Original subtitles

Zemlja je tako veli�astna,

da se nam manj�e stvari v �ivljenju zlahka izmuznejo.

A �e pogledamo natan�neje...

Zagledamo �e neodkriti svet.

Svet, v katerem drobni junaki...

in male po�asti...

potrebujejo izjemne supermo�i...

Ki jim pomagajo premagati �tevilne nevarnosti.

D�ungle Latinske Amerike,

kjer domuje ve� majhnih bitij...

PRIPOVEDUJE PAUL RUDD

...kot kjerkoli drugje.

V odpadu se za�enja novo �ivljenje.

Jagodnorde�a podrevnica na hrbtu nosi paglavca.

Velik je kot ri�evo zrno.

Podzemni svet d�ungle je zanj prenevaren.

Najti mora varen kraj, kjer bo odra��al.

Visoko zgoraj, v kro�nji tega 40-metrskega neboti�nika d�ungle.

Za �abo velikosti grozdne jagode...

je to kot Mount Everest.

Lepljivi prsti ji omogo�ajo oprijem.

A �e en zdrs je lahko usoden.

Na drevesu ima pestro dru�bo.

Od korenin...

...do vrha.

Na enem drevesu lahko �ivi kar pet tiso� vrst majcenih bitij.

Kon�no je v s soncem obsijani kro�nji.

Na listih ananasovke se zadr�uje voda,

v kateri bo odra��al paglavec.

A ker za vodo in prostor tekmuje toliko malih �ivali,

je �ivljenje v d�ungli negotovo.

Pre�ivijo samo najmo�nej�i.

D�UNGLA

Spoznajte najmanj�o opico na svetu.

Mala svilnja�ka.

Odrasla ni ve�ja od va�e dlani.

�e si tako majhen, te�ko lo�i� med prijateljem, sovra�nikom in hrano.

Lahko pa vsaj najde hrano

tik pod nogami.

Z ostrimi zobmi strga lubje

in vanj dela luknje, v katerih se zbira sladek drevesni sok.

Na velikem drevesu jih je lahko ve� kot tiso�.

Povsem dovolj za rasto�o dru�ino.

Odli�no. Pridru�ili so se novi �lani.

Veliki so kot �ogica za namizni tenis.

Male svilnja�ke skoraj vedno skotijo dvoj�ka.

Skrb zanju si delita oba star�a, pomagajo pa tudi starej�i mladi�i...

ko se ne pretepajo.

Sodelovanje je sestavni del �ivljenja teh majhnih primatov.

Pa tudi zadr�evanje vi�je na deblu drevesa.

Spodaj je prenevarno...

Zgoraj pa prevelika gne�a.

Vriska�i so �estdesetkrat ve�ji od male svilnja�ke in vladajo tu zgoraj.

Osemdeset odstotkov �ivali v d�ungli �ivi v drevesnih kro�njah.

Na gozdnih tleh je �ivljenje te�je.

Son�ni �arki se redko prebijejo do sem, zato rastja ni veliko.

Majhen aguti se prehranjuje s tistim, kar pade od zgoraj.

De� je gonilo �ivljenja v d�ungli.

Na leto ga pade do 300 mililitrov.

Vsaka kaplja mo�no vpliva na majhna bitja.

Padavine polnijo paglav�ev bazen�ek.

A v�asih je dobrega lahko preve�.

Voda, ki jo vsrkajo rastline in lubje, mo�no obte�i stara drevesa.

Hudi nalivi odna�ajo tanko plast prsti.

Orja�ka drevesa se stoletja upirajo mo�nim neurjem...

Dokler nekega dne...

Ko tako veliko drevo pade...

Nastane za �ivljenje v d�ungli velika vrzel.

Jagodnorde�a podrevnica je pre�ivela.

Njen paglavec pa je nezavarovan.

Neprava koralnica to za�uti.

Mati ne more drugega...

Kot za�eti znova.

Za nekoga nesre�a je lahko za druge dobitek.

Kroja�kim mravljam ni treba ve� plezati.

Listi so nekajkrat ve�ji od njih.

Toda vsaka mravlja lahko nese desetkrat toliko kot tehta.

Kolonija osem milijonov mravelj lahko tako drevo ogoli

v nekaj dneh.

Padli orjak pritegne razli�ne vrste drobnih jedcev listja.

Male svilnja�ke pa �al ne jedo listja.

Izguba velikega vira drevesnega soka je huda nesre�a.

Toda ta majhna bitja so presenetljivo plenilska.

S svojimi posko�nimi nogami lahko sko�ijo do tri metre visoko.

Z ukrivljenimi kremplji se oprime kot s kavlji.

Zobje, s katerimi grize lubje, so u�inkoviti tudi pri �u�elkah.

Te majhne opice zlahka lovijo v zme�njavi padlih vej.

Jedo vse, do �esar se domorejo.

Toda videz v�asih vara.

Odli�na mimikrija.

Ta gosenica tako dobro posnema poginulo ka�o,

da je srhljivo.

Po nekaj stoletjih sence

se gozdna tla nenadoma kopajo v soncu.

Spe�a semena za�nejo kliti in sku�ajo zrasti v �im ve�jo rastlino.

To je tekma za svetlobo.

Plezalke in ovijalke so hitre.

V boju za svoje mesto pod soncem zatrejo vse druge mladike.

Padli orjak je kmalu prekrit z novim rastjem.

Vrzel se je spremenila v bujno jaso.

Vendar to ni raj.

Kolibriji so lahki kot list papirja.

Majhnost nadomestijo z agresijo.

Nekateri imajo kot rezilo oster kljun in celo zobe.

Da se lahko bojujejo za cvetove.

Kolibriji se morajo hraniti vsakih nekaj minut.

Z razcepljenim jezikom nektar poli�ejo 20-krat na sekundo.

Biti morajo hitri.

Tekmeci so neusmiljeni.

Vendar ni treba, da je tako.

Zaradi srpaste oblike cvetov helikonije

se ve�ina kolibrijev iz njih ne more hraniti.

Toda zeleni pu��avnik ima dolg, ukrivljen kljun.

Omogo�a mu, da se v miru hrani z nektarjem.

Skoraj.

�eprav �isto drobceni,

so cvetni resarji posrkali skoraj ves nektar helikonije.

Na naslednji cvet jih mora prenesti druga �ival.

Za svojo velikost so skoraj tako hitri kot gepardi.

Hiti po kolibrijevem kljunu,

da se skrije v njegove nosnice...

pripravljen, da ga prenese na naslednji cvet.

Jasa je prera��ena

in gozdna tla so spet v temi.

Vla�ni pogoji so idealni za glive,

ki povzro�ajo trohnenje padlih dreves.

Tu je precej te�je najti sve�o hrano.

Lupina brazilskega ore�ka je za ve�ino �ivali pretrda.

Za agutije pa ne.

�esar ne more pojesti takoj, zakoplje za pozneje.

�e po naravi je �iv�en.

Za to ima dober razlog.

Margaj je komajda ve�ji od doma�e ma�ke.

A veliko nevarnej�i.

Tema�na gozdna tla skrivajo �tevilne plenilce.

Majhni so, in zato �e grozljivej�i.

S 40 no�icami

za prst velik kremplji�ar zalezuje v ti�ini.

Njegova taktika lova je kot iz znanstvene fantastike.

S �utilnimi dla�icami sledi gibanju �rtve.

Priplaziti se mora bli�e...

Da lahko uporabi skrivno oro�je.

Izstreli mre�o.

Lepljive niti se v hipu strdijo.

Beg ni mogo�.

Drobna bitja morajo biti ves �as na pre�i.

Samica jagodnorde�e podrevnice je pravkar odlo�ila nov mrest.

Varovati pa ga mora samec.

�ivo rde�a barva je opozorilo plenilcem.

Njegova ko�a izlo�a smrtonosni strup.

Le ena te�ava je...

Neprave koralnice so imune na strup.

In zelo hitro zaznajo vsako gibanje.

�e bo �isto pri miru...

Bo morda pre�ivel.

Toda ne more se skriti pred vsem.

Tekmec.

Zavzeti ho�e to ozemlje.

�e mu bo uspelo, bo pojedel mrest.

Ta mali o�ka se mora boriti na vse ali ni�.

Enakovredna sta, saj nobeden ni te�ji od kocke sladkorja.

Borita se lahko ve� kot pol ure.

�abica postaja utrujena.

Toda o�e je zmagal.

Tekmec je vsaj za zdaj od�el.

Mrest mora varovati �e dva tedna, preden se izle�ejo paglavci.

S staranjem gozda se razvijajo zapletenej�i odnosi.

Ta zlata �ebela je na nenavadnem poslanstvu.

Do sem je preletela ve� kot 40 kilometrov.

Ni sama.

Vsi so troti in zanima jih samo eno.

Ne cvetni prah.

Ampak di�ava.

Ta orhideja izlo�a vonj,

zaradi katerega bo privla�en maticam.

Zato ga nabere, kolikor lahko.

A �e ne bo previden...

Bo utonil v njem.

Re�itev je samo ena.

Izhod je zelo ozek.

Orhideja mu ne bo dovolila oditi brez poslovilnega darila.

S cvetnim prahom na hrbtu.

Trot se �e vedno trudi osvojiti matico,

orhideja pa je svoje opravila.

Za malo svilnja�ko se �ivljenje vra�a v normalne tirnice.

�u�elk je trenutno malo.

A to ne bo te�ava.

V nova drevesa zavzeto dolbejo luknje za drevesni sok.

Vrnili so se tudi njihovi glasni sosedi.

Povzro�ajo hrup, se hranijo...

In iztrebljajo.

Ko pokli�e narava,

se morajo s tem ukvarjati mal�ki.

Ta mali superjunak �isti kro�njo.

Hro��, velik kot kovanec za deset centov.

Zanj ni nobeno delo prete�ko.

Na 20 metrih...

Se samo mo�no dr�i.

Prihajajo �e drugi �istilci.

Kroglice iztrebkov odvalijo stran in jih zakopljejo.

Hrana za mladi�e.

In gnojilo za gozd.

D�ungla je zapleten svet, poln izjemnih malih �ivali.

Vsaka ima svojo nalogo.

Tudi tile drobni primati.

Njihov nagneten ko��ek gozda se nenehno spreminja.

A za zdaj je �ivljenje lepo.

Spodaj je

ostal brazilski ore�ek, ki ga je aguti prezrl.

V senci po�asi raste.

Stavi na dolgi rok.

Iz majhnega zrastejo orjaki.

D�ungla je morda videti kot neskon�no morje zelenja...

Toda na vsakem drevesu domuje svet malih �udes.

Jagodnorde�a podrevnica

i��e varen kraj za svojega malega paglavca.

Podvizati se mora...

In poskrbeti za prihodnji nara��aj.

Pot navzgor

je dolga.

Prevedla Lidija P. �erni

Preuzeto sa www.titlovi.com