Original subtitles

www.titlovi.com

DON KIHOT

Spoznaj me, velikan! Jaz sem potujo�i vitez, ki te bo pokon�al.

Bori se! Pripravljen sem. Spoznaj moj me�.

Kako ti je v�e� okus jekla, po�ast?

Udarec. Udarec.

Ali stoka�? Na kolena in prosi za milost.

Alonso! V posteljo.

Biskajski princ.

Gospodar paradise.

Ta grb ima srebrno krono nad azurnim poljem.

Velika dejanj popolnega viteza.

Tukaj. V moji areni H�i Espartifalarga Gozdnega.

��it ima ma�ko in zvitek z vrezanim imenom njegove h�ere.

Stric Alonso, preve� berete in premalo jeste.

Plemeniti boj Galahada ... Gospodi�ne v stiski ...

Kako ti je v�e� okus jekla, po�ast?

Po romanu Miguela de Cervantesa

Re�ija

San�o!

San�o!

Don Alonso! Mislil sem, da je moja �ena. Ho�e, da delam dan in no�.

Ko si bil de�ek, San�o Pansa, kaj nisi sanjal o �em bolj�em kot o sekanju drv?

O pustolov��inah?

Ko sem bil de�ek, je tudi va� o�e hotel, da garam.

Poslu�aj, San�o. Morda je pri�el �as, ko bo� popla�an za svoj trud.

Vr�ek vina zve�er in Terezini o�itki, to je vsa moja nagrada.

Tvoje �ivljenje se lahko spremeni. �ivljenje naju obeh.

Vem. Ni� mlaj�a ne bova. -Kaj pravi� ...

... na veliko popotovanje?

Semenj v Man�i. To je zame �isto dovolj.

Prijatelj San�o, sosed Pansa. Morda se �e nisi zavedal

in tega ni med tvojimi ubornimi do�ivetji,

a zunaj Man�e je svet. Obstaja veliki drugod, moj sosed.

In tam morda oba najdeva slavo in bogastvo.

San�o! Ali �e nisi nasekal drv?

Obisk imam.

O tem bova �e govorila. Sli�al bo� moj �vi�g.

Butlji! Tepci! Moje pravo ime in naziv.

Za veli�astne zakone vite�tva, uporabite ga!

Nisem ve� Alonso Kihada. To nizkotno ime sem pustil za sabo.

Prevzeti moram veli�astna bremena vite�tva.

Don Kihot iz Man�e. To je moje ime,

ki se bo zapisalo v zgodovino vite�tva

poleg Amadisa Galskega in Lancelota Jezerskega.

Sedite, gospod.

Ni potrebe po visokih besedah.

Don Kihot je potreben britja prav tako kot don Alonso.

Brada mu raste prav tako gosto. -Visoke besede? Besede morajo biti visoko.

Misli morajo biti visoko. In ambicije.

Najvi�je od vsega pa mora biti dama vitezovega srca.

Govorim o �asu, zlatem �asu.

Ali je tako �udno pozabljen?

Ko se je resni�ni vitez potepal po svetu in delal dobra dela zastonj.

Osvobajal je zatirane in tirane ru�il brez misli na umazano korist.

In jaz, don Kihot iz Man�e, bom pripeljal spet tiste dni,

tiste svetle, sijo�e dni slave,

o katerih smo neko� brali.

Dragi stric, usedite se, in naj vas brivec obrije.

Lepi boste, ko pride na ve�erjo �upan. -Ali je �ivljenje zgolj to?

Enkrat na mesec pride �upan, enkrat na teden gremo v cerkev.

Enkrat na dva dni me ti, brivec, obrije�.

Kje je �ast? Kje preizku�nja kreposti?

Kje sijaj pustolov��ine? -Morda, don ...

Kihot! -Da.

Morda so va�i dnevi pustolov��in minili. -Nikakor.

Ne zame. Ne za svet. Videli boste. -Kaj bomo videli, stric?

Saj ni va�no.

Obrijte me. Pripravite me. Po�asi bo �as.

Za ve�erjo? -Ne, mojster obrezovanja brad.

�as, da se odpravim na potovanje.

Kaj po�ne?

Kaj po�ne?

Novo ime tudi zate. Nov �astni naziv.

Zdaj si zvesti jahanec, bojni konj popotnega viteza.

Ni� ve� konj obi�ajne pasme.

Dneve in nespresane no�i sem iskal ime.

Nekaj vzvi�enega visoko zvene�ega in polno pomena.

Zdaj te pozdravljam z njim. Moj Rosinant.

Kaj je bilo to? -Kaj?

Saj si sli�al. Nekdo �vi�ga.

Sova? -Ni sova. Kdo je?

Mama. nehaj. Nih�e ni. -Nekdo je. �vi�ga.

Prav. Pogledat grem.

Kaj si rekel? -Rekel sem, da grem malo ven.

Kam gre�? -Na sve� zrak.

Da se nau�ijem miru in ti�ine. -Kako dolgo bo to trajalo?

Kolikor bo pa� trajalo. Najlep�a hvala.

Oproda popotnega viteza. Pomagaj mu, ko potuje po svetu.

Ubija velikane in re�uje nedol�na dekleta.

Kak�na �ast za pode�elana, ubogega v denarnici in v glavi.

�ast? Koliko �ast pla�uje na uro?

Mnogokateri vitez je na potovanjih osvojil otok.

Cel otok? -Ali dva. To je pogosto.

In kot nagrado po�tenemu oprodi ... -Samo �ast.

Ne. Tovari�a je postavil za guvernerja otoka.

Hecate me. -Zabele�eno je v knjigah o vite�tvu.

V tak�ni slu�bi bi bil dober zaslu�ek.

Da. In prodal sem �tiri polja in zastavil hi�o.

Za pot sva preskrbljena. Tebi pa je treba poskrbeti novo srajco.

Kje je ta otok, katerega mislite?

Nekje med sedmimi vodami.

Tam torej.

Ne hodim rad. Lahko s sabo vzamem svojega osla?

Nisem zasledil viteza, �igar oproda bi jezdil na oslu.

Jaz bom prvi. -To bi bila odlika.

Ali pojde�? -Ja.

Postal bo� zvesti oproda don Kihota iz Man�e. -Za otok.

Lepa Dulsineja, izbral sem vas za gospo,

kateri bom poklonil cesarstvo svojega srca.

Zelo prijazno od vas, a ime mi je Aldonza.

Ni� ve�. Odlo�il sem. Vi ste moja gospa Dulsineja.

Popotni vitez brez gospodarice je vino brez grozdja,

jajce brez soli, telo brez du�e.

Jaz bom va�a gospodarica? -�tiri leta me ne boste videli.

Kak�na gospodarica je to? -Potoval bom po svetu, se boril z velikani.

Ali vsakim, ki zanika, da je najlep�a moja Dulsineja.

Boril? Zaradi mene si ne nakopljite te�av, g. Kihado.

Nisem ve� Alonso Kihado. Sem don Kihot iz Man�e.

In pravemu vitezu ni ni� preve� tvegano za njegovo Lepotico.

Zelo lepo, a selimo se v Toboso. O�e ima delo. V mestu �isti kipe.

Ni� hudega. �e vedno boste moja Lepotica.

Klical vas bom Dulsineja Tobo�ka.

Prinesite lestev.

Rad bi ...

Mama spi v kuhinji. -Velika pustolov��ina se kon�no pri�enja.

Res? Povedal bom oslu.

Gospodar je od�el. -Od�el? Zblaznel, �e mene vpra�ate.

Stric nas je zapustil. Izginil je.

Govoril je o veliki pustolov��ini. -Ne razume sveta, v katerem �ivimo.

Kaj?

Ne bo na�el nobenih junakov in velikanov.

ljudje ne bodo vedeli, o �em govori. -Ali vi veste?

Ne povsem.

Usoda se nasmehne pogumnim.

Meni se ni velikokrat nasmejala. Neprijazno dekle. -Res je. A glej.

Najina pustolov��ina se je pri�ela bolje, kot sem upal.

Kaj nameravate? -Grozoviti velikani. Vsaj 30 okrutne�ev.

Spopadel se bom z njimi in jih ubil.

Uni�enje zaloge je naloga, vredna viteza in nebes.

Kaj mi mar njihovo vpitje? Oboro�en sem s pravi�nostjo.

Kaj mi mar njihovi ostri me�i in grozne gorja�e?

Z bo�jo pomo�jo bova danes izborila neznansko zmago. Se strinja�?

Samo en pomislek imam. -Kaj?

Samo majhen pomislek. -Povej �e.

Jaz ne vidim nobenih velikanov. -Kaj ti ve� o pustolov��imi?

Vidi�, kako mahajo z rokami? Nekateri imajo roke dolge eno miljo.

A spravil jih bom na kolena. -To niso roke. Lopate mlinov na veter so.

Ne�kodljive naprave za mletje koruze.

Ne�kodljive naprave.

Pojdi v kot in moli, �e nima� �elodca za to.

Poslu�ajte, velikani! Boj je neenak,

a borim se za Boga in lepo gospo Dulsinejo Tobo�ko.

Recite, kar ho�ete, a �e vedno so mlini na veter.

San�o!

Tako. Ka�e, da je velikan zmagal.

Prekleti �arovnik in zaklinjevalec Malfato je bil.

Kdo? -Ta, ki je velikana spremenil v mlin, da bi me premagal.

Pustil vam je par lepih modric. -To so modrice in medalje �asti.

Pomagaj mi na noge, San�o.

�ast ... Vedel sem, da prinese modrice in nobenega denarja.

Ena stvar me �e vedno te�i. -Modrice na zadnjici, kaj?

Rekel sem ti, da modrice preziram. Ne. Niso mi �e podelili vite�tva.

Mislil sem, da ste si ga sami. -Malo pameti ima�. -Res je.

Sam se ne more� povzdigniti v viteza. -Resno?

�e bi lahko, bi se lahko povzdignil v don San�a Ubogljivega Osla.

To bi bila �ast za mojega osla. A kar se mene ti�e, bi rekel ne.

Zakaj?

To vite�tvo je videti nevarna re�. Kdo vas bo pa povzdignil?

Neki mogo�ni Gospod. Ali morda kralj.

Ne vem, kam je �el.

Usoda se nama �e vedno nasmiha, San�o.

Upravitelj takega gradu se me mora le dotakniti z me�em in sem vitez.

Po svetu bom pomagal zatiranim in pripovedoval o Dulsinejini lepoti.

Pravite, da je to grad? -Kaj ne vidi�? -No, �e vi tako re�ete.

V navadi je, da pritlikavec s trobento naznani prihod neznancev.

Morda niso na�li pritlikavca.

Tu je. Dobrodo�lica izza grajskih zidov.

In tam, San�o. Tam, pred vrati, naju pri�akujeta dve lepi devi.

Rotim vaju, prelepi dami, ne bojta se �alitve.

Kajti moje vite�tvo mi prepoveduje prizadeti katerokoli damo,

kaj �ele tako vzvi�eni devici.

Devici? Devici nama je rekel. -Tega nama �e dolgo ni nih�e rekel.

Vse postelje so zasedli vozarji. A �e bi gospod blagovolili razjahati,

vam lahko ponudim ve�erjo in kot za spanje.

Upravielj gradu naju sprejema nadvse vljudno.

Lastnik gradu. Mislil sem, da je kr�mar.

Gospod oskrbnik gradu ... -Hecno imenovanje.

Ni mi mar za udobje. Boj je moja najljub�a postelja spokoja.

Moja pa ni boj. Jaz imam rad dobro slamnja�o.

Prosim vas le, da po bdenju do zore ... -To lahko ponudimo.

... da mi vi, kot vzvi�eni gra��ak, podelite ...

Ocvrta jajca, kruh brez �u�kov in malo pivo? Vse dobite.

Z vso poni�nostjo prosim za red vite�tva.

Ne vem, zakaj ne bi dobili tudi tega.

Ne bom vam posebej zara�unal.

Je tvoj gospodar poba, ki �isti oklepe? -Ne, seveda ne.

Moj gospodar je slavni popotni vitez. Zato celo no� bedi.

Kaj pa je to popotni vitez?

Popotni vitez je najbolj nesre�en, potol�en in zaskrbljen �lovek.

A jutri bo imel dva ali tri otoke, ki jih bo dal svojemu oprodi.

Dulsineja, pomagajte mi v preizku�nji hrabrosti.

Bojujte veliki boj, moj vitez. Za Boga in svojo gospo.

Dam vam svoje srce in svoj rob�ek.

Prvi, ki si drzne dotakniti oklepa in �aliti gospo Dulsinejo, umre.

Ne boste me. Vem, da je to le �e en va�ih zlobnih urokov.

Ne bojim se vas.

Vi zahrbtni hudobne�i! Drznete si zlorabiti gostoljubje gradu.

Vse vas bom nasadil na svoje kopje. -Mir! Mir, sem rekel!

Vsi stojte in prisostvujte povi�anju v vite�ki stan.

Gospod gra��ak, gospodar in upravnik tega veli�astnega gradu,

moje bdenje ni kon�ano. -Po zakonih mojega gradu ste �e dovolj bedeli.

Svoje koleno polo�ite ob moje stopalo.

Berem vam iz Velike knjige Svetega reda Popotnih vitezov.

Plemeniti don Kihot iz Man�e, ali pri Svetem redu vite�tva prise�ete,

da boste kaznovali podlost, pomagali nedol�nosti

in osvobodili to de�elo podivjanega plenjena velikanov? -Da.

Ali boste varovali in branili svojo gospo, prelestno ...

Dulsinejo.

Kakorkoli. In se borili z vsakim, ki zanika njeno lepoto?

Z vsem srcem. -Potem mi podajte me�.

Vstanite, vitez.

Na otok grem.

Denar? Ali ste se spozabili, gospod gra��ak?

Prosite me za umazan denar?

Preno�i��e, krma za �ival in ov�ja obara za va�ega slu�abnika.

Ov�ja obara? Ali upravnik gradu �astnim gostom zara�una

za neko ov�jo obaro?

Kje je dobra tradicija gostoljubnosti? -Nikjer.

To je grad, kjer sem bil povi�an v viteza.

To je gostilna, kjer je va�e kljuse pojedlo tri mernike sena.

Spremenjeno je. -Kolikor vem, ni.

Za�arani ste. Spremenili ste se v kr�marja. -Larifari.

Dokazal vam bom. -Z veseljem.

�e bi bili kr�mar, me ne bi mogli povi�ati.

Poravnajte ra�un! -Ubogi prijatelj. A ne bojte se.

Na�el bom �arodeja, ki vas je uro�il.

In ko ga bom, naj se pazi.

Vrnite se! Poravnajte ra�un!

Potem pa ti. Pla�aj!

Obljubim, mislil sem, da je to grad. -La�nivec!

Tudi jaz sem mislil, da je ov�ja obara zastonj.

Pla�aj!

Ne morem. -Zakaj? Si tudi ti uro�en?

Nimam denarja. -Potem ti bomo mi pla�ali. Pridite, fantje!

Pojdi, osel, pojdi! Gremo od tod!

Grad je bil za�aran, zagotovo. Napadli so te �krati.

Tako mo�ni, da so me vrgli �ez zid.

Zaradi �arobne mo�i, San�o. -Zato torej.

Ob�alujem, da nisem mogel pomagati. -Dvomim, da bi bili v pomo�.

Vedi, �e me napade kak�en vitez, me ne sme� priti re�evat.

Z veseljem.

Kot plebejec se mora� boriti le z drhaljo. Ne zapletaj se z vitezi.

Bi imeli kaj proti, �e se tudi z drhaljo ne bi zapletal?

Kaj je to? Kam zdaj?

Pripravi se, San�o.

Pripravi se na pustolov��ino. -Ne �e spet.

Ni videti slabo, kaj?

Najlep�a izmed vseh, razen od Dulsineje.

To spremstvo je videti malce �udno. -Spremstvo? Dobro jih poglej.

Saj niso drhal, kaj? -�arodeji.

Slu�baniki princa teme Malfata. Ukradli so lepo Anglelico.

Meni se zdijo podobni menihom.

Mol�i. Ni� ne ve� o �arodejih.

Pridi Rosinant. Pojezdiva v re�evanje.

Preklemanska peklenska duhova!

Izpustita ujeto lepo princeso ali pa se pripravita,

da vaju pokon�a roka don Kihota iz Man�e, za��itnika nedol�nih.

Kaj nama je rekel? -Peklenska duhova.

Sveta meniha sva. -Pobo�na �lana reda Sv. Benedikta.

Mene ne moreta prevarati. Hudi� v meni�ki kuti je �e vedno hudi�.

Vajine �u�el�je o�i vaju izdajajo.

Moj bog. Meniha je ubil.

Ali sem v nebesih? Si ti angel?

Bolj te�ko. Pridite.

Princesa, zdaj ste osvobojeni. Lahko odidete, kamor �elite.

Poro�ena �enska sem, gospod. Zdravnikova �ena,

na poti k mo�u v Sevillo.

Sem si mislil. Princesa, ki potuje incognito.

Zla duhova, ki sta vas ujela, sta se pognala v beg. -Zla duhova?

�arodeja. To vidite po �u�el�jih o�eh. -Svetnika. Spovedala sta me.

Dva spovednika potrebuje. -Kdo sta?

Va� slu�banik sem. Don Kihot iz Man�e.

Ne pri�akujem nagrade. Le slu�il bi vam.

Gospod, k svojemu mo�u moram. Pedro!

Zdaj ste osvobodni, princesa. Pojdite, kamor �elite.

Hvala bogu za malo miru.

Miru? Nisva se �e sre�ala z vojsko velikega generala Alibaha�a.

Prosim vas, gospodar. Pojejva hrano brez dogodiv��in.

Ni �asa za hrano. -Za hrano je vedno �as. Imam lep ko��ek sira.

In �ebulo. Vem, da ni hrana za nplemenitega viteza, toda ...

Ali nisi ni� bral o popotnih vitezih?

�e povem po resnici, nisem o ni�emer kaj dosti bral.

A dovolj zgodb sem ti povedal. -Morda nisem vedno poslu�al.

Vitez ne je ve� kot enkrat na mesec.

Hvala bogu, da sem drhal. -In kadar je, mora biti to razko�en banket.

Bolje kot sir in �ebula. -Ve�inoma �ivi od cvetic in jagod v gozdu.

Prav. Napolnim vam torbe z jagodami in lepimi cveticami.

Jaz bi si jih napolnil z ve�jim gri�ljaj�kom.

Svinjsko stegno ali dva in pi��an�ja bedrca.

Glej, San�o.

Kaj sem ti rekel? Prodirajo.

Velika vojska na pohodu.

Kje?

Ali ne sli�i� petja vojakov? -Ste prepri�ani, da so to vojaki?

Pravim, to je vojska vseh narodov.

Potem pa bosta dve vojski. -Zakaj tako meni�?

Oblak prahu na vzhodu. Poglejte.

Sre�en dan, San�o. Prisostovala bova zgodovinskemu trenutku.

Dva velika generala se bosta spopadala. -Potem jih kar pustiva.

Veliki Alibaha�, cesar �irne Trapobane

koraka nad kralja Peteromestjana Golorokega,

ki se v boj podaja golorok. -Kaj pa je narobe? Se ne marata?

Ali ni� ne ve�? -Komaj kaj.

Pogan Alibaha� je zaljubljen v Peteromestjanovo zalo h�er.

Ho�e jo ugrabiti o�etu in jo odpeljati v svoje �otore.

Torej gre za �ensko? -Poglej tja, San�o.

Hrabri Laurcalco, gospod Srebrnega mostu.

In tam v oklepu, okra�enem z zlatimi cveticami,

je veliki �rnobradi vojvoda Kirosinjanski.

In tam je orja�ki Brandabarbarn, ki namesto ��ita nosi duri.

Tiste duri, ki jih je mo�ni Samson snel s templja.

Zakaj kar sedi� tam in bulji�?

�e se �e tako trudim, sli�im le blejanje dveh �red ovac.

To je strah. -Sploh niso tako stra�ne.

Strah pred veliko vojsko. Zameglilo ti je vid in sluh.

Skrij se, San�o, �e te je tako groza.

Sam bom izboril zmago strani, ki jo podpiram. -Katera �reda je to?

Alibaha� napada. Nazaj, tiran!

Jaz sem don Kihot iz Man�e. Ti je to ime nagnalo strah v kosti?

Gospodar, vrnite se! Le ov�je kotlete boste naredili.

Gospa Dulsineja!

Pogum! Vsi vitezi, ki se borite pod zastavo kralja Peteromestjana,

za menoj! Ma��evali se boste tatu �ensk.

Veliki Alibaha�! Don Kihot iz Man�e vas izziva na dvoboj na smrt.

Ali se kujate v svojem �otoru?

Strahopetci! Ali se umikate?

Odlo�ite svoje me�e. Kot ovce ste se razkropili pred mano.

Pametno. Zmagali smo.

Zmagal sem na �ast lepe gospe Dulsineje Tobo�ke.

Ne skrbi, San�o. Nevarnosti je konec. Slavno zmago smo dosegli.

Hura!

Ne zamerite, �e vam nekaj re�em. -Kaj?

Bolje vrabec v roki kot golob na strehi.

Lepe besede niso dovolj.

Dobre knjige ne naredijo obilnega zajtrka.

�e ho�e� kaj povedati, povej. -Povedal bom brez olep�av.

Kolik�na je moja pla�a?

Kdo je omenjal pla�o? -Moja �ena Tereza jo bo.

Kaj ima ona pri tem?

Hotela bo vedeti, kolik�na je moja tedenska pla�a za usluge.

Potem �isto ni� ne ve o pravilih popotnega viteza.

To je res. Izredno nevedna �enska je. -Ni zapisa o vitezu ali oprodi,

ki bi padel tako nizko, da bi zahteval pla�o za pogumna dejanja.

Jaz lahko padem tako nizko. Ni problema.

Ko nama uspe in uspe nama,

osvojiti veliko nagrado. -Ste prepri�ani v to?

Zaupam v Boga in mojo lepo Gospo. -Mi bosta onadva pla�ala?

Rekel sem ti �e, da bo� nagrajen z otokom.

Bi lahko imel nekaj na ra�unu, dokler se ne najde otok?

Nisem posojilodajalec, vitez iz Man�e sem.

Kaj pa naj re�em svoji Terezi?

Glej, San�o.

Dobri ljudje, ki so jih ujeli Malfatovi slu�abniki.

Kje pa. Arestanti so. -Arestanti?

Zaporniki. Poredni fantje. Lopovi, obsojeni na verigo.

Preprosta du�a si in lahko te je prevarati. A kmalu izveva resnico.

Ti, v sme�ni opravi! Umakni se!

Sme�ni opravi? To je blagoslovljeni oklep viteza �panskega.

Vedi in se boj, da govori� z Don Kihotom iz Man�e.

Povej, kdo so ti reve�i v okovih? -Obsojenci na prisilno delo.

Prisilno? To je sramotno. Ne grejo po lastni volji?

Nisem �e sli�al za prostovoljca za okovih.

Potem spadajo med moja opravila.

Ta so prepre�evanje zatiranja in pomo� nesre�nikom.

Zatirani so zaradi svojih zlo�inov.

Kak�nih zlo�inov? -Sami jih vpra�ajte.

Vi. Kak�en je va� zlo�in? -Zaljubil sem se.

To ni zlo�in. -Tako se je zaljubil v dva zlata sve�enika,

da ju je zagrabil in odnesel. -Vi. Va� zlo�in, prosim.

Pel sem kot kanar�ek. -Prikupen prestopek.

S tem misli, da je priznal dvajset ropov in nespodoben napad.

Tvoja hudodelstva, �rnobradec? -Sestrska ljubezen, va�a svetost.

Dru�ina prina�a veselje. -O�itno. Zaplodil je �udno me�anico otrok.

In vi, stari gospod, zakaj ste tu? -Olaj�al sem pot pravi ljubezni

in zdru�il ljubimca. -Bil je znan zvodnik in lastnik bordela.

To je resni�no poklic, ki zahteva veliko preudarnosti in modrosti,

kajti poznali ste veliko skrivnosti. In vi, gospod?

Ta je najve�ji lopov.

Toliko lopov��in je napravil, da jih ima �e za celo knjigo.

Ginisello de Passamonte. Pravimo mu Gines.

Ste opisali svoje �ivljenje? -Ne vse. Mojega �ivljenja �e ni konec.

Upa na �e kak�ne lopov��ine. -Videti ste pameten mo�.

In brez sre�e. Prasica Usoda je neprijazna do vseh pametnih.

�e nam mislite pomagati, storite to hitro.

Ne �elim si stati na �go�em soncu in odgovarjati na vpra�anja.

Prav.

Prijatelji in bratje.

Ka�e, da ste vi zagre�ili zlo�ine in morate odslu�iti svojo kazen.

A prisiljeni ste. Zatirani ste. -Ja!

S pooblastili vite�kega reda pozivam na�elnika,

da vas osvobodi iz tiranije. -To!

Stra�niki! Snemite tem ljudem verige. -To je sme�no.

Ne, gospod. Usmiljeno.

Dovolj. Umaknite se. -Korakajte naprej!

Ne. Ne korakajte naprej!

Vidite, gospodje, osvobodil sem vas zatiranja

in najbr� spra�ujete, kako naj mi to popla�ate. Zase no�em ni�.

�e dobro.

Prosim vas le za va�e dobro in mojo prelepo gospo.

Od�li boste v Toboso in svoje verige polo�ili pred Dulsinejo

kot znak kesanja. Ji povedali, kako vas je osvobodil pokorni vitez

in se nau�ili sladkosti svobode.

Ali je to nerazumno? -Ja.

Mislite: ja, storili boste. -Ne. Mislim: ja, nerazumno je.

Toda to je ukaz. -Kaj?

Vsi se moramo skriti, se plaziti po stranpoteh, spati v gozdu?

Ho�ete, da korakamo v procesiji in nosimo verige

k neki deklini v vas, za katero ni nih�e sli�al?

Deklini? Ste lepi Dulsineji rekli deklina?

Prav ste sli�ali. -Sli�al sem vas in pred Bogom,

gospod Gines oz. Ginesello.

sami boste �li po kolenih tja z verigami na ramenih

in se poni�no poravi�ili.

Nasvidenje, gospod Vitez.

Vitez nesre�nega obraza.

Poslu�ajte, re�em vam ...

Biti prijazen z lopovi je, kot bi zlival vodo v morje.

Pojdiva hitro, preden se vrnejo. -Ne bom zapustil bojnega polja.

Govorite zase. Pojdiva.

Verjemite, figo jim je mar za vse popotne viteze na svetu.

Ali se boji�? -Na smrt.

Ho�e�, da se umaknem iz bojnega polja? -�im hitreje.

Pod enim pogojem. -Kakr�nimkoli.

Nikoli nikomur ne povej, da se je don Kihot umaknil iz boja.

Tiho bom kot grob. -Tega ne bom zapisal knjigah o sebi.

Imate mojo �astno besedo. -Pojdiva.

Na najini poti, bova nedvomno pri�la na dvor prijaznega kralja.

To je bolje kot dvor hudobne�ev, lopovov in tatinov.

Seveda me bo prepoznal. -Gotovo. Enkrat viden, nikoli pozabljen.

In me povabil na razko�en banket. -Banket bi bil zelo dobrodo�el.

Banket je le za viteze. A oprode dobijo primerno osve�itev.

Mislim, da bi se z osve�itvijo zadovoljil.

Med ve�erjo bom opazil lepo dekle, ki me kradoma pogleduje.

Kradoma? Ali je to dekle dolgoprste sorte?

Ne, San�o. Svoje srce mi bo podarila. Le eno no� imava.

Kajti kralj me bo prosil, da pojdem premagat njegove sovra�nike.

Ste prepri�ani, da bo imela zgodba sre�en konec?

Splezal bom na njeno okno. �igavo okno? -Dulsinejino.

Ali je to kraljeva h�i? - Nedvomno. -Seveda. Moral bi uganiti.

Morda bi se morala sre�ati s �e razburljivej�o dogodiv��ino.

Razburljivej�o? -Morda.

Ne. Skoraj zagotovo. Izpolnil bom prisego. -Katero �e.

Da vrnem Mambrinov zlati �lem lastniku.

Mambrinov? Ali sva ga �e sre�ala? -Ne �e ...

Ali pozna� Mambrina? -Ne osebno.

Saracen izrednega poguma. Plemeniti Maver.

Bojevnik, kateremu je zlati �lem pono�i ukradel Rinaldo Ple�asti.

Najbr� ga je potreboval. -Kaj? -Bil je ple�ast. Slem mu je prav pri�el.

Ti�ina. To je nespameten pogovor. -Ja.

Res je nespameten. Priznam. -Bog me ima rad.

Po�ilja me pustolov��ino. Kaj ne vidi�, San�o? -Kaj?

V vsem sijaju se leske�e v soncu Mambrinov zlati �lem.

Kaj ni zobozdravni�ka skleda?

Na glavi viteza na poskakujo�em konju.

�epavi muli. -Stavim, da je to lopov Rinaldo,

ki je ple�o pokril z ukradenim zlatom.

Pomagaj mi, San�o. -Seveda.

S tem lopovom bom opravil na lastno pest. -Tako bo najbolje.

Stoj, izdajalec! Stoj na mostu! Predaj Mambrinov zlati �lem.

Ali meni govorite? -Stoj, ple�ec!

Stoj in se bojuj! -Nisem posebno ple�ast.

Mambrinov zlati �lem. -Tooo!

Pridi.

Gines bo poskrbel zate. Lepo po�asi.

Tako. Priden. Pridi.

Svoje �ivljenje sem vam predal, Dulsineja.

Od zdaj naprej �ivim le za vas in va� nasmeh.

Plemeniti vitez, jaz bi morala kle�ati pred vami

v hvale�nosti in neskon�ni ljubezni.

Koga naj ubijem? -Ubijete? -Katerega demona?

Velikana ali �arovnika, ki vas ho�e za�arati in vam ukrasti lepoto?

Nikogar. Ta no� je za ljubezen, ne ubijanje.

Poljubite me. -Mi boste dovolili?

Moledujem vas. -Mislim, da �e vem, kako to storiti.

Poka�ite me.

Izvrstno. Velik ljubimec in plemenit bojevnik.

Ostanite z mano, don Kihot. Za vedno.

Va�emu o�etu sem dal obljubo. -Da ostanete z mano?

Da z njim odjezdim v boj. -V nevarnosti boste.

Nevarnost je moj stalni spremljevalec. -Lahko umrete.

V �astni vojni. -Tega ne bi prenesla.

Prelepa Dulsineja, boginja, govorite z mano.

Osla ni ve�. Ukradli so ga.

Moj ljubi osel. Moj najbolj�i prijatelj.

Tista prekleta bratov��ina mi je to storila.

Prebudil si me sredi sladkega trenutka. -Srce mi je po�ilo.

Nesre�na ljubezen do daljne dame? -Moj ljubi stari osel.

Pono�i so ga ukradli. Delo tistih tatov, v katere ste se zaljubili.

Pojdi nazaj v vas. Moja ne�akinja ti bo dala drugega osla.

Zdaj pa pero, papir in �rnilo. Zelo pomembno pismo moram napistai.

Najlep�a gospa, naredili ste mi uslugo in stopili v moje sanje.

A ljubezen, s katero ste me sprejeli,

je le glasnik najine budne sre�e.

Podpisal in zape�atil va� vitez, zvesti ob�udovalec,

don Kihot iz Man�e.

San�o. Izro�i to gospe Dulsineji.

Sre�ala se bova na poti v Toboso. -Kje?

Toboso, gluha u�esa. Po�akaj me v ... -V Botti. Dobra kr�ma je.

Nikoli ni bila grad.

Do snidenja, dobri San�o.

Anon, pala�a najlep�e med najlep�imi.

Ubogi gospodar. Ves potol�en in pretepen.

Vitez �alostne podobe. -Moje besede.

Moramo ga re�iti. -Preden bo spet pretepen.

In ne le pototl�en. -Ima �e vedno �udne fantazije?

Veliko govori o punci, za katero misli, da mu je v�e�.

Najbr� so tudi to le sanje.

Ali poznate gospo Dulsinejo Tobo�ko? Napisal ji je pismo.

�e ene sanje.

Dostavljeno je.

�e bi ga lahko na�li ... -Lahko ga. Vem, kje me �aka.

Bi ga lahko pregovorili, kje? -V kr�mi Botta. Na poti v Toboso.

Lahko bi �li tja in ga spametovali. -Dvomim, da bi me poslu�al.

Nikogar ne poslu�a., ko pride do popotnega viteza. Tako pravi temu.

Koga bi poslu�al? -Gotovo nikogar v tej dru�ini.

Nikogar razen svoje gospe, o�arljive Dulsineje.

Ali pa morda vsake lepe gospe, ki bi se zanimala zanj.

Vsake lepe gospe?

Bog je milostiv. Dobil sem zamisel.

O�ka, glej, kdo je tu.

Lisko.

Vedel sem, da bo� pri�el domov.

Pametnej�i si od vseh nas.

Tvoj mladeni� je morda bogat in lep,

a dvomim, da ima mojo �arobno mo�.

To je ljubezenski napoj, ki mi ga je mati prinesla od maga iz Egipta.

Spij to, lepoti�ka. In v meni bo� videla �are,

ki se jim ne more upreti nobena �enska.

Spustite jo, lopovski �arodej.

Va�e �arobne mo�i zame niso ni�.

Jaz sem don Kihot iz Man�e,

potujo�i vitez, ki ��iti nedol�ne gospe

in se ma��uje odvratnim tiranom.

Osvobojeni ste.

Daj mi to, ti deklina. Na!

Re�il vas bom. Na mojem konju boste odjahali na varno.

Z njim moram ostati. Moj mo� je.

�e kdaj morate igrati z nami. Odli�na igra. Sijajni ste bili.

Hvala. Hvala.

Va� dele�a zaslu�ka. Ob�instvu je bilo v�e�.

Denar? Me �alite? Dobrih del ne delamo za denar.

Gospodi�en ne re�ujemo za �venket zlata.

Popotni vitez se ne meni za denar. A nekaj vam svetujem.

v bodo�e lep�e delajte z �eno, sicer boste spet �utili moj me�.

Zbogom, prijatelji.

Ali imam kaj sadja za vas, otroci?

Naj pogledam.

Oprostite, nobenega sadja. Kaj pa denar?

Nate. Vse vzemite. Jaz s tem nimam kaj po�eti.

Bodo res pomagali? -Seveda. Pristrigel sem jim brado in brke.

Igralci so mi dol�ni uslugo.

Kje jih najdemo? -V tisti kr�mi na poti v Tobosko.

Zelo �edni ste. Noben mo�ki se vam ne bi mogel upreti.

Ni primerno. V nasprotju s cerkvenimi kanoni je.

�e �enska ne more biti duhovnik, duhovnik ne more biti �enska.

Vi boste lepa �enska, ki ga bo zapeljala.

Tega si ne bom odstranil. to je znak mojega poklica, moj emblem.

Lahko si zakrijete polovico obraza. Zavoljo spodobnosti.

Lepa �enska. Kaj ni to nevarna dejavnost? Kaj, �e me oskrunijo?

Kaj je najpomembneje? Re�itev ubogega gospodarja ali va�a nedol�nost?

Ne vem.

Dobrodo�li, gospodar, v kr�mi Botta.

Tu si, San�o. �udno, a pogre�al sem te.

Kr�marica, to je moj gospodar, don Kihot iz Man�e.

Vsak koti�ek je zaseden. A �e bi hoteli preno�iti v kleti ...

Kot potujo�i vitez, �igar �ivljenje je posve�eno temu,

da popravi krivice tiranov in velikanov,

sem legel na ledene gore in �go�e pu��ave. In sledil svetemu klicu.

Torej vas klet ne bi motila.

Gospa, vrnil bi vam zaljubljene poglede in pil vino z vami,

�e ne bi mojega srca osvojila najlep�a gospa, Dulsineja Tobo�ka.

Zelo prijazno, gospod.

Kaj niste vi veliki popotni vitez in ubijalec velikanov, don Kihot?

Jaz sem ta. -Joj, gospod. V takih te�avah sem.

Spra�evala sva se, ali bi me gospod va�ega kova lahko re�il.

Tiho, sestra.

Preve� pretresena je, da bi o tem lahko govorila jasno.

Gospa v stiski.

Pono�i se ji je prikazal �arovnik Malfato.

Tako me je prestra�il. -Malfato je moj zaprise�eni sovra�nik.

Rekel ji je, da jo bodo uni�ili velikani, �e se mu ne vda.

Ja. Hotel je, da se mu vdam.

Potem sta vam moj pogum in oro�je na uslugo.

Hvala, gospod. Zelo sem vam hvle�na. Ali ...

Zdaj ne moreva govoriti. Morda kdo poslu�a.

Kje spite nocoj? -Nocoj? V kleti.

�al mi je. -Ni� hudega. Staremu voj��ku ni ni� te�ko.

Moja sestra bo pri�la k vam v klet po polno�i.

Pozdravljeni.

Pozdravljeni. -Kdo je tam?

Don Kihot? -Gospa?

Re�ite me! -Uka�ite mi.

Strah me je, da me bodo velikani uni�ili. -Velikani? Ali so tu?

Grozni velikani. Vse okoli naju. -Poka�ite se, prijatelji.

Gospa, za�arani ste. Uboga gospa. Zli duhovi so vam nadeli brado.

Kje so, da jih pokon�am?

Lpov. Tat. Po�iralec �ensk.

Zavzemi polo�aj in se bojuj. Izvleci me�, spaka.

Izkrvavi, grozni velikan! Skrunilec �ensk!

Jaz sem �arovnik in �rni mag Malfato.

Pod mojim urokom si, don Kihot. Odvrzi me�!

Nikoli se ne bom predal, zlobni duh no�i.

Spustite me!

Odve�ite mi roke! Snemite mi prevezo!

Kam me nesete?

Spi. -Sino�i je �e pretil s pustolov��inami.

Bojem z velikani. Veliko jih ni ve� ostalo. -�e ima �udno vro�ico.

�e vedno �lobudra o Lancelotu in Amadisu Galskemu.

Glavo ima polne urokov. -Knjige so mu jo zme�ale.

Bitke in izzivi. Legende in pripovedke so mu zastrupile misli.

A ima rad knjige. -Bolj kot jih ima, bolj ga moramo lo�iti od njih.

Najbr� je to res. -Z bo�jo pomo�jo ga bomo re�ili knjig.

Izberimo ...

... najhuj�o med njimi.

Zrcalo vite�tva. Stri�eva najljub�a knjiga. Jo obdr�imo?

Zrcalo vodijo v samov�e�nost, samov�e�nost pa je ne�imrnost.

Bernard Zlatobradec. -Zlatobradec?

Zlatobradec? Je v njej omenjen kak�en brivec?

Mislim, da ne. -Potem pa pro� z njo.

Dvanajst vitezov Siraku�kih. V italijan��ini. -Italijan��ini?

�e bi bilo v �pan��ini, bi jih �e ohranili. -Pro� z vsem ducatom.

Mislim, da bi hitreje opravili, �e nehamo brati naslove.

Gospodinja!

Antonija! Za�aran sem.

Prosim, gospodar? -Kje so vrata? Spra�ujem vas.

Kje ste, vrata? -Katera vrata?

Vrata v mojo knji�nico. -Knji�nico? -Samo prazna stena je.

Bojim se �arovnij. Kje je moja knji�nica, gospa?

Nisem vedela, da imate knji�nico.

Antonija. -Tudi jaz ne, stric.

To je delo zlobnih duhov, sovra�nih mojim plemenitim namenom.

To je spet delo �arovnika Malfata,

ki me je zvezal in kot ujetega leva poslal domov.

A lev je zdaj spet prost.

Prost in rjove�!

�as knjig je minil. To je �as za pustolov��ine.

Pravi, da je bil lev ujet, a zdaj je spet prost.

Bojiva se, da se spet odpravi na blazno pot.

Potrebujemo nasvet glave, ki je modrej�a od moje.

Kaj po�ne?

Pridi.

Glej roko.

Ne�ak! Samson!

Potrebujemo pomo�. -Mojo sabljo ali glavo? Obe sta na uslugo.

Va�o pomo� potrebujemo pri ubogem mo�u, ki je obti�al v preteklosti.

Mojster Samson Carrasco, bakalaver Univerze v Sallamanci.

Vas smem klicati bakalaver? -Da.

Moder v vsem, kar se ti�e dobe vite�tva.

Imam prav? -Povsem.

In mo�, ki bo s pretkano razpravo in prepri�evanjem

iztrgal na�ega ubogega dona iz njegovih blaznih fantazij.

Boste lahko? -Menim, da imam to znanje.

O�istite njegove misli vseh zgodb o popotnem vitezu.

Naj uvidi, da so ti �asi minili. Od�li z njegovim prapradedom.

�ivi v preteklosti. Te zgodbe o popotnih vitezih in damah v stiski

so �ista traparija.

Moj Bog in njegovi Sveti vitezi!

Kdo je �e sli�al za tako nesramnost?

Mlada malopridnica, ki komaj lo�i zrno od plev.

Kleveta Veliki rod, kateremu imam �ast pripadati.

�e ne bi prisegel, da bom ��itil vse �enske, bi moj me� ...

Va� me�, stric? No�emo ve� poslu�ati o njem.

Gotovo je zdaj �e star in zarjavel. -Zarjavel?

Kako je lahko tako star in utrujen mo� �e vedno hraber?

Zaradi mo�i duha, ki se ne stara. -Na �alost?

Zakaj mislite, da lahko svet popravite?

Pri va�i starosti. -Ker lahko �e vedno sanjam.

Potem nehajte sanjati. Pridite z nami sedet na sonce.

Prinesli bomo fige in kruh. -Fige?

Ne! Don Kihot z Man�e. Rotim vas.

Ne zadovoljite se s figami in kruhom.

Va�a slava po celi �paniji vas kli�e.

Va� sloves dostojnega naslednika Palmeira

in Adamisa Galskega vam ne bo pustil po�ivati,

odlo�iti kopja v va�em iskanju pravice.

Kaj ste rekli? -Bojujte se naprej, rotim vas.

Pozabite na svoja leta. V duhu ste �e vedno mladi.

Jaz, Samson Carrasco, bakalaver, izveden v starodavnih legendah,

vas rotim, da ne opustite ideala.

Si sli�ala, ne�akinja? Ta mladeni� je zelo moder.

Prav, bakalaver. Kaj �elite, da storim?

Pripravite se na �e eno potovanje.

Kljub predrznim dvomom mlade malopridnice.

Zahvaljujem se vam, bakalaver. Sprejel bom va� izziv.

Moj ubogi stric. -Ali ste tudi vi zme�ani? Kaj ste storili?

Poslal sem ga na njegovo pot ozdravljenja.

To je zdravilo, da ste mu dali �e eno dozo vro�ice popotnega viteza?

Njegova vro�ica se �e ni iztekla. Pustite ga, naj gre.

Naj se nau�ije pustolov��in in nezgod,

dokler mu ne bo slabo od njih in se njegov razum o�isti.

Kaj ni to pretkan na�in? -Na�in u�enjaka? -Res je.

Na�el ga bom. �etudi bom moral sam stoletja nazaj.

In ti bo� �el spet z njim. -Kako naj sicer postanem guverner otoka?

Guverner otoka? K vragu z vsemi guvernerji otoka.

Dobro bom zaslu�il. -Poslu�aj, mo�.

Iz maminega trebuha si prilezel, ne da bi bil guverner otoka.

Do zdaj si �ivel, ne da bi bil guverner.

Lahko �ivi� tu v ko�i, ne da bi bil guverner otoka.

Ali te imam zato kaj manj rada?

�e bi bil guverner otoka, bi bila ti milostljiva gospa.

Tu ima� milostljivo gospo.

Kr��ena sem bila le kot Tereza brez larifari spredaj.

Za guvernerjevo �eno pa bi klicali. Glejte, ga. Hogwash. Kako se nosi.

San�o, v�asih se mi zdi, da nima� ve� pameti od kukavice.

Moja Dulsineja. Ali si ji dal moje pismo?

Seveda. -Kje si jo na�el?

Na son�nem vrtu velikega gradu, ko se je �ogala?

Prah je stepala s stare preproge.

Nemogo�e. -Tako se mi je zdelo.

Povej, San�o. Ali si vonjal njen sladki parfum?

Imela je dober vonj zdravega potu od stepanja.

In kaj je rekla na moje pismo?

le v �ep predpasnika ga je dala. Dvomim, da ima smisel za branje.

�e spet Malfato. Pokvaril ti je spomin.

A ni� ne de. Na�la bova lepo Dulsinejo tu v Tobosu.

Si jo zagotovo obiskal na njenem gradu? -Zagotovo.

V veliki mogo�ni stavbi? -Vsekakor.

Ta bo. Najve�ja stavba v Tobosu.

ja, ampak to je ...

Kaj?

Grad. Seveda. -Pojdi, San�o.

Vpra�aj vratarja, ali bo Dulsineja sprejela svojega zvestega viteza.

Sprejela svojega zvestega viteza.

Ali me bo gospa sprejela? -Slabe novice, se bojim.

Menda ni zbolela zaradi uroka? -Ne, povsem zdrava je. Na pot je od�la.

Na pot? Kam? -Vratar ...

Na Zahod.

Prav, prijatelj San�o. Potovala bova na zahod. I��o� Lepotico.

Pridi, osel.

Sli�im jo, San�o.

Gospa Dulsineja, ki se smeji s svojimi slu�banicami.

Ste prepri�ani. -Seveda. Kako bi se lahko motil?

Jezdi naprej. Sporo�i ji, da njen predani don Kihot prosi za sprejem.

Zakaj se obotavlja�? -Kar tako.

Pazi, da te ne zaslepi sonce njene lepote.

Koga i��e�, Sanco?

Nekoga, ki ne obstaja. Razen v gospodarjevi bujni domi�ljiji.

Bolje, da jo najde�.

Ne bo sre�en, dokler je ne najdem.

Zakaj?

Ker moj gospodar misli, da sem ji dal pismo.

Toda �e ne obstaja, ali je sploh pomembno koga najdem?

Niti malo.

Je nisi na�el? -Kje imate o�i? V petah?

Poglejte tja. O�arani.

Ni�esar ne vidim. -Ni�esar?

Samo tri hihitave kmetice na bolhavih oslih.

Ali ste pijani? Kako lahko le �istokrvne konje zamenjate za osle?

Kaj ne vidite lepe Dulsineje in njenih gospodi�en?

Ne. -Ali ste slepi, gospodar?

Mislim, da ne. -Potem se poklonite svoji izvoljenki.

Z dovoljenjem va�e Vzvi�enosti, usmilite se tega ubogega viteza,

don Kihota �alostne podobe. Poglejte ga.

V mrzli marmor se je spremenil pred va�imi o�mi.

Pokleknite pred njo.

Za Bo�jo voljo, va�e Veli�anstvo, izpovejte mu svojo ljubezen.

Umaknita se. Spustite mojega osla.

Na tr�nico se nam mudi. -Nor�ujete se iz nas.

Nor�ujeva? Ne. Velika princesa Tobo�ka.

To je tragi�no.

Vs ne boli srce, ko vidite, da popotni vitez kle�i pred vami?

To je neki tepec, ki ga hvalijo zaradi nobel govorjenja.

Dra�i nas. -Pojdi, gobezdalo. Poka�i jima pete, Dunghill.

Kaj niso videti krasne?

Zlate obleke valovijo, ko jahajo na belih konjih.

Jaz �e vedno vidim le kmetice. Kaj je narobe z mano?

Ali sem prismuknjen? Dementen? Zagotovo ne.

Veste, kaj je narobe? Spet vas je za�aral veliki Malfato.

Va�o ljubezen sem na�el v Tobosu. Bilo je kot iskanje �ivanke v senu.

A vi je sploh ne vidite. -�e ena hudi�eva ukana. A premagal ga bom.

Tako. Spet ste tak�ni, kot je treba.

Kako naj se re�im tega groznega uroka?

Stoj! Jaz sem vitez Zrcal.

Ali veste, da je moja gospa, edinstvena Casilia Vondalijanska

najlep�a izmed vseh. -La�ete!

Najlep�a je moja gospa Dulsineja Tobo�ka.

Izzivam vas v njenem imenu.

Moja gospa je lepa kot Venera.

Venera je ni�, zgolj senca v primerjavi z gospo Dulsinejo.

Priznajte ali pa se spopadeva.

Si ti oproda onega gospoda? -Ja. Na �alost. Raje bi doma lovil ribe.

Jaz tudi. A �akam, da dobim svoj otok.

Kolikor sem sli�al, ti otoki niso tako lepi, kot jih slikajo.

Kako to? -Veliko stro�kov si lahko nakoplje� kot guverner otoka.

Ne, ni res.

S konja vas bom spravil v enem samem spopadu.

Pazite se, nespametni vitez.

V enem samem spopadu sem premagal najve�jega med popotni vitezi.

In kdo je to? Povejte. -Slavni in najpogumnej�i don Kihot iz Man�e.

Zdaj, ko sem porazil njega, sem vesoljni potujo�i vitez.

La�ete, vitez Zrcal. Grdo la�ete. -Drznete si mi re�i la�nivec?

Drznete si re�i, da ste se borili z don Kihotom?

Premagal sem ga z me�em. Prise�em pri Nebe�kem baldahinu.

Pri Nebe�kem baldahinu? Kak�en je videti?

Visok, uvelega obraza in dolge �eljusti.

Sivolas, z golobjim nosom.

Za oprodo ima nekega San�a Panso, te�aka z bore malo pameti.

O meni govori.

Vedite, da sem jaz don Kihot iz Man�e. In izzivam vas na teh tleh.

Jaz, vitez Zrcal, sprejmam izziv pod tem pogojem. -Katerim?

Zmagovalec lahko uni�i pora�enca in mu uka�e, da gre, kamor ho�e.

Dobro. Sprejmam va� pogoj. -Oproda! Moje kopje.

Gospodar, prosim.

Pomagajte mi na drevo. -Bi rad bil na varnem pred bojem?

Pred njegovim nosom. Ste videli, kako velik izrastek ima?

Hitro. Zlezi gor.

Pojdi!

Pojdi!

To!

Ni preve� po�kodovan. -Pre�ivel bo.

Naj. Moj vite�ki red je v zmagi velikodu�en.

Ta oproda z ogromnim nosom ... Sploh ni bil zares njegov nos.

Prestala sva malenkostno te�avo, San�o. -Malenkostno?

Zdaj lahko u�ivava sadove zmage. S porazom viteza Zrcal sem... -Kaj?

Najbr� najve�ji izmed popotnih vitezov. -Ampak tisti oproda ...

Prepri�an sem, da je bil brivec na�ega gospodarja.

Kaj to pomeni? -Kdo bi vedel. Kdo bi vedel, kaj danes �e kaj pomeni.

Blanka! Kje si, Blanka?

Vrni mi mojega jagenj�ka. Blanka!

Kje je Blanka?

Razbojniki so mi ukradli mojega jagenj�ka.

Kaj je narobe z mo�akom?

V tisti jami je izgubil jagnje. Zato joka.

Zakaj se ne spusti dol po vrvi in ga re�i?

Brezumno strah ga je. Zato. Tam doli so razbojniki.

Montesinos!

Jama kralja Montesinosa.

Ki je prinesel srce mrtvega Durandartega gospe Balermi.

Ni imela ni� za ve�erjo?

To je bil znak poslu�nosti ve�ne ljubezni. A ne more� razumeti.

O jami je veliko pisalo v knjigah o vitezih.

Hotel sem jo obiskati. -Kaj? Dol v to luknjo?

�e je to vhod. -Vas ni strah?

Ta, ki je premagal viteza Zrcal, je pozabil, kaj je to strah.

Previdno.

Pet se�njev.

Noge si bo spra�il na ognju pekla.

Moj Bog. Moj gospodar se je snel kot riba s trnka.

Tvoj gospodar in moj jagenj�ek. -Oba sva izgubila.

Ubogi blazni gospodar.

Don Kihot, vitez iz Man�e,

�igar stra�en pogum in bitke za pravi�nost slovijo po svetu.

Lepo od vas ... -Mi, ki �ivimo v tej samoti, smo predolgo �akali,

da vas pozdravimo na tem gradu, ki je moj.

Vi ste kralj Montesinos? -To je moje ime.

Vi ste izrezali srce prijatelju in ga dali njegovi gospe?

Bodalo ste vzeli ... -Ne bodalo, ampak stilet. Oster kot tigrov zob.

Pridite.

Tam le�i moj prijatelj Durandarte. -Izklesan v �ivljenje.

Ne pobarvan marmor, temve� kosti in meso.

Za ve�no ga je uro�il Merlin, britanski mag, rojen iz hudi�a.

Za ve�no po�iva, a v�asih spregovori besedo.

Moje srce.

Ona ga ima, moj najdra�ji prijatelj. Pokazal vam bom.

To je gospa Balerma.

Ona je najlep�a na svetu. -Ni res! Ni govora!

Razblinite se!

Moral bi se spomniti. Vi ste vitez gospe Dulsineje Tobo�ke.

Najlep�e na svetu. -Na svetu in �ive.

�ive, a uro�ene. -Uro�ene?

Prikazala se mi je preoble�ena v kmetico na oslu

in sploh ne lepa. Je to mogo�e? -V svetu urokov je vse mogo�e.

Veliko gospa je pri�lo k nam preoble�enih.

Kraljica Ginevera in njen to�aj. Gospa Kleopatra in ...

In? -Poslu�ajte.

Vas lahko prosim za dve kroni? Ta hip sem malo na tesnem z denarjem.

Dala vas bom svoje spodnje krilo. Kot jamstvo za denar.

Je to mogo�e? Visoke gospe v stiski zaradi denarja? -Tako pravi.

Gospa Dulsineja.

Boril bi se za vas, krvavel, z veseljem dal �ivljenje za vas.

Toda denar ... -Le dve kroni. Ni vam treba dati �ivljenja.

Najina ljubezen je stvar duha. Ideal popolne harmonije.

Namenite mi dve kroni zavoljo harmonije.

�e jih resni�no potrebujete ... -Rev��ina sega dale�

in ne prizanese ne visokemu stanu ne uro�enim.

Ustrezite mi z denarjem zavoljo najine ljubezni.

Moja Dulsineja, boginja ...

Najina velika riba. Spet je na trnku.

Blanka.

Moj jagenj�ek.

Vse to se je zgodilo? -Tako resni�no, kot jaz zdaj sedim tu.

Niste sanjali? -Povsem buden.

Niste ... malo bolni v glavi?

Sem videti bolan?

Sploh ne. To je �e res.

In iz Montesinosove jame ste re�ili jagnje.

In ga prinesel na plan. -Res ste ga. Videl sem vas.

Kaj se je zgodilo v jami? �e vedno ne razumem.

Ne misli, da je vse, �esar ne razume�, nemogo�e.

Se strinjam. a Vseeno. Morate priznati ... -San�o

Ni� na tem svetu ni tako �udno, da bi bilo neverjetno.

�udno je res. A �udovito.

Satr mo�ak, ki si pravi don Kihot iz Man�e.

Precej nerazsoden. Sko�il je na oder,

da bi re�il igralko v stiski. In potem ga je napadel z me�em.

Izredno komi�na predstava. -In nosi star zarjavel �lem.

In ima debelega in neumnega oprodo San�a, ki jezdi na oslu.

Cepec ob cepcu.

Nanj smo naletili, ko se je ravno v gozdu spopadel z vitezom.

Povsem se je izgubil v preteklosti. -�udovito.

Pri �emer je bilo debelega oprodo tako strah, da je zlezel na drevo.

Kje sta zdaj? -S hitrostjo osla jezdita proti va�i zemlji.

Drugim nezgodam naproti.

Z njima bova imela zabavo. Obljubim. -Fino.

Ob vezanju se �e stra�no dolgo�asim.

Lepa gospa. Jaz sem poni�ani oproda mo�a,

ki je porazil viteza Zrcal. Don Kihota iz Man�e.

Mislite viteza �alostne podobe? -Poznate mojega gospodarja?

Njegova stava se je dale� raz�irila. Vsi govorijo o njem.

Res? Kaj pa govorijo? -Da slovi po ubojih velikanov.

In da jezdi z oprodo San�om.

Mo�akom brez izobrazbe in bore malo pameti? -To sem jaz.

Ali tudi o meni govorijo? -Na vseh najbolj�ih ve�erjah.

�e povem po pravici, mi ni dosti do tega, da sem oproda,

a gospodar mi je obljubil otok. -To si gotovo zaslu�ite.

Ta, ki je premagal viteza Zrcal, se �eli pokloniti lepoti.

�e �elite, da opravim nevarno nalogo... -Dragi, kak�na sre�a.

To ni nih�e drug kot �alostni vitez, o katerem vsi govorijo.

Don Kihot iz Man�e, moj mo�, vojvoda Boratorijski.

Veliki don! Slava o vas se �iri. Dobrodo�li na mojem posestvu.

Ni� ne more okrniti veselja, da sem sre�al va�o milost. Hvala.

�e vam ni te�ko, moja lovska ko�a je blizu.

Ali sem tudi jaz povabljen? -Oproda San�o, kako naj gremo brez vas?

Jaz sem mislil, da napada mline na veter, a spravil se je na velikane.

Kdo bi vedel kaj je res?

V �paniji ni velikanov.

Slabo pou�eni ste. -�e malo vina za don Kihota

Jaz nisem nikoli videl velikana. -Morda ga niste nikoli iskali.

Ali ste se borili z njimi? -Seveda. In z nekim malopridnim magom.

Uspelo mi je re�iti mlado dekle pred njegovim zlobnim urokom.

Velikani! �arodeji! Kod vam je zmedel glavo s tem, don Zme�ani.

Pojdite domov. Skrbite za svoj vrt. Nehajte zidati gradove v oblakih.

Kje najdemo velikane in uro�ene gospe? Le v va�i bu�i.

Prosim ... -Naj bo ustre�eno tej plemeniti dru�bi.

Ta nespametni mo� me lahko ima za norega.

To je ena od te�av, ki jih moram prena�ati.

Kajti sledim ozki poti popotnega viteza.

Peziram bogastvo, a ne �asti.

Popravil sem �kodo, odpravil stiske in premagal uroke.

Zaljubljen sem, a nisem zloben ljubimec.

Moj namen je, da nikomur ne storim krivice, temve� dobro vsemu svetu.

Ali ste vsi tako zadovoljni s svojim varnim, udobnim �ivljenjem?

Sta hrana in spanje za vas dovolj?

Kaj ne hrepenite po potovanju odkritij, pustolov��in,

velikih dejanj, slave in bitk za resnico in pravico?

Izvrstno vojvoda in vojvodinja. Sodite me.

Ali se �loveka, ki verjame v �ivljenje popotnega viteza,

zavr�e in odrine kot norega?

San�o.

Ga. Dulsineja je uro�ena. Prikazala se mi je kot kmetica na oslu.

�isto ni� lepa. Kaj naj storim? -Odpotovati morate onkraj zvezd.

Verjemite mu. Najmodrej�i mo� v vsem Boratoriu je, ve�� v magiji.

Tam morda najdete velikega Boremea,

ki ima mo�, da osvobodi gospo Dulsinejo verig uroka.

Da osvobodim gospo Dulsinejo se podam na vsako pot.

Ne smete brez spremstva. Va� oproda bo potoval z vami.

Pe� �e ne. In kaj, �e padeva z neba?

�e boste jahali na konju, ki vam ga bom dal, ne boste padli.

Vi pojdite. Jaz bom �el na streho in pazil na vas.

Pojdite z njim. Va� pogum bo popla�an.

Imam otok, ki potrebuje guvernerja. -Saj bo� �el z mano, kajne, San�o?

Kako bi vas lahko pustil samega?

Glede tega otoka ...

To je konj Clavileno.

Ponesel bo don Kihota in njegovega oprodo onkraj zvezd.

Gospodar, nekaj vam moram povedati. -Tiho, San�o.

Ta konj vas bo ponesel k Boremeu.

Va�o gospo bo osvobodila njegova izjemna mo�.

Potujte onkraj zvezd, don Kihot.

Potujte do konca neba in me osvobodite uroka.

Pojezdim ven in navzgor v imenu gospe Dulsineje Tobo�ke.

Bi lahko dobil eno blazino za pod rit?

Nobene dodatne te�e na Clavilena.

Pogumen bodi, San�o. -To pa� nisem.

Kaj si strahopetna mi� z mev�asto du�o in srcem?

Boremeo naju pri�akuje. -In ne pozabite na otok.

Dobro.

Naj bodo njune o�i zavezane, da ju sonce ne zaslepi in padeta.

Dvigava se. Sli�im veter.

Ti veliki ljudje so se spremenili v majhne mravlje.

Zelo vro�e postaja, kajne? -Letiva proti soncu.

Jaz, veliki Boremeo,

ukazujem osvoboditev gospe Dulsineje Tobo�ke uroka.

Kdaj jo bom videl? -Ko bo konec va�ih poti in potovanje kon�ano.

Kaj le�i pred mano?

Soo�ili se boste z najve�jim izzivom in dosegli najve�jo zmago.

Streljajo na naju.

Ali verjameta?

Osvobodili ste svojo gospo. Kak�na sre�a vas je doletela.

Vi pa boste popla�ani.

Gospod guverner.

Otok Esperanza. -Poslu�ajte.

Ste prepri�ani, da je to otok? Nobenega morja nismo videli okoli.

Na� otok je tako prostran. Morje je dale� stran. -Prostran?

To bo velik zaslu�ek.

Z vsop skromnostjo sprejemam va� otok. Najlep�a hvala.

Pismo vojvodinje Boratorijske za gospo Terezo Pansa,

�eno don San�a, oprode plemenitega viteza don Kihota.

Mami, nekdo je pri�el.

Ali ste vi gospa Tereza Pansa? -Jaz sem Tereza Pansa, ja.

Moja gospa vojvodinja vam pi�e:

Bistroumnost in po�tenost va�ega mo�a ... -Bistroumnost in po�tenost?

... sta prepri�ali vojvodo, da don San�a postavi za guvernerja otoka.

Vedno je govoril, da bo dobil otok.

"Lepo vas pozdravljam, ga. Tereza, guvernerjeva �ena."

Ali sem res gospa Tereza? -Da, gospa. Vsekakor ste.

Dobro. Potem pa vas ne potrebujem ve�. Lahko greste.

In lepo pozdravite mojo prijeteljico vojvodinjo.

Pustite naju.

Zakaj ne more biti tu Dulsineja, da bi videla mojo juna�ko zvestobo?

Kaj je zdramilo ljubezen v mojih prsih, tako mlado in prelepo?

Vse okoli vas so. Kot �ebele okoli lonca medu.

Zakaj si me jih toliko �eli?

Midva vi in jaz, sva se rodila obdarjena z veliko telesno lepoto.

Vsak se noro zaljubi v naju. Nisva kriva.

Ne moreva pomagati. Zato poskusite biti stra�no pogumni.

Poskusil bom.

Nobenega sadja. Odnesite ga, da mu ne razdra�i �elodca.

Kdo ste vi? -Va� osebni zdravnik.

Pla�an, da pazim na guvernerjevo zdravje. Sadje je �isto premrzlo.

Ta ov�ja kra�a ...

Dobro di�i. -Prevro�a in preve� za�injena.

Pe�ena jerebica, zaj�ja obara.

Dlakava hrana, polna nevarnosti. Odnesite vse.

Za vas imam ... -Kaj? To �arobno vlago,

pravi elksir, ki je ogenj �ivljenja ...

Vinjak? -Voda. Ve�erjajte jo. Spijte jo.

Va�a ko�a bo o�i��ena, lasje bodo zrasli

in mo�gani se bodo ohladili. -Ve�erjam naj vodo?

Odpeljite me v spalnico. Po nobeni ve�erji sem omoti�en od lakote.

Guverner, se zbudite! Alarm zvoni.

Sovra�niki s kopnega so pri�li. Zavidajo vam va�o de�elo.

Vojvoda zaupa, da bo na� guverner pogumno povedel vojsko.

Vzemite me� in nas vodite v zmago. -�akamo ukaze. -Oboro�ite ga!

Ne vidim.

Gospodar.

San�o, kaj po�ne� tu?

Ne vem, kako to, a pogre�al sem vas.

O�itno sem se tako navadil na va�o dru�bo in va�e �arobne poti,

da ne morem brez vas.

Prijatelj San�o. -In naj pristavim, da imam dovolj otokov.

Vojvodovega otoka? -Dovolj ga imam.

Hoteli so me izstradati do smrti in jih jaz vodim v bitko.

Nobenih velikih zaslu�kov nisem videl.

Guverner otoka je zelo slab poklic. -Res je, San�o.

In jaz sem se naveli�al mehkih rjuh,

utrudil sladkih besed zaljubljenih dam

in banketov, po katerih ostajam la�en pustolov��in.

Ne �e spet trobenta. -Izziv!

Vedite vsi, da vitez Mese�ine me�e rokavico vitezu �alostne podobe,

tako imenovanemu Don Kihotu iz Man�e. -Tako imenovanemu?

Ali sem jaz tako imenovan? -Don Kihota poziva na dvoboj,

da doka�e svoje vite�tvo. O pogojih se bosta dogovorila na licu mesta.

Sre�no, don Kihot. -Kdo je ta vitez Mese�ine?

Neznanec. Potolkel je na vrata in zahteval zado��enje. -Dobil ga bo.

Gospodar, kaj, �e bo to spet polomija? -Ne bo.

Boremeo je rekel, da se soo�im z najve�jim izzivom in dose�em zmago.

Po vsem, kaj sva prestala? -Kaj ho�e� re�i, San�o?

Mislim, da se na velikega Boremea ne bi smeli preve� zana�ati.

Tako ... -Je bila to tvoja zamisel? -Ne. Kaj ni bila tvoja?

Od nikogar od naju? Potem je ta vitez Mese�ine pravi.

Ali pa vsi obstajamo le v domi�ljiji starega dona.

Kakorkoli �e, moralo bi biti zabavno.

Pogoji spopada so tak�ni: �e zmagam jaz,

se morate takoj odpovedati pustolov��inam

in se vrniti domov ter �iveti mirno do konca svojih dni.

A �e zmagate vi, je moje �ivljenje v va�ih rokah.

Vitez Mese�ine. Ne poznam va�ih dose�kov

in kar se mene ti�e, nimate slave.

Zato preziram va�e prazno bahanje in sprejemam pogoje,

kajti usoda je odlo�ila, da dose�em slavno zmago.

Premagal vas bom na �ast moje gospe Dulsineje Tobo�ke.

Za�nite svoj tek, ko boste �eleli. Jaz sem pripravljen na boj.

Bori se zame, veliki vitez.

Bori se, kot da je to tvoj zadnji spopad.

Ne ...

Zbudi se, don Kihot. Konec je �asa za sanje.

Potem greva domov? -Ja, San�o.

Torej je vsega konec? Nobenih pustolov��in ve�?

Nobenih pustolov��in ve�. -Zakaj?

Ker sem dal besedo vitezu Mese�ine. To je stvar �asti.

Kak�en vitez bi bil, �e bi prelomil obljubo?

Spet vse isto. Zve�er bo tako prekleto dolg�as.

Spoznaj me, velikan. Jaz sem potujo�i vitez, ki te bo pokon�al.

Bojuj se! Boj se mojega me�a!

Ubil te bom za ljubezen in �ast moje lepe gospe.

Moje lepe gospe. Nikoli ve� je ne bom videl.

Kako veste? -Ker moja potovanja niso kon�ana. Prekinjena so.

Z obljubo. -Obljube! Vedno sem pravil, da so nerodna re�.

Jaz se izogibam obljubam.

O�i! O�i! Kje je tvoj otok? Si zapustil otok?

Ne bomo ve� govorili ve� o otokih. Prosim.

Stric!

Tako dolgo vas ni bilo. Kje ste bili?

Sanjal sem. �ivel sem v drugem svetu.

Upam, da ga ne bom preve� pogre�al.

Pridite noter, dragi stric.

Gotovo ste la�ni.

O�ka, pogre�ala sem te. -Res je.

Koprnela je za tabo kot ro�e po de�ju.

Torej nisi dobil nobenega otoka? -Seveda sem ga.

A sem odlo�il, da otoki niso vredni skrbi. Bolje mi je doma.

Kaj si storil s svojim otokom? -Dal sem ga nazaj.

Navadila sem se �e biti guvernerjeva �ena.

Vedela sem, da nikoli ni imel otoka.

Gospodar je spet doma. -Nobenih pustolov��in ve� zanj.

Ali za kogakloi od nas.

San�u Pansi, ki sem ga imel za oprodo,

zapu��am ves denar, ki mi je ostal.

In po darovih mojim prijateljem okoli mene,

vse svoje premo�enje zapu��am svoji ljubljeni ne�akinji Antoniji.

To je moja volja.

Bi hoteli podpisati, don Kihot?

Ne, ne don Kihot.

Alonso Kihada. Gospod iz Man�e.

Z ne veliko denarja, a z nekaj dobrimi prijatelji.

Ko bi naju videli na najinem potovanju.

Dvakrat sem vas videl.

Vi, Samson Carrasco?

Enkrat sem bil vitez Zrcal. In ste me premagali.

Res je. Velika zmaga.

In �e enkrat ... -Kdaj?

Pogoji spopada so tak�ni: �e zmagam jaz,

se morate takoj odpovedati pustolov�inam.

Vitez Mese�ine. Vi ste bili.

Obljubil sem, da vas pripeljem domov.

Zato sem vas moral premagati.

Ne, bakalaver.

Jaz sem premagal samega sebe.

In to je najbolj�a zmaga, kar si jih lahko �eli�.

Tu zunaj rad le�i. Tudi pono�i. Rad gleda zvezde.

Potem je sre�en?

Vedno smo ga hoteli pripeljati nazaj ali ga zadr�ati doma.

Kaj naprej sem mu govorila, da verjame v kup nesmisla.

Toda zdaj sem razmi�ljala ... -Kaj?

Da so se mojemu staremu stricu zgodile nekatere velike stvari.

Malo govori o tem. O�i se mu vedno svetijo.

Nekaj vam svetujem. Ne umrite.

Pozabite na umiranje. Odlo�ite se, da boste �iveli veliko veliko let.

San�o Moj prijatelj.

Zvlekel sem te skozi udarce in tepe�. -Lepo je bilo.

Spravite se iz te potrtosti. Zdaj ni �as za umiranje.

Lahko bi spet odjezdila.

Ali se spet borila. Z vitezom Zrcal.

Ali sedela na ve�erji z vojvodom in vojvodinjo.

Konec je, San�o. Vsega je konec.

Ti ima� zdaj dogodiv��ine doma z �eno in otroci.

Ne povsem.

Tudi sem sem se malo podal v iskanje.

Kaj res, San�o? Neuspe�no?

Ne �isto.

Pripeljal sem vam gospo Dulsinejo.

Kdo ste vi?

Dulsineja Tobo�ka.

Mislim, da ste Aldonza.

Dekle, ki sem jo neko� uzrl �ez ograjo.

Ne, gospod. Jaz sem gospa Dulsineja. -Va�a lepa gospa.

Morda ste oboje.

Vidite, gospodar. To je uspeh. Nazadnje sem jo na�el.

Ko bo konec mojih poti in potovanje kon�ano.

Hvala, moja gospa Dulsineja.

Zdaj me morate pustiti. Zelo utrujen sem.

Preuzeto sa www.titlovi.com