Original subtitles

www.titlovi.com

Po napadu na Pearl Harbor leta 1941, se Zdru�ene dr�ave Amerike pridru�ijo dr�avam antantam, usmerjenim proti centralnim silam v drugi svetovni vojni.

Okoli 60% nafte, ki jo uporabljajo sile antante, prihaja iz venezuelskih naftnih nahajali��.

Kot del zavezni�kega na�rta vojska Zdru�enih dr�av po�lje specializirane tehnike na venezuelsko obalo, da bi za��itila naftne ladje pred gro�njo nacisti�nih podmornic.

FILM JE NASTAL NA PODLAGI ZGODOVINSKIH DEJSTEV

Venezzia

V�asih je zgodovina lahko �katla polna presene�enj.

Ko mislimo, da vemo vse o svojih dr�avah, svojih bojih, svojih junakih,

odkrijemo, da zgodovina ni sestavljena iz datumov in izumrle pisave.

Zgodovino ustvarjajo ljudje iz mesa in krvi. Kakr�ni ste vi ali jaz.

Pripravljena sem. Greva?

Ja, ja, seveda, ko bo� �elela.

Hvala, da si me pri�el iskat.

Nikoli si nisem mislila, da bo to potovanje v �asu.

Nisem vedela, da se bom nau�ila, da je zgodovina zapisana dale� stran od knjig.

In da sem bila v veliki zmoti glede tistega, kar se je zgodilo to�no tukaj.

Na tej obali, v tej vasi.

In da je sredi druge svetovne vojne, resnico spremljala najlep�a ljubezenska zgodba.

Zgodba mo�kega, ki je v svojem kov�ku prinesel tragedijo in tudi upanje.

Pa saj to ne more biti res.

Stevardesa! �e en viski.

Hvala.

Umiri se, kmalu bomo prispeli.

Tega se bojim.

Miami?

San Antonio.

Zgledate kot Kubanec. Ste prvi� v Venezueli?

Jaz poslujem v Maracaibu. -Hvala.

Kakav. �okolada. Najbolj�a na svetu.

Posel ni tako dober kot v�asih,

vendar mi �e vedno omogo�a dostojno �ivljenje.

To so palafitos.

In kaj vas je prineslo sem?

Moje pomanjkanje sre�e.

Hej!

To je moja vizitka. �e potrebujete kaj, pokli�ite.

�e �elite iti ven, poznam nekaj venezuelskih lepoti�k.

Bolj sladkih od �okolade. -Hvala.

U�ivajte v vremenu.

Mrtev je. Sranje! Ubili so Moora.

Jaz sem Frank Moore.

Va� potni list.

Va� potni list!

Ja, Frank Moore je. -Kdo pa je potem ta?

Bil je z menoj na letalu. Rekel je, da dela nekaj v zvezi s kakavom.

Pokli�ite re�ilca in ameri�ko ambasado prav tako.

Morda to ni najbolj primeren trenutek, da vam povem to,

vendar dobrodo�li v Venezueli.

Manny, Moore je pri�el.

Moore, Manny D�az.

Me veseli, da ste celi in zdravi. Kako se po�utite?

Vsaj �iv sem �e vedno. -Ja, saj vem �

Lokalne oblasti �e raziskujejo.

Kavo? -Ne, hvala.

Kot ka�e primanjkuje surove nafte na vzhodni in sprednji obali,

za oskrbovanje kraljevega vojnega letalstva v Angliji.

Zato so prosili, da po�ljemo ve� tankov iz Maracaiba

na rafinerije na Arubi.

Ste dobro? -Ja.

Delamo na novem urniku in poteh za po�iljke.

Va�e delo, Frank, je, da prese�ete kakr�enkoli skriven prenos,

ki pride ali odide iz obmo�ja.

Oprostite. Je vedno tako?

Kaj mislite s tem? -Da je tako vro�e!

Ne, danes je izjema. Postane �e bolj vro�e.

Tam zunaj je vojna, mi pa tukaj sredi ni�esar

son�imo svoje riti. Tukaj se ni� ne dogaja.

Ukazi admirala so ostati tukaj in pomagati venezuelski vojski

zavarovati njihove obale. �e nam je v�e� ali ne.

In veliko se dogaja. Preko ene od na�ih dvanajstih posredovalnih postaj

smo prestregli zelo mo�an prenos 150 kilometrov vzhodno od Maracaiba.

Zgleda, da prihaja iz pristani��a Miranda, kjer boste nastanjeni.

Kdaj je bilo nazadnje? -V�eraj ob sedmih zve�er.

Kak�ne vrste prenosi so bili?

Ene in iste �rke v Morsejevi abecedi brez vrstnega reda.

V bli�ini va�ega delovnega mesta je zagotovo nem�ki vohun,

ki posreduje nacisti�ne informacije med Latinsko Ameriko in Nem�ijo.

Imate sporo�ilo?

Ste ga �e uspeli odkodirati?

Ne �e. To je va�e delo.

Gre za besedo iz �estih �rk.

Tako je. Ne pozabite, da ne smemo posredovati direktno.

Na�a naloga je pomagati venezuelski vojski.

Je to naprava? -Ja. Gre za kopijo tiste, ki so jo zasegli

na krovu nem�ke ladje pred nekaj meseci. Bila je preoblikovana za de�ifriranje njenih

obvestil s �estim rotorjem. -Upajmo, da deluje.

Kaj vam je, gospod? Zgledate zate�eni. Vam je vro�e? Bi poslu�ali glasbo?

Naj vas ne ustavi tisto z mrtvecem na letali��u.

To se redkokdaj zgodi tukaj. Na�a dr�ava je zelo vesela.

�e vi tako pravite.

Je vedno tako? Je vedno toliko tankov?

Ne, od januarja jih prihaja vedno ve�.

To je voja�ka enota pristani��a Miranda.

Tam zgoraj je hi�a mojega kapitana Salvatierre.

In zraven je hi�a z anteno, kjer bosta nastanjeni vi.

Zraven? -Zraven ja.

Ni tako slaba hi�a, ne? Streha je streha.

�elite, da ostanem z vami dokler ne pride kapitan?

Ne, ne, ni potrebno.

To so klju�i od omare. Major mi je rekel, naj vam jih izro�im.

Moj kapitan Salvatierra bo vsak �as pri�el. Sre�no, gospod Moore. -Hvala.

Enrique?

Ne, gospa. Oprostite mi.

�elel sem le povedati kapitanu Salvatierra, da sem pri�el.

Bi mu lahko rekli � -Takoj pridem.

Tukaj imamo v navadi potrkati.

Venezzia Salvatierra.

Oprostite, gospa. -Enrique bo vsak �as pri�el.

Ime mi je Frank Moore.

Delam za ameri�ko vojsko in sem danes prispel na posebno nalogo.

Ste la�ni?

Poskusite. Na�a hallaca.

Hvala. -Naj vam tekne.

Je va�e ime italijanskega izvora? Venezzia, kot mesto.

Kot dr�ava. Moje ime izhaja iz Venezuele, ki pomeni majhna Venezzia.

Tako so jo poimenovali osvajalci, ko so pri�li sem in videli palafitos.

Tiste hi�e na vodi. Jih niste videli iz letala?

Sem jih videl, samo nisem poznal te zgodbe.

Je va�a prtljaga tukaj? -Ne, sem jo �e pustil v drugi hi�i.

Tista hi�a bo vsak �as razpadla. Koliko �asa mislite ostati tam?

Ne vem, gospa.

Enrique. Prihaja.

Kako pa to veste? -Zaradi hrupa avtomobila.

Poglejte, gospa. Res mi je �al za tisto prej, nisem hotel ...

Ne skrbite. Ni�esar ne bom povedala Enriqueju.

Velja? -Najlep�a hvala.

Dober tek.

Kapitan Salvatierra. -Tako je.

Moore, dobrodo�el. -Hvala.

Sedite, prosim.

�elite kaj mo�nej�ega? Imam Wild Turkey prine�en iz Arube.

Kapitan, sem na dol�nosti. -Saj vam nih�e ne bo ni� rekel.

Kak�na se vam zdi oprema? -Recimo, da potrebuje nekaj pozornosti,

vendar ni ni�, kar se ne bi dalo re�iti.

Venezzia. Venezzia.

Pogovarjava se, bi lahko ugasnila radio.

Seveda. Pozabila sem, da re�ujeta svet, ljub�ek.

Sem nekoliko utrujena. �e me potrebuje�, me obvesti, ljub�ek.

Prinesi nama nekaj ledu, prosim.

Na zdravje! Na na�e poslanstvo. -Na konec vojne.

Oprostite. -Ste v redu, gospa? Oprostite.

Bila je moja krivda, oprostite.

Stresla si led po tleh.

Ne, ne v resnici sem jaz � -Morala bi bolj paziti, Venezzia.

Ne skrbite, ona ga ni videla. Venezzia je slepa.

Nisem slepa, Enrique. Nisem slepa.

Opravi�ujem se vam zaradi tistega z �eno.

Vojna jo je prizadela bolj, kot si lahko predstavljate.

Koliko je slepa va�a �ena, kapitan?

Ima vrsto slepoto, ki se imenuje keratokonus.

Njena ro�enica je sto��aste oblike.

Ne more videti na dale�, lahko vidi le zelo od blizu.

Ne more uporabljati o�al?

Morala bi jih imeti �isto zraven ro�enice.

Gre za zelo �udno degenerativno bolezen.

Venezzia je ena izmed tiso�ih.

Tak�en je bil Pacifik zadnjo no� pred napadom na Pearl Harbor.

Preve� prijateljev.

�elel sem slu�iti v Angliji, veste? -Poslu�ajte, Moore.

Va�a vlada dejansko verjame, da prihajajo nacisti napast naftne tanke

vse do Venezuele? Zdi se mi absurdno.

Ne mislite, da ne cenim va�ega dela.

Ne pozabite, da je moja odgovornost ��ititi tiste tanke ...

Strinjam se z vami. Samo, da v vojni, kot veste, �teje vsaka igra.

Na zdravje!

Seveda, odidi!

Gospa!

Ne potrebujete mi kazati znakov, kot da bi bila dale�.

Sem vam �e povedala, da nisem niti slepa niti gluha.

Oprostite. -Potrebujete kaj?

Gre za to, da v drugi hi�i ni vode in sem vas �elel vpra�ati �

Ne maram se prepirati z Enriquejem pred ostalimi ljudmi.

�elim, da veste, da nisem taka oseba.

Lahko uporabite kopalnico. Vzemite vse, kar potrebujete.

Hvala.

Tukaj ima voda lepo barvo.

Ho�em re�i, da je prozorna, tam pa ima barvo kave.

Kak�na je bila kopel?

Zelo v redu. Potreboval sem jo.

Vro�ina je lahko najhuj�i sovra�nik v tem kraju.

So dnevi, ko ne more� oditi iz vode.

Dobro. Najlep�a hvala.

�e boste potrebovali kaj, bom v drugi hi�i.

Prosim, lahko polo�ite ta sladki �ili v ko�aro.

Ja.

To je eden od vonjev Venezuele.

Pono�i je huj�e. -Kaj? -Keratokonus.

Pono�i v temi skoraj ne morem videti. �e je veliko lu�i, vidim bolje.

In tudi majhne stvari vidim zelo dobro. -Res?

In koliko dejansko lahko vidite?

Recimo, da vidim manj, kot ve�ina ljudi,

vendar v�asih uspem videti stvari, ki jih skoraj nih�e ne more.

Lahko preberete, kaj pi�e na tem bankovcu?

Ne razumem, kaj pi�e.

E Pluribus Unum.

Ne znam latinsko, zato ne razumem, kaj pi�e.

Ena izmed mnogih.

To pomeni po latinsko.

Ena izmed mnogih. Zanimivo, se vam ne zdi?

Pojdite z menoj. Verjetno ste sestradani.

�e nekaj. -Ja, povejte.

Na zunanjem delu grba na bankovcu je dvanajst horizontalnih �rt,

v notranjem pa je �est trakov, vsak s tremi �rtami.

Imate radi ume�ana jajca?

Centralna cona kli�e pristani��e Miranda. Sprejem.

Centralna cona kli�e pristani��e Miranda. Sprejem.

Moore ne sme oditi s svojega mesta.

Mogo�e vas ne sli�i. Oprema in sprejemnik sta v zelo slabem stanju.

Ne smemo zanemariti te cone. Imamo eno anteno tu, v Macoyi in

drugo tu, v La Boci. Ti dve anteni bi nam lahko slu�ili kot most s Frankom

v pristani��u Miranda. Povejte, prosim, Franku, da se lahko zdru�i s signali

iz Macoye in La Boce. -Razumem.

Kavo? -Ja, prosim.

Hvala.

Italijani ji pravijo coretto. Popravljena kava.

Oni ji dodajo �ganje, Enrique rum. Mislim pa, da tudi viski deluje.

Oprostite, nisem navajen zajtrkovati na tak na�in.

Zakaj? Vam �ena ne pripravlja jajc?

Ne, nisem poro�en. -Va�e dekle? -Tudi ne.

Mogo�e imate sre�o in boste tukaj nekoga na�li.

V mali Venezziji. -Ja, seveda. S sre�o.

Tukaj imate, gospod.

Pu��ajo nas same.

Ho�ejo, da prestavimo �e �est podmornic iz Paname v Severni Atlantik.

Kje imajo pamet!

Dejanski problem je v Evropi. Vedno bolj se bli�ajo.

Zgleda, kot da vsa ta cona polna nafte, ki jo tako potrebujejo,

ne bi bila �ivljenjskega pomena za njih.

Vsa ta nafta prihaja iz jezera Maracaibo. Mi moramo poslati ve� voja�ke opreme

in za��ititi izhod tankov. Tam je nevarnost. -Ja, kapitan, vendar jezero ni globoko

in podmornice ne morejo napasti tam. Poleg tega varujemo vhod jezera

s 50 milimetrskim topom iz gradu San Carlos.

Vseeno od tukaj ne moremo za��ititi vseh ladij.

Ko bodo enkrat na odprtem morju,

bo resni�no nevarnost predstavljala notranja sabota�a.

Pripravljeno. Ume�ana jajca in �rn fi�ol. To dvoje je kot paradi�nik in �ebula.

Kot �okolada in pomaran�a. Popolne kombinacije.

Kot �esen in olivno olje. -Dober par sta. Kot kava in viski.

Koliko �asa sta �e poro�eni s kapitanom?

Kak�no vpra�anje je pa to, vojak?

Tega vpra�anje ne postavlja vojak, pa� pa Frank Moore.

Mislim, da �e vse �ivljenje.

Morali ste se poro�iti �e zelo mlada.

Tako stara, kot mislite, pa tudi nisem. -Ne mislim tega.

Lahko vpra�am, kako sta se spoznala.

Enrique in jaz? Jaz sem zelo mlada pri�la �ivet v to vas s svojo teto.

Ko me je Enrique prvi� videl na trgu, se je odlo�il, da bom njegova �ena.

On se je odlo�il? -Ne, tudi moja teta, ker me ni mogla ve� vzdr�evati.

�e skraj�am zgodbo, po nekaj obiskih sva postala mo� in �ena.

Potem sem imela mnogo �asa, da ga spoznam in se ga nau�im ljubiti.

V vseh teh letih sem se morala veliko nau�iti.

Pripravljati dobre zajtrke. Tega pikantnega, na primer.

Naredila sem ga jaz.

In vi, kdo ste?

Sem strokovnjak za radiokomunikacije.

Pridru�il sem se vojski, ker so potrebovali profesionalce na podro�ju dekodiranja.

Zapleteno. -Nekoliko. Torej niste le preprost vojak?

Ja, sem le �e en vojak ve� v tej vojni.

Predpostavljam, da �eli� biti dober vojak.

Pridobiti priznanja, biti junak.

Ja, �e se bom lotil dela.

General�tab kli�e pristani��e Miranda. Sprejem.

General�tab kli�e pristani��e Miranda. Moore, oglasite se. Sprejem.

Tukaj Moore. Sprejem.

Zjutraj smo vas iskali. Dajte svoj radio na 300 Mhz.

Va� signal bomo prenesli iz Macoye. Ste imeli kaj sre�e s preiskavo? Sprejem.

Zaenkrat nimam �e ni�. Sprejem.

Posku�ajte �e naprej. �e nekaj.

Meteorolo�ka postaja poro�a o nizkem pritisku nad oceanom.

Prinesel bo nevihto na sever. Sprejem.

Kdaj se jo pri�akuje? Sprejem.

Verjetno �e to no�. Sprejem.

Kako velika? Sprejem.

Velika, zelo velika. Pravijo, da gre za tropsko nevihto. Sprejem in konec.

Super. Kako prikladen �as za slabo vreme.

Venezzia!

Venezzia!

Frank!

Gospa, me niste sli�ali, da sem vas klical?

Seveda sem, vendar sem �elela, da bi vas skrbelo zame.

Ampak samo malo.

So vas �e obvestili o nevihti? -Ja, Carlos mi je povedal.

Zakaj pa ste se potem kopali v studencu?

Lahko bolje vidite pod vodo?

Kako ste vedeli? -Malo se spoznam na fotografijo.

Kaj ima fotografija s tem? -Preprosto.

Voda pred ro�enico deluje kot kontaktna le�a.

Torej bi jaz morala biti riba. Ali �elva.

Ali sirena.

Z daljnogledom bi lahko bolje videli na dale�.

Veste, kaj bi mi bilo v�e�? Videti se v ogledalu.

Pribli�no 50 let �e ne vem, kako sem videti.

�e �elite, vam lahko slu�im kot ogledalo.

Va�i proporci so skoraj popolni.

Ko se smejete, va�a ko�a zari�e �rte, ki razkrivajo va�o zgodbo.

Va� glas je na idealni frekvenci za �love�ko uho.

Z nekaj besedami, vi ste edinstveni.

Ena izmed mnogih.

Poleg vsega, ste mi rekli �e, da sem stara.

Ne, ne, ne.

Va�e �rte vam dodajo poseben �ar. Ne let.

Mi prosim pomagate, da se vrnem v hi�o. -Seveda.

Pomagajte mi! Ne vidim.

Ne morate predvideti grmenja? -Ne vidim bliskanja.

Pomirite se. Samo poslu�ajte moj glas.

Blisk. Ena, dva, tri, �tiri, pet. Pet.

Pet kilometrov, to je pravilo.

Vam pomaga, �e vas opozorim?

Niste rekli, da me boste opozorili?

Zagrmelo je skoraj nad nama.

Zadelo je anteno.

Kam greste?

Kaj je? -Ni�.

Kaj ste videli? -Ni� nisem videl.

Za anteno me skrbi.

Zdaj sva pa res na istem. Nobeden od naju ne vidi ni�.

Grem po sve�e.

Kadite? -�e vas moj mo� vpra�a, ne.

Ko tako de�uje, reka prestopi bregove.

In ta hi�a ostane brez povezave s svetom.

Torej si radijski operater, spozna� se na fotografijo,

zelo dobro govori� �pansko. Tudi ti si eden izmed mnogih.

Ne, poslali so me v Venezuelo, ker dobro govorim �pansko, ni� drugega.

Dobro? Perfektno. Kako si se nau�il?

Ne reci mi, da je to tajna informacija.

Nekaj takega.

Potem pa pozabi. -Moja mama je bila Mehi�anka.

Bila? -Ja. Umrla je, ko sem imel 20 let.

Moj o�e je Ameri�an, in ko se je ponovno poro�il,

njegova �ena ni dovolila, da doma govorimo po �pansko.

Prepovedala nam je jesti tortilje.

Recimo, da ni bila ljubiteljica druga�nosti. -Razumem.

Kasneje sem �e naprej vadil �pan��ino, da ne bi pozabil mame in iz uporni�tva.

Bral sem njena pisma, poslu�al njeno glasbo. Vedno znova.

In po�asi sem vzljubil ta svet. Svoj svet.

�lo je za dedi��ino, ki sem jo vedno moral braniti.

To je bilo edino, kar mi je ostalo od nje.

Pridi.

Zavrtiva drugo?

Venezzia?

Oprosti. Spala si.

Moore. -Dober ve�er. -Dober ve�er. -Eduardo.

Kak�na nevihta. -Ja, ena huj�ih, kar sem jih videl.

Ste uspeli govoriti z Mannyjem? Ja, mi je �e dal novo frekvenco,

vendar zgleda, da je strela po�kodovala anteno.

Hudi�a. Je resno? -Ne vem.

Dobro, da ste lahko ostali tukaj. -En po�irek?

Ne, hvala. Je �e nekoliko pozno. Grem spat.

Lahko no�. Gospa.

Kapitan.

Brez tega oddajnika radio ne deluje?

Ni uporaben za ni�. Zgleda, da ga je voda po�kodovala.

Nujno moramo dobiti nadomestek, kapitan. -Ga lahko kako popravite? -Ne.

�e danes grem v Maracaibo. Ne smemo se ustaviti.

Vse ka�e, da je tudi antena po�kodovana, ampak to pa lahko popravim.

Kak�na se vam zdi?

Kaj pravite? -Kak�na se vam zdi antena?

V redu je. Ni po�kodovana. Moral bom samo pregledati priklju�ke.

Dobro jutro, ljubica.

Kaj po�ne�?

Ni�, igram se s tem.

Pripravit vama grem kavo na ognju.

Frank, iti moram v vas. Gre� z menoj? -Ja, seveda.

Rad bi spoznal vas. -Dobro, vendar boste morali ostati sami.

Jaz moram odnesti del�ek v �tab. Ne skrbite. -Dobro. -Hvala.

Nasvidenje. -Nasvidenje.

Kaj �elite popiti? -Pivo.

Imamo doma�e pivo Barila? -Doma�e?

Viski? -Ni doma�. -�koda. Dvojni �kotski viski, torej.

Dvojni �kotski viski.

Zdravo.

Ime mi je Celeste. Tebi?

Frank.

Pozdravljen, Frank.

Ti povabilo piti. Jaz in ti?

Ne, mislim, da je bolje, da ne.

Saj govori� �pansko. -In ti zelo dobro angle�ko.

Govoriva po �pansko?

In si zelo zaposlen? Bi se rad malo pozabaval?

V resnici sem res nekoliko zaposlen. -Dobro, naj ti bo, Frank.

Ampak ne pozabi mojega imena. Jaz sem Celeste.

Te lahko nekaj vpra�am?

Prinesi bolivarje �ez pol ure, sprejemam pa tudi dolarje.

Ne, �elim te povpra�ati po lastnikih bara.

Po komu? Klinovih? Ne, jaz delam sama.

Dobro, �estitam ti za to.

So vsi del dru�ine?

Ja, seveda. Est�fani je sestra Gunterja.

Onadva sta otroka Elene, gospe, ki je tam.

�kotski viski.

Oprostite, strani��e? -Tam.

Nem�ki ukaz? Pa kaj �e!

Kaj delate tukaj? Gunter!

Spustite me!

Pomagajte!

Gunter, Gunter!

Spustite me! -Morilec.

Izgini!

Ne vra�aj se ve� sem! Izgini!

Greva.

Kaj si delal v tisti kr�mi? Zakaj so te tako nagnali?

A to si pa lahko videla? -Seveda.

Kaj po�ne� tukaj? Kapitan ve, da si tukaj? -Ne in naj tudi ne izve.

Poglej, kak�en si. -Ni� ni. -Pojdiva.

Bo�? -Ja, hvala.

Ne, ni za to, da se polije�. Za piti je.

Bolje tako, ne? -Hvala.

Zakaj si se prepiral s Klinovimi?

Vstopil sem v bar, videl odprta vrata pisarne in malo pogledal. To je vse.

To ni prav. Zakaj si vstopil v njihovo pisarno?

Ker ne razumem, kaj oni po�nejo tukaj.

Ne razumem, kaj Nemci delajo v tej vasi.

Tukaj so se rodili. So toliko Venezuelci kot jaz.

Ne, Nemci so. -So spodobna in ljubljena dru�ina v tej vasi.

Vseeno mi je.

Jaz sem profesionalec in tukaj sem, da izpolnim svojo dol�nost.

Kako aroganten vojak. -Ja, sem vojak. Tukaj sem, da opravim svoje delo in pika.

Torej mi zdaj ne govori Frank Moore. -Ja, govori ti Frank Moore.

Dobro, Frank Moore. �e misli�, da so vsi Nemci nacisti,

si tudi ti podedoval nekaj od svoje ma�ehe. -Kako lahko to primerja�?

Isto je, ko ameri�ki vojak no�e vstopiti v bar spodobne dru�ine na podlagi predsodkov.

V vojni smo. Nisi opazila? -Ti si v vojni, vi, Evropa. Mi ne.

Sploh ne vem, kaj delam v tej dr�avi.

Zakaj si torej pri�el? -Nisem hotel priti.

Kaznovali so me in me pripeljali v ta pekel poln nafte in komarjev.

Posumi� v lastnika bara in ob belem dnevu vstopi� in vse razme�e�.

Naj vam povem, vojak, da ste kot profesionalec nesposobni.

Tako se ne dela. Franku Mooru bi pa rada rekla,

da �e misli priti v mojo dr�avo s takim obna�anjem,

ne da bi jo poznal, je aroganten, neveden in bolj slep kot jaz.

Vi vojaki nosite vojno vedno s seboj.

Ne i��i je tukaj.

Vedno sem se trudil, da bi bil eden najbolj�ih.

Na koncu pa sem postal edini, ki je lahko pri�el v to dr�avo.

Kak�na sre�a!

Vojna ni otro�ka igra. Ti nisi iz svinca.

Zakaj si pri�la v vas? Si mi sledila?

Moj mo� bo to no� preno�il v Maracaibu. Nisem hotela biti spet sama v hi�i.

Zato sem se odlo�ila priti v vas in nekoliko u�ivati na karnevalu.

�al mi je. -Ne, ni� ni za ob�alovati.

�elela sem se le zabavati. Preprosto tako.

Nazadnje, ko sem se zabavala, je bilo na silvestrovo.

�la si v vas na praznovanje novega leta? -Ne, iskat sem �la svojega mo�a.

Iskat? -Ja, Enrique mi je rekel, da ima pomemben sestanek,

a nih�e ne organizira sestanka na novo leto.

Sama ga pa nisem �elela pri�akati, zato sem ga od�la iskat.

Sli�ala sem praznovanje ljudi, izgubila sem se na pomolu, padla.

Nikoli prej si nisem zadala toliko udarcev.

Ko sem bila na tleh, mi niti mornarji niso pomagali.

Oprosti, mornarji? -Ja, mornarji, ki so pobirali stvari na pomolu.

Ampak kak�ni mornarji? Se spomni� kaj ve�?

Nisem videla dobro. Mislim, da so nosili plo�evino, �katle, kaj pa vem.

Na silvestrovo? -Ja, bila sem zelo prestra�ena.

Ognjemet me je zmedel.

Bi se lahko spomnila na to�no katerem delu pomola je bilo to?

Pomoli so na tvoji levi strani, kleti pa na desni.

Samo trenutek.

Tam, na tisti strani.

Si prepri�ana? -Ja, zvok je kot kraj. Ni dveh enakih.

Si prepri�ana, da je to tukaj? -Ja, tam.

�eli� iti z menoj? -Po�akala te bom.

Kaj si na�el? -Ni�.

In kaj si mislil, da bo� na�el? Zaboje z nem�kimi klobasami in gor�ico?

Nemci niso neumni. -Na�el sem �katlico cigaret,

a imam slabo novico. Prazna je.

Kapitan, ta del�ek ni bil se�gan, temve� sabotiran.

Kaj? To je nemogo�e. Imamo nadomestek?

Ne, gospod. Z dovoljenjem.

Zunaj je vojna, tukaj pa ljudje pojejo in ple�ejo, kot da ne bi bilo ni�.

Prav si rekel. Zunaj, tukaj ne.

Vojna lahko pride do sem.

�eprav bi bilo idealno, da bi to pri�lo namesto vojne.

Greva plesat?

Tukaj? Ti in jaz?

Kdo drug? -Ne, ne zdi se mi primerno.

Preprosto, bom pa sama plesala.

Pazi.

Si v redu? -Ja.

Hvala za vse. Zelo sem se zabavala.

Jaz tudi.

Nikoli si nisem predstavljal, da bom plesal tambores.

Jaz pa ne, da se bom po�utila tako dobro.

Poiskati morava kak�en avto, da naju odpelje.

Frank.

Hej!

Kaj se je zgodilo?

Kdo je bil? -Ne vem.

Pojdiva.

Venezzia. -Ne morem.

Dober dan.

�elel sem videti, kako si. V vas grem, �e �

Vem, kdo nama je v�eraj sledil.

Gospodje ve�nega po�itka, naj mu sveti ve�na lu�.

Naj po�iva v miru. Amen.

Daj mu ve�ni mir in pokoj. In ve�na lu� naj mu sveti.

I��ete mojo mamo, gospod?

Tu �ivi tvoja mama? Kako ji je ime? -�ngela.

Kako je pa tebi ime? -Pablo.

Pablo, je tvoj o�e doma? -Moj o�e ne �ivi tukaj.

Zakaj tako �udno govorite? -Ker nisem od tu.

Ima� rad sladoled? S tem si ga lahko kupi� veliko.

Teci.

�ivijo, �ngela.

Umirite se, umirite se. Samo govoriti �elim z vami.

Spustite me, odidite od tukaj.

Odkar sem pri�el v vas, me nadzorujete.

Kdo ste? Kaj ho�ete?

�ngela.

Ne �elim vam ni�esar slabega.

Rad bi se le pogovoril z vami. To je vse.

Dajte mi roko.

Dajte mi roko.

Prosim, pojdite.

Ne bom od�el, dokler mi ne pojasnite, zakaj ste mi sledili.

Ne morem vam povedati. Prosim, odidite.

�el bom, ko mi poveste, kdo vam je naro�il, da mi sledite.

Nevarno je, da ste tukaj.

�ngela, jaz ne bom od�el.

Nih�e me ni prosil, da vam sledim.

Ne verjamem vam.

Ne vem, kako ti uspe priti do sem.

Zelo tvegano je.

Od ne�esa je treba umreti, ne? -Pa �e.

V�eraj, ko sva bila na trgu � -Ne, ne skrbi. Bila je napaka.

Res? -Ja, bila je napaka.

Da te nisem poljubljal dlje �asa. -Frank.

Ga �e vedno ljubi�?

Tvojega mo�a mislim. -Moj mo� je.

To mi ne odgovori na vpra�anje.

Ga ljubi�?

Ne vem.

Torej, zakaj si �e vedno z njim?

Venezzia, samo razumel bi rad.

Torej bo� razumel, da postajam z vsakim dnem

bolj slepa, in da ne morem storiti ni�esar.

Tako �ivljenje mi je bilo dano �iveti. -Venezzia, ti nisi slepa!

Si �udovita �enska in polna �ivljenja!

V tem primeru je slepota moja najmanj�a pomanjkljivost.

Si spoznal Pablita? -Ja.

Mo�ki ljubi �ensko v tolik�ni meri, kolikor mu ona rodi otrok,

in jaz nisem tak�na. -Mo�ki ljubi �ensko in pika.

Brezpogojno. -Vedno obstaja pogoj!

Samo en! Ljubiti!

In �e bi mi �enska, ki jo ljubim, dala prilo�nost, bi to praznoval

vse dni svojega �ivljenja. Ni va�no, koliko otrok bi mi dala.

In ta �enska si ti!

Kaj po�ne�, Frank? Nevarno je! -Od ne�esa je treba umreti, kajne?

Pozabila sem zvok besed 'ljubim te'.

Poskrbel bom, da ga nikoli ve� ne pozabi�.

Ne vem kako, a odpeljal te bom s seboj.

Povej mi, �e �eli� in premaknil bom svet, da to storim.

Frank, tako dolgo je �e odkar sem nehala sanjati. -Venezzia.

Verjame� v druge prilo�nosti?

Kak�no norost bova storila.

Norost bi bila, �e tega ne bi storila.

Sem �e mislila, da se bom kon�no znebila zvoka tega stroja.

Enrique pi�e svoja poro�ila na enaki napravi.

�e dve leti nacisti�na vojska konzumira cigarete uvo�ene iz Gr�ije.

Ne razumem.

Cigarete, ki jih kadi Enrique, niso naprodaj v Venezueli.

Kapitan Salvatierra. -Tako je. -Vem, kdo nama je sledil sino�i.

Kak�ne vrste mornarji? Se lahko spomni� kaj ve�?

Prinesli so jih nem�ki vojaki.

Nevarno je, da ste tu.

Enrique pi�e svoja poro�ila na enaki napravi.

Greva! -Kaj se dogaja?

Kaj se dogaja? -Dober dan.

Enrique, prosim.

Ne, ne!

Daj mi.

S kak�nim veseljem bi ti razstrelil glavo na pol,

a ne morem.

Greva!

Zve�i bedaka. -Ne!

Ne, ne, ne! Spusti me!

Pridi �e! Poberi vse, naj ne ostane ni� vrednega!

Kaj ji bo� storil? -To ni tvoj problem!

Enrique, Enrique, prosim te! -Dvigni se, dvigni se!

To ho�ete, gringoti? Venezuelski bencin?

Tankerji �

Vi ste odgovorni za to!

Nisem hotela, da se tako kon�a. -Ne prosim te za razlago.

Ne veste, kaj vse sem morala pretrpeti.

A vem, kaj bo� morala pre�iveti.

Krivda je kot pekel.

Odidite.

To je najbolj�e, kar se mi lahko zgodi.

Odpustite mi, gospa Venezzia. Odpustite mi.

Govori Manny D�az. Sprejem.

Situacija je izven kontrole, takoj moramo evakuirati obmo�je.

Bli�amo se napadu. Sprejem.

Kapitan Salvatierra, nimamo informacij o Franku Mooru. Je z vami? Sprejem.

Ne, njegovo mesto je prazno. Njegovo zadnje sporo�ilo,

ki smo ga prejeli ima koordinate od tukaj.

Komunikacijska oprema je bila sabotirana s strani Moora. Sprejem.

Kapitan Salvatierra, pomembno je, da se mi Frank Moore javi �im prej. Sprejem.

Jasno. Sprejem in konec.

Nekega dne bo resnica pri�la na dan.

In komu bodo verjeli, enemu vojaku ali meni?

Padli ste mi z neba. Zapisali se boste v zgodovino. Kako se vam zdi?

Frank Moore, nacisti�ni vohun.

Sabrano, pridi sem. -Ja, kapitan.

Ho�em, da poslu�a� tole. Posodi mi svojo pi�tolo.

Pristani��e Miranda ukazuje. Sprejem. -Povejte ukaz. Sprejem.

Ho�em, da takoj po�ljete konvoj k meni domov.

Izkazalo se je, da je Ameri�an nacisti�ni vohun.

Napadel je mojo �eno, za�gal mojo hi�o in ubil Sabrana.

Govori Ogledalo-Zemlja.

Kak�na je situacija pri vas?

Imamo vojaka. Napravo prav tako. Kaj sledi?

Zakaj izdajate svojo lastno dr�avo, svoje ljudi?

Izdajam lastno dr�avo?

Zakaj bi morala biti Venezuela zvesta silam antante?

To je vojna, Moore. V vojni vsak izbere svoje zaveznike

in jaz sem izbral Nemce. Imate kak�en problem?

Ste pomislili na to, koliko nedol�nih ljudi umira v vojni,

ki so jo za�eli tvoji Nemci? In koliko jih je umrlo v Opijski vojni, na primer?

Vojna za�eta s strani va�e dr�ave.

Ne pridigajte mi. -Ubijate na milijone ljudi!

Dobivamo vojno Moore, vi pa jo o�itno izgubljate.

Jaz bi vpra�al Venezzio, preden bi to zatrjeval.

Ni� od tega ni osebno, dokler si ne boste drznili pribli�ati moji �eni.

Kaj si storil Franku? -Kar si je zaslu�il.

�elel sem te vzeti s seboj.

�elel sem si skupnega �ivljenja s teboj, a ti si vse uni�ila.

Vse je bilo uni�eno �e dolgo �asa nazaj, samo ti tega nisi opazil.

Venezzia, imel sem na�rte za naju oba. -Nikoli nisem bila v tvojih na�rtih.

Nisem vedela, da je moja slepota tako resna. -O �em govori�?

Predala sem celo svoje �ivljenje nekomu, ki je bolj kot izdajalec, strahopetec.

Ne, ne, ne!

Vidi�? Zdaj vidi� dobro ali se mora� bolj pribli�ati?

Frank.

Frank?

Ljubi, si tam?

Ja, tukaj sem.

Ne, ne. Ne!

Dragi, zdr�i �e malo.

Venezzia, pusti me tukaj.

�e naju ujamejo, bodo mislili, da si pomagala nacisti�nemu vohunu.

Frank Moore, �akala sem te celo �ivljenje in zdaj,

ko sem te na�la, te ne bom izgubila.

Ljubezen moja, uspelo nama je.

Kaj pravi�? Hodi, pridi, malo �e manjka, pridi.

Ne. Sem �e doma.

Verjame� v druge prilo�nosti?

Ja, odkar te poznam, verjamem.

V�asih lahko odlo�itve, ki so sprejete z bole�ino, izgledajo obupane.

V�asih obstajata le dve mo�nosti. Vztrajati ali pustiti umreti.

Obstajajo pa tudi ljudje, ki namesto smrti

izberejo dati drugo prilo�nost �ivljenju.

To ti pripada, Sim�n Moore.

Mogo�e ti to pomaga pri pripovedovanju zgodovine.

Tistega, kar se je v resnici zgodilo. Ljubezenska zgodba.

Pripovedovanje moram za�eti s tem,

da zgodovini morda ni uspelo razumeti �love�kih odlo�itev.

Predvsem v �asu vojne,

kjer se vsak dan �ivi, kot da je zadnji.

In ljubi, kot da ne obstaja �e en dan za ljubezen.

Mislila sem, da urejam razstavo o sodelovanju

Venezuele v drugi svetovni vojni,

a sem odkrila, da so pravi heroji vojne velikokrat neznani posamezniki, anonimni,

ki predajo svoje �ivljenje, svoje sanje, da bi branili zaklad svojega naroda.

Mo�ki in �enske, ki so sposobni v ti�ini prenesti bole�ino vojne,

da bi v o�eh svojih otrok, svoje dru�ine, videli lu� upanja.

Saj se prava zgodba vasi nahaja tam.

V velikih bojih malih ljudi.

Pa naj prihajajo iz kjerkoli.

Venezzia, ljubezen moja. Si tam? -Ja, tukaj sem.

Venezzia de Salvatierra ni nikoli zapustila svojega doma v pristani��u Miranda. Nekaj mesecev pozneje je rodila sina, ki se je z leti spremenil v njene o�i.

Skupaj sta se posvetila razre�evanju zgodb ve� kot 150-ih anonimnih ljudi, ki so umrli v tej nesre�ni in ignorirani epizodi v zgodovini Venezuele.

Ta film je posve�en vsem njim �

Prevod in tehni�na obdelava: AHUniversalSLO

Preuzeto sa www.titlovi.com