Original subtitles

Zemlja je tako veli�astna,

da manj�e stvari zlahka spregledamo.

A �e pogledamo od blizu...

Zagledamo �e neodkriti svet.

Svet, v katerem drobni junaki...

in majhne po�asti...

potrebujejo izjemne supermo�i...

Te jim pomagajo premagati ogromne nevarnosti.

Doma je najlep�e.

In za velikega hr�ka je dom...

V sredi��u evropskega pode�elja.

Toda...

...pode�elje se spreminja.

PRIPOVEDUJE PAUL RUDD

Ko se stroji pribli�ujejo...

...se �ivali umikajo.

Ve�ina je tako majhnih, da tega ne opazimo.

Tiste, ki imajo sre�o, pristanejo tu.

Na na�ih vrtovih.

Znan kraj.

A v manj�em obsegu

je to svet �udes...

V njem vladajo majhna bitja.

Tem majhnim stanovalcem vrt ponuja vse.

Udobne postelje.

Zasebne apartmaje.

In celo bazen.

Morda je videti kot paradi�.

Toda nevarnosti pre�ijo povsod.

Najhuje je, da temu kraju vladajo velikani.

Kaj je potrebno, da si tu ustvari� dom?

VRT

Pri�la je pomlad.

Z njo pa sve�a ponudba hrane.

A kjer je hrana, so tudi te�ave.

Doma�e ma�ke pobijejo ve� majhnih sesalcev od drugih plenilcev.

K sre�i so veverice okretne in pronicljive.

Kjer so volja in ore�ki, je tudi pot.

Toda hoja po vrvi ni preprosta.

Vrnila se bo.

Veverice so vztrajne.

Do pti�je krmilnice je la�e priti, �e lahko leti�.

Ta��ice gnezdijo zgodaj spomladi.

Tako lahko sam�ek za rasto�o dru�ino nabere kar najve� hrane.

Medtem ko mama skrbi za leglo, ima o�e veliko drugega dela.

Mladi�ke hrani na pet minut.

Najte�je se je izogibati drugim pticam.

Ta��ice so najagresivnej�e ptice na vrtu.

In ta je najsmrtonosnej�a.

Leti s hitrostjo 50 kilometrov na uro.

Skobec je specialist za majhne ptice.

Skob�ev spodleteli lov je za nekoga drugega lahko zastonj obrok.

Za �rne vrtne mravlje je iskanje hrane orja�ka ekspedicija.

Krmariti morajo po gostih d�unglah...

...in pre�kati prostrane pu��ave.

Doma �ivi kolonija pet tiso�ih mravelj.

Nahranijo jih skoraj �ude�no.

Vzrejajo listne u�i.

Vendar jih ne jedo.

�ge�kajo jih...

Da izpustijo kapljice medene rose...

U�i jo izlo�ajo, kadar se hranijo z rastlinskim sokom.

Vendar je med njimi plenilec.

Pikapolonice so plenilke listnih u�i.

Mravlje pikapolonico napadejo z mo�nimi �eljustmi.

In vanjo brizgajo mravlji�no kislino.

Toda nekaterih ubijalcev listnih u�i ne premaga niti vojska mravelj.

Hrano bodo morale poiskati drugje.

Hr�ki v divjini zavzeto branijo svoje ozemlje.

Toda mik bujnega vrta jih zbli�a.

Samec.

Ona no�e dru�be.

Hr�ki so srditi borci, �eprav so videti miroljubni.

Ve�ji je in mo�nej�i...

vendar ima romanti�ne namene.

Toda �ustva niso obojestranska.

Morda drugi�.

Pozneje v poletju �ivali pozornost s hrane preusmerijo v parjenje.

Samica belo-�rnega progastega skaka�a.

Velika je kot ri�evo zrno...

vendar nenasitna.

Ta samec mora biti previden. Zlahka ga lahko ubije.

Dokazati se mora vrednega parjenja.

S plesom.

Podrsavanje.

Valovanje.

Stranski korak.

Vse mora biti popolno.

Ni najbolj�i plesalec.

A vsaj ostaja �iv.

Sredina poletja je in vro�ina nara��a.

Hr�ek se je vrnil.

Njegova vztrajnost se je izpla�ala.

Samica se je ugnezdila

in svojo jazbino spremenila v dom.

V tem letnem �asu je vrt poln malih graditeljev domov.

�ebele zidarke morajo najti varen kraj za svoja jaj�eca.

Za samsko mater

je pol�ja hi�ica primernej�a, kot �e bi dom gradila iz ni�.

Po natan�nem pregledu...

v lupino izle�e eno jaj�ece.

Samo ena te�ava je.

�korci obo�ujejo pol�e.

Tole je lahko nesre�en primer napa�ne prepoznave.

Malo je manjkalo.

�e naj njen mladi� pre�ivi v tem vrtu,

bo morala zavarovati dom.

Li�inka bo v hi�ici �e eno leto.

Mama pa ne bo �ivela dovolj dolgo, da jo za��iti.

Zato i��e gradbeni material.

Neverjetno, toda nosi vejice 20-krat ve�je od sebe,

da zakrije svoje jasli.

Del�ek za del�kom se lupina spreminja...

v utrdbo.

�eprav li�inke ne bo mogla za��ititi,

ji je zagotovila kar najbolj�i za�etek.

Ko se ljudje odpravljajo spat,

se na vrtu prebudijo nova bitja.

Nekatera opravijo tvegano pot, da pridejo tja.

Samec porodni�arske krasta�e je na nevarni nalogi.

Partnerica mu je zaupala dragoceni mrest.

Ovila mu ga je okoli nog, da mu ne pade.

Paglavci se bodo vsak hip izlegli, zato mora hitro do vode.

Za to bo tvegal �ivljenje.

Do ribnika na vrtu ga lahko pripelje �e najmedlej�i vonj.

Vendar ni �e tam.

Je�i jedo krasta�e.

Toda tale si �eli nekaj drugega.

�udo ve�era.

Veliki slinar.

V vro�ih, vla�nih ve�erih

se udele�ijo enega najizjemnej�ih spektaklov narave.

Pleza po sledi drugega pol�a.

In ko se sre�ata...

zaple�eta.

Ko izpustita vejo,

se po sluzi spu��ata.

Dale� od nevarnosti...

se za�neta pariti.

Po celem vrtu se za�enja novo �ivljenje.

Porodni�arska krasta�a je kon�no na�la ribnik.

Istega, v katerem se je izlegla.

Ker so naravni ribniki zdaj tako redki,

so vrtni ribniki re�ilna bilka za majhne �ivali.

Novo poglavje se za�enja tudi za hr�ka.

Prehod na vrtno �ivljenje se je o�itno izpla�al.

Je mati sedmih mladi�kov.

Prva dva tedna �e ne bodo videli.

V tem �asu bodo dosegli dvakratno velikost.

Tudi mama se mora dobro hraniti, �e ho�e zdr�ati.

Dojenje toliko mladi�kov terja svoj davek.

K sre�i je vrtnarjev trud obrodil sadove.

Toda vsaki�, ko se odpravi ven, tvega �ivljenje.

Najbolje, da gre �im manjkrat ven.

In po�ne, kar znajo hr�ki najbolje.

V licih je prostora za tri obroke hrane.

Toda usta lahko odpre samo do neke mere.

Do sredine poletja se je vrt �e razrasel.

Zrasle pa so tudi �ivalce, ki ga jedo.

Komaj izle�ene

gosenice no�nih metuljev iz rodu Megalopygus bi �le skozi �ivankino uho.

Toda ta je zelo la�na.

V samo treh tednih raste...

In zraste...

V tiso�krat ve�jo �ival, kot je bila sprva.

Zdaj, ko je vrt na vrhuncu bujnosti,

sku�ajo ljudje prevzeti nadzor.

Toda narava zna udariti nazaj.

Brizg mravlji�ne kisline naredi svoje.

�tevilna majhna bitja za obrambo uporabljajo kemi�no oro�je.

Toda ljudje imajo oro�ja za mno�i�no uni�evanje.

Za mravlje, ki i��ejo hrano...

...je to pokol.

Kljub �tevilnim �rtvam,

mravlje ne bodo zapustile ranjenih.

Odnesle jih bodo nazaj v svojo kolonijo.

Domov ne bodo na�le prav zlahka.

In ker je trava poko�ena, nimajo kritja.

�korcem mravlje teknejo �e bolj od pol�ev.

Tokrat ima mravlji�na kislina nasproten u�inek.

�korec brizganje �e spodbuja.

Pomaga mu negovati peresa in ga varuje pred zajedavci.

Toda negovanje perja na trati je nevarno.

Sre�a za mravlje.

Preden pridejo do doma, morajo premagati samo �e eno oviro.

�go�e sonce.

Udirajo�i se pesek.

In smrtonosne li�inke volkcev.

Izdolbejo pasti in frcajo pesek, da �rtve ne morejo pobegniti.

Pogumna mravlja tvega �ivljenje za ujeto tovari�ico.

Toda tokrat je ne more re�iti.

Ve�ina mravelj pa zaradi nesebi�ne narave vseeno pride domov.

Mladi hr�ki pri �tirih tednih postajajo nemirni.

�as je za raziskovanje vrta.

Njihova mama je poskrbela, da za�nejo na dobrem kraju.

Majhna zelena oaza...

v spreminjajo�em se svetu.

Morda ni popolno.

Je pa dom.

Na �ivali v na�ih vrtovih vse preve�krat gledamo kot na �kodljivce.

Toda ustavite se in poglejte pobli�e.

Videli boste skupnost majhnih �udes,

ki si sku�ajo ustvariti dom v na�em svetu.

Zlahka pozabimo, kako je biti majhen.

Toda z malo pomo�i...

Tudi najmanj�i...

lahko dose�ejo velike stvari.

Prevedla Lidija P. �erni

Preuzeto sa www.titlovi.com