo. -Ne samo za njo.

�e naju kdo vidi skupaj...
-Pa naj.

Te ljudi poznam in jih imam rada,
pa tudi oni imajo radi mene.

Gospodi�na Julija, jedo...

Pojdite spat.
-Kaj? -Rotim vas.

Ubogajte me in pojdite spat.
-Zakaj bi te ubogala?

Naredite, kar vam pravim.

Semkaj. Pojdite, prosim.

Hitro.

Ja, va�a milost.

Prekleto.

Kje ima� vino?
Vem, da je tukaj.

Grofica na�a bila je fina
in lepo vzgojena. Imela je jajca

namesto lulike. Nekega ve�era,
ko sta se spravila k stvari,

je grof spoznal,
grofica ima binglja.

Udarila ga je s svojim ti�em.
Grof se je sesul,

ker je ni�vreden kreten!

Zatakni si ga v rit. �e si preve�
nalit, da bi dojel, poslu�aj ta hec.

Zatakni si ga v rit.
�e si preve� nalit, da bi dojel,

poslu�aj ta hec.
Julija je h�i, ki je nista hotela.

Plemeniti nara��aj grofice
in grofa. -Ne poslu�aj.

Je kot gone�a psica,
pohotno naskakuje lakaja

in kova�a. Pa tudi Christine.
Ljubi bog, vse nas bo pofukala!

Ne poslu�aj.

�e si preve� nalit,
da bi dojel, poslu�aj ta hec.

Kaj lahko narediva?

Lahko pobegneva.

Ste �e bili v �vici, na italijanskih
jezerih? -Ne. Je lepo?

Prelepo je. Ve�no poletje,
lovor za bo�i�, pomaran�e.

Jean, lakaj, nadut in napihnjen,
se prilizuje vladajo�im.

Leze jim naravnost v rit.
Res je visoko nad nami.

A pod tem sluzavim usrancem
se skrivata la�nivec in tat.

Njegovo skrivnost vsi poznamo.
Toplovodar je!

Odprl bom hotel.
Verjemite mi, to je pravo �ivljenje.

Novi ljudje, novi jeziki.
Ni �asa za skrbi ali dolg�as.

Vlaki ves �as prihajajo
in odhajajo. Denar pa priteka.

Vi boste okras vsega tega.
Gospodarica hi�e.

Sedeli boste za mizo
in pritiskali elektri�ni gumb.

Moja kraljica boste. Gosti se bodo
vrstili pred va�im prestolom.

Poni�no bodo poravnali svoj dolg.
Ne predstavljate si,

kako osramo�eni so ljudje,
ko morajo pla�ati.

Reci moje ime. Reci Julija.

Med nama ni ve� ovir.

Ne tukaj. Ne v tej hi�i.

Tukaj je preteklost.

Tukaj je grof.
Grof je izbral mene.

Spo�tujem ga bolj
kot kogarkoli na svetu.

Vra�e, predsodki, ki so mi jih
od rojstva vbijali v glavo.

Pozabiva jih.

Pojdiva na tuje.
V drugo dr�avo,

v kateri bodo
kle�eplazili pred mano.

Malmo, 6:30, Frankfurt, 8:30.

Pomagajte mi na prvo vejo
in me glejte, kako se vzpenjam.

Frankfurt, Basel, jezero Como.

�la bova
z gothardsko �eleznico.

Danes sem lakaj. �ez eno leto

bom lastnik hotela.
�ez deset let bom �lan plemstva.

�el bom na Vzhod, se dal odlikovati
in mogo�e celo postal grof.

Na Vzhodu lahko kupi� vse,
tudi plemi�ki naslov.

In vi boste moja grofica.
Moja grofica.

Reci, da me ima� rad.

Enkrat sva se �e osme�ila.
Ne narediva tega �e enkrat.

Grof lahko pride vsak trenutek.
Vi in jaz...

Odlo�iti se morava.

Naj vam nekaj poka�em.

Moj hotel.

Samo risbe so, a...
Kaj pravite?

V redu so.
A za to je potrebno veliko kapitala.

Ga ima�? -Jaz? Seveda.

Moje strokovne izku�nje,
znanje in jeziki. To je dovolj, ne?

Z njimi si ne kupi� vozovnice.
-To�no.

Zato i��em partnerja,
ki bi mi posodil denar.

Kako ga bo� na�el tako hitro?
Kdo naj bi bil ta partner?

Vi.

Nimam svojega denarja.

Potem ne bo ni�.

In?

Spet sva na za�etku.

Ho�e� re�i...

Naj bom tvoja vla�uga,
da bodo kazali za mano?

Kako naj po tem
�e pogledam o�eta v o�i?

Moj bog, kaj sem naredila?

Enako,
kot �e mnogo drugih pred vami.

Zdaj me �e zani�uje�.

Kaj na tebi me je pritegnilo?
Da sem �ibka, ti pa mo�an?

Da padam,
ti pa se vzpenja�. Je bilo to?

Ali pa je bila ljubezen?
Res ve�, kaj je ljubezen?

Upam. Misli�,
da sem prvi� fukal?

Moj bog, kako govori�.

In kaj vse si misli�.
-To se u�imo tam, od koder sem.

To sem jaz. Ne delajte se fine,
ker sva oba enaka.

Kje si dobil vino?

V kleti. -O�etov burgundec.

Ni dovolj dober
za bodo�ega zeta?

Jaz pa pijem pivo. -Dokaz,
da je va� okus slab�i od mojega.

Tat.

Me boste zato�ili?
-Ne, ker sem sokrivka.

Kaj je narobe?

Dobili ste, kar ste hoteli.

Pomislite na Christine.
Mislite, da je brez �ustev?

Ne mislim ve� tako. Slu�abnik ostane
slu�abnik. -Vla�uga pa vla�uga.

Zdaj vam lahko povem.
Ko sem vas videl med vrtnicami,

sem imel tako umazane
misli kot vsi fantje mojih let.

Zaradi mene si hotel umreti.
-V skrinji za oves?

To sem rekel kar tako.
-Si lagal? -Ne.

Ja.

To je bila zgodbica za �enske.

Baraba. -Putain.

Zdaj si letel s kragulji.
-Ne bi rekel, da sem letel.

Bila naj bi prva veja. -Bila
je gnila. -Bila naj bi izvesek.

Sedela naj bi za tvojim pultom,
vabila goste, ponarejala ra�une.

To bi delal sam.
Vi bi me samo krili z nasmehom.

Tvoja du�a je umazana.
-Pa jo umijte. -Kako si drzne�?

Hlapec. Lakaj.

Vstani, ko govorim s tabo.

Hlap�evska cipa.
Lakajska vla�uga.

Utihni in se poberi stran!

Kako si upa�? Da smrdim jaz?

�e nobena se ni tako obna�ala,
kot si se nocoj ti.

Misli�, Julija, da bi se dekla
do mo�kega obna�ala tako kot ti?

Julija,
si kdaj videla �ensko mojega stanu,

da se obna�a,
kot si se nocoj ti?

Kaj takega sem videl
samo med �ivalmi in prostitutkami.

Udari me.

Poteptaj me, ni�vredna sem.
-Dobro sem vas zapeljeval.

�eprav je bilo prelahko,
da bi bilo res vznemirljivo.

Zakaj me ne udari�?

Udari me.

Ne.

Odpustite mi.

Ne bi udaril nemo�nega psa,
kaj �ele �ensko.

�eprav sem bil vesel,
da me je zaslepil la�en sijaj.

Boli pa,
da si nisem �elel �esa bolj finega,

odli�nega.

Boli, da ste padli tako nizko,
ni�je kot kuhinjska dekla.

Govori�,
kot da si �e nad mano.

Saj sem.

Iz vas lahko napravim grofico,
vi pa ne morete iz mene grofa.

Rodila sem se grofu,
ti pa tega ne bo� nikoli mogel. -Ja.

Moji otroci pa bodo.
-Tat si, jaz pa nisem.

Na svetu so huj�e stvari,
kot je biti tat.

Odli�na �enska ste.
Predobra za �loveka, kot sem jaz.

Naredili ste napako,
zdaj pa jo sku�ate upravi�iti tako,

da se prepri�ujete,
da me imate radi. Pa me nimate.

Samo hrepenite po meni. Zato va�a
ljubezen ni ni� bolj�a od moje.

Ne bi mogel biti va�a �ival.

In nikoli
me ne bi mogli imeti radi.

Kako si lahko prepri�an?

Jaz pa bi vas lahko imel rad.

Ste tako fini, izobra�eni

in ljubki, ko to ho�ete.

Strast, ki ste jo prebudili v meni,
ne bo najbr� nikoli ugasnila.

En va� poljub.

Tako me �e ne bo� dobil.
-Kako pa? Povejte mi.

Ne s prilizovanjem
in ne s poljubi. Kako?

Kako?

Bolj gnusen si kot podgana.

Gabi� se mi,
a ne morem pobegniti od tebe.

Potem pa pobegnite z mano.

Kako?

Pojdite
v o�etovo delovno sobo.

V zgornjem desnem predalu je klju�.
Odklenite spodnji levi predal.

V njem je denar.

Vzemite denar in ga prinesite.

Daj mi kozarec vina.

Ironi�no. Mami sem obljubila,
da ne bom nikoli su�nja mo�kemu.

Nau�ila me je sovra�iti mo�ke.
Do zakona je �utila odpor.

O�etu je rekla,
da ne more biti njegova �ena,

da pa je lahko njen ljubimec.

Ne pijte tako.

Zakaj? -Plebejsko je.
-Saj sem. Mama je bila plebejka.

Verjela je v enakopravnost �ensk,
jaz pa sem morala biti dokaz za to,

da je vsaka �enska
ravno tako dobra kot mo�ki.

U�ila sem se vse, kar se u�ijo
fantje. Osedlati, jahati, streljati.

�la sem celo h klavcu,
da bi se nau�ila klati.

Nisem zmogla. A o�e jo je obo�eval.
Vse ji je dovolil spremeniti.

Mo�ki so opravljali �enska dela
in obratno. Vse je propadlo.

Potem se je o�e spametoval
in naredil po svoje.

Zato je zbolela. O�eta sem imela
rada, a sem dr�ala z materjo.

Ko je sku�ala za�gati hi�o,
je o�e skoraj naredil samomor.

Ve�,
da se je sku�al ustreliti?

A je zgre�il.

Mo�ke sovra�ite, ne?
-Ve�inoma. A v�asih,

ko sem �ibka... Moj bog.

Sovra�ite me, ne?
-Zelo. Najraje bi vas zaklala.

Kaj pa zdaj?
-Pobegniva na jezero Como,

kjer zmeraj sije sonce
in �arijo pomaran�e.

Tam bova u�ivala.

Deset, osem dni,
dokler bo mogo�e. Potem bova umrla.

Raje bi odprl hotel.
-No�e� umreti z mano?

No�em umreti. Rad �ivim.

In samomor je smrtni greh.

Verjame� v Boga?

Dovolj imam tega.

Mo�ki, ki je �ensko one�astil,
ji nekaj dolguje.

Dovolj? -Baraba.

Jaz, baraba?

V moji dru�ini vsaj
ni nobenega zvodnika. -Prosim?

Va� praded je bil mlinar,
ki je grofovski naslov dobil,

ker je med dansko vojno dovolil
kralju, da spi z njegovo �eno.

Jaz nimam plemenitih pradedov.
-Lahko pa bi imel plemenite potomce.

Delaj z mano kot s �lovekom.
-Potem se obna�ajte tako.

Vi pljuvate po meni,
a se ne smem obrisati ob vas.

Ni druge re�itve? -Je.

Spakirajte in odidite. Sami.

Ne morem.
�e ho�em oditi, rabim ukaz.

Ne morem oditi, ne morem ostati.
Nekdo mi mora re�i.

Pojdite gor, v o�etov kabinet.
Vzemite denar in ga prinesite.

Prav. -Takoj.

Prav.

Pojdi z mano. -Ne.

Kaj se je zgodilo?

Gospodi�na je vse privlekla sem.
Gotovo si jih sli�ala.

Ne. Spala sem kot ubita.

Zjutraj
bi me moral peljati k ma�i.

O �em bo danes pridiga?
-O obglavljanju Janeza Krstnika.

Najbr� bo kratka.

Kaj si delal vso no�?

Nisi �el spat.

Pogovarjal sem se. -S kom?

Z gospodi�no Julijo.
-Ta res ne ve, kaj se spodobi.

Si tudi pil z njo?

Poglej me.

Si z njo pil?

Ja.

Uboga punca. Menda nisi?

Sram te bodi. Kako si zloben.

No�em ostati v hi�i,
kjer ne more� spo�tovati nadrejenih.

Zakaj bi jih spo�toval?
-Ho�e� delati za nespo�tljive ljudi?

Ni� bolj�i niso kot mi. -Zakaj
bi se potem trudila biti bolj�a?

Si pomislil na grofa?
Koliko hudega je do�ivel.

No�em ostati tukaj.

Ljubosumna bi bila na Claro.
Nanjo pa nisem.

Da se je vdala lakaju.

Ko bi bil odvetnik
ali kdo bolj�i.

No�em ostati tukaj.

Kam bo� �la?

Kam bova �la midva?

Ko bom poro�en,
takega dela ne bom ve� dobil.

Lahko postane� hi�nik,
skrbnik... -Ali sluga na uradu.

Dr�avna pla�a je slaba,
a �ena in otroci dobijo pokojnino.

No�em kar takoj umreti za �eno
in otroke.

Ho�em ve� kot to.
-Vem, kaj ho�e�.

Tudi dol�nosti ima�.
-Ne govori mi o dol�nostih.

Kdo je zgoraj?

Clara. -Menda ni grof?

Ne. On bi poklical.

Pripravi se za v cerkev.

Christine je pokonci.

Je kaj posumila?
-Ne. Imate denar?

Ja. -Dovolj?

Gospodi�na Julija.
-Dovolj za za�etek. Ga bo� pre�tel?

Gre� �e zmeraj z mano? -Ja.

Gre� �e zmeraj z mano? -Ja.

Od�la bova
pri sprednjih vratih.

Dobro jutro, sr�ek.
Sonce vzhaja.

Odganja zle duhove.

To no� so bili res tukaj.

Pridi, sr�ek. -Razmi�ljal sem.

Ven morava pri sprednjih vratih,
tako ne bo nih�e ni�esar posumil.

Pretvarjal se bom,
da sem lakaj. �e zadnji�.

Gospodi�na Julija.
Iti morava.

Pti�a ne morete vzeti s sabo.

Preve� vpadljiva bova
in potem naju bodo dobili.

Brez nje ne grem nikamor.

Takoj morava oditi.
-Spominja me na to hi�o.

Pomagaj mi.

Bom jaz.

Raje bi se nau�ili klati.

Zakolji �e mene.

Preklinjam uro,
ko sem te zagledala.

Preklinjam uro,
ko sem bila spo�eta.

Zani�ujem te.

Sovra�im te.
Misli�, da ne prenesem krvi?

Misli�, da sem �ibka?
Tu bi rada videla tvojo kri.

Vse mo�ke bi rada videla v tej
mlaki. Pila bi iz tvoje lobanje,

po�rla bi tvoje srce. Misli�,
da sem �ibka, da te imam rada,

ker sem si za�elela tvojega semena?
Da ho�em tvoje potomce?

Vzgajati tvoje otroke in prevzeti
priimek, ki ga �e nisem sli�ala?

Najbr� ga sploh nima�.
Bom ga. Hi�nica ali ga. Smetka.

Si pes z mojo ovratnico,
hlapec z mojim grbom na gumbih.

Naj bi te delila s kuharico?
Naj tekmujem s svojo deklo?

Ima� me za strahopetno.
Ostala bom!

Naj pride vse na dan.
O�e bo videl, da ni denarja.

Poklical bo policijo.
Vse mu bom povedala.

To bo o�eta ubilo.
Grofovski rod bo izumrl.

Lakajev rod bo �ivel v siroti�nici,
dobil lovorike v kanalu

in kon�al v zaporu.

Kam gresta tako oble�ena?

Pomagaj mi, Christine.
Re�i me tega mo�kega.

Menda tej barabi ne zaupa�?

Poslu�aj, da bo� razumela.
-Ne, ne bom. No�em.

Deklo zanima, kam gresta.

Upam, da v cerkev.

Raje se obrij.

Prosim, Christine.

Sku�aj razumeti.
-Ni�esar no�em vedeti.

A �e ga sku�ate prepri�ati,
da pobegne, bom to prepre�ila.

Kaj, �e gremo vsi trije v tujino?
V �vico?

Imam denar. Reci ja.

Skupaj bomo odprli hotel.
Skrbela bo� za kuhinjo.

Ne bi bilo to dobro? Reci ja.

�e nikoli nisi potovala.
Mora� ven in videti svet.

Potovati z vlakom je zelo zabavno.
Zmeraj novi ljudje, nove de�ele.

V Hamburgu bomo �li v ZOO.
In v gledali��e in opero.

V Munchnu bomo �li v muzeje.
Tam imajo velike slikarje,

Rubensa, Rafaela. Tam je �ivel
kralj Ludvik, ki je zblaznel.

Njegovi gradovi �e stojijo.
Kot iz pravljice so.

Potem ni ve� dale� do Alp.
Predstavljaj si obsijane s soncem

in s snegom sredi poletja,
ko sije sonce, zeleni lovor

in �arijo pomaran�e. Tam bomo
odprli hotel. Veliko dela bo.

Vlaki prihajajo in odhajajo,
v restavraciji zvoni zvonec.

Vodja natakaric bo�.

Jaz bom ponarejala ra�une.
Ljudem je nerodno pla�evati.

Ne bo ti treba
garati za �tedilnikom.

Lepo bo� oble�ena.
S tvojo �edno postavo...

Dobrega mo�a bo� ujela.
Bogatega Angle�a.

Lahko jih je ujeti.
Ko bomo obogateli,

si bomo
na jezeru Como zgradili vilo.

Tam v�asih res de�uje,
a gotovo kdaj tudi sije sonce,

�eprav je videti obla�no.

Druga�e se lahko vrnemo sem

ali gremo domov.
Ali pa kam drugam.

Res verjamete vse to?

Si nameraval pobegniti?
La�nivec. -Pazi, kako govori�.

Pazi, kako govori� pred gospodarico.
-Gospodarico? -Tvoja gospodarica je.

Gre� z mano v cerkev ali ne?
-Ne.

Ne.

Pojdi in se spovej svojih grehov.
-Ne vem, o �em govori�.

Krade� njihovo hrano.

Prav, �la bom
in dobila dovolj odpu��anja za oba.

Odre�enik je na kri�u umrl za nas.
�e pridemo k njemu z vero,

vzame nase vse na�e grehe.

Verjame� v to? -Ja.

Taka je moja vera,
ki sem jo ohranila �e iz otro�tva.

Kjer je na pretek grehov,
je tudi na pretek milosti.

Ko bi jaz imela tvojo vero.
-Bo�je milosti ne dobi vsak.

Kdo pa jo dobi?

Gospod nikomur ne daje prednosti,
a zadnji bodo prvi.

Potem nekaterim daje prednost.
Zadnjim. -La�je pride kamela

skozi �ivankino uho
kot bogatin v nebe�ko kraljestvo.

Konjarju bom rekla, da ne sme dati
nobenega konja. Za vsak primer,

�e bi hotel kdo oditi,
preden se grof vrne.

Zbogom, gospodi�na Julija.

Si �e kdaj videl hipnotizerja?

�loveku re�e:
Vzemi metlo in ta jo vzame.

Potem re�e:
Pometaj. In pometa.

Naredi to.

Saj lahko. Suknji� ti je pristajal.
Bil si kot pravi plemi�.

To zmore�.

Svetlo je in mirno.

Soba je polna dima.

Tvoje o�i so kot �erjavica
v uga�ajo�em ognju.

�utim tvojo toploto.

Reci mi, naj vzamem metlo.

Vzemite metlo.

Hvala.

Zdaj mi reci, da bodo
tudi prvi dele�ni bo�je milosti.

Tudi �e tega ne verjame�.

Niste ve� eni od prvih.

Med zadnjimi ste.

Res je.

�elite, va�a milost?

Seveda, gospod.

Ja, gospod.

Prav gotovo, gospod.

Lepo, da ste spet tukaj.

Prevod:
Jerca Rupert

Tehni�na obdelava:
Prevajalski Studio Milenko Babi�