Original subtitles

Posvečeno Claudu Berriju

TRENUTEK NOROSTI

Posneto po izvirnem scenariju Clauda Berrija

Poglej, koliko se je zgradilo.

Hvala bogu za separatiste.

Brez njih bi bili preplavljeni s hoteli kot ti na obali.

Poznaš separatiste? –Ja, vsi jih poznamo.

Res? –Ja.

Očka. –Kaj je?

Je še daleč? –Ne.

Ljubica, tu sem se vsak dan vozil s kolesom v šolo.

Pet let sem prosil očeta, da mi ga je kupil. Pet let!

Še vedno se spomnim tistega dne.

Ponosen sem hodil par centimetrov nad tlemi.

Odpeljal sem se do vasi,

po hribu, čez trg. In nazaj dol.

Pa spet v hrib in čez trg.

Kolesarski as, poglej.

Razumem.

Odnesimo torbe gor. –Je to vse?

Očka, boš nesel mojo? –Sanjaj.

Nisi kul.

Niti najmanj kul.

Čudovit kraj za otroška leta.

Odvisno, kakšne starše imaš.

Daleč smo od morja. –Daleč smo od vsega!

Ojoj, kako ganljivo.

Zgoraj? –Ja.

Vsaj očarljivost je ohranila!

Zgoraj je bilo, ko sem prišel zaradi oporoke.

Oče je živel v dveh sobah.

Kuhinja, spalnica, kuhinja … Kot podgana.

Poglej tole!

Izjemno!

Prisežem, da je življenje v Parizu grozno.

Čista resnica!

Mogoče, ampak ta veprova glava žarči slabo energijo.

Ne morem ostati tu.

In ni omrežja.

Bi že nehali s stereotipnim najstništvom?

Daj, očka! –Priznaj, da je stenski okras …

Malo je …

Kaj?

Kako bi drugače rekel, da je slabo?

Recimo srhljivo.

Je res srhljivo? –Zame ne.

Ampak tole! Tole je srhljivo.

Obožujem orožje. –Po očetu!

Prava Korzičanka. Poglej tole.

Za 14. rojstni dan sem jo dobil.

Kako se polni? –Takole, s patroni.

Hčerko učiš uporabljati puško?

Te je strah?

Ni smešno!

Še eno nadstropje zgoraj.

Poglej, kako je prašno. Ogabno.

Notri je vroče.

Najbrž bova spali tu.

Čudovito.

Res lepo.

Hudo.

Super blazina.

Očka! –Kaj je? –Hitro pridi!

V najini sobi je podgana.

Ne bom spala tu. Groza me je te hiše!

Mrtva je. –In? Vseeno je ogabno. Najbrž jih je polno.

Ogabno!

Iztrebili bomo to kolonijo.

Bomo pobili družino Ratatouille? –Zakaj pa? Kaj je?

Kaj pa je?

Reva!

Kosilo! –Bedak!

Marie, imaš signal?

Ni omrežja. Sita sem tega kraja.

Grozno.

Ni omrežja, wifija in televizije. Za umret.

Samo pritožujeta se. Neverjetni sta!

Poglejta skozi okno! Poglejta to vreme,

sonce, morje, Korzičane,

veselega poskočnega vepra!

Glave gor, punci! Dajmo!

Bomo?

Dve, tri, štiri …

naj živi Korzika!

Klical sem tvojo mamo. Ne oglasi se.

Imaš signal? –Ja, na očetovem grobu.

Mega!

Je na dvorišču grob? –Seveda. Vsa družina je tu.

Oprosti, Antoine …

S podgano in grobom je to presežek negativnega. –Nehaj.

Zakaj bi se stiskali na pokopališču? Tu spoštujemo starejše.

Kot si ti spoštoval očeta.

Nisem ga oboževal, kar ne pomeni, da ga nisem spoštoval.

Malo srhljivo je. Konec koncev so tvoji predniki.

Ne bo vstal iz groba.

Pa klicanje nesreče?

Nisem kriva, če drugje ni omrežja.

Si povezana? –Ja, na Facebooku sem.

Nehaj, no! –Poglej.

Narediva zombi fotografijo in jo objaviva.

Po Ratatouilla grem. –Nehaj!

Dobro. Počakaj.

Je uspela?

Zakon. –Objavi jo.

Konec.

Hudiča! Romain je na Korziki! –Lažeš!

Poglej. –Hudiča, spet je samski.

Naj pošljem sporočilo. –Resno? –Seveda.

Hej, pijanec! –Prosim te.

Očka, smeva nocoj ven?

S kom in kam?

S prijatelji. –S prijatelji?

Poznata koga tu?

Na Facebooku sem videla, da imam tu prijatelja.

Celo po naju bo prišel.

Na Facebooku? –Kdo? –Najini prijatelji.

Kako bodo prišli? –S skuterji.

Nič ne bo. –Ja, ne. –Brez skuterjev.

Strinjam se. –Sranje, očka, saj sva že veliki!

Za začetek brez "sranja". Prav?

S skuterji se ubije staro in mlado.

Ja, seveda!

Do kdaj bi bili zunaj?

Vidva odločita.

Do polnoči? –Polnoči?

Resno? –Polnoč? –Resno?

Nisva več punčki.

Najdlje do pol dveh. In taksi bom poslal po vaju.

Slišita! Sanjsko.

Kako se reče? –Hvala, atek.

Tako je prav. Atek, Kristus.

Hvala, atek. –To pa ne.

On je atek.

Marion, jaz sem. V hiši ni signala, zato te težko dobim.

Pošlji sporočilo. Ta pridejo. Tu in tam.

Dobro.

To je vse. Poklical te bom.

Louna je dobro.

Oprosti, ker sem izgubil živce. Trapasto je.

Ampak vedno smo šli skupaj na dopust.

Je kdo tu?

Pogrešava te.

Jaz te pogrešam. Pozneje se slišiva.

Antoine!

Antoine, se spomniš?

Seveda se!

Seveda se.

Kdo je to? –Vrnil si se.

Mislim, da sosed.

Zamudil si. Na tvojega očeta mislim.

Težak je bil.

Se spomniš, ko smo šli z njim na lov?

Seveda. –Štuporamo sem te nesel.

Neprijetno ti je bilo. Tvoja mala jajca so mi visela za vratom.

Je to tvoja hči? –Rjavolaska. Louna.

Dober dan! –Prava lepotica. Najbrž vzdihujejo za njo.

Težko. Še vedno je otrok.

Poglej jo. V njenih letih so se punce poročale.

To pa je Marie, njena prijateljica.

Hči mojega prijatelja Laurenta.

Dober dan. Kako ste?

Nimata žensk, da bi to počele? –Seveda.

Moja pride jutri. –Res?

Pa tvoja? Kako je z njo?

Umrla je.

Dva tedna za tvojim očetom.

Pogrešal sem te na pogrebu.

Veš, kako je. Delo …

Ja, delo.

Kako je ime psu? –Lokum.

Kaj moreš.

Moja punca ga tako kliče.

Mlado Magrebkinjo sem pripeljal.

Magrebkinje so dobre žene.

Nežne.

In dober kuskus pripravijo.

Še kaj drugega znajo.

Pridi, Lokum!

Pojdiva.

Kak rasist!

Zakaj? –Slišal si ga. Pravi rasist!

Ženskam iz Magreba je rekel Magrebkinje.

Ja, seveda. Malomeščanski boemi ne bi uporabili te besede.

Očka, pomiri se.

Kaj mu je? Kak bedak!

Priznaj, da je noro. Pred dvema dnevoma je bil še v zvezi.

Ne moreš hoditi z Romainom. Nezrel je.

Starejši je od tebe. –Po pameti ne.

Oprosti, ampak Romain je pameten. –Pameten? –Ja.

Cele dneve igra PlayStation.

Boljšega lahko najdeš. –Enega mi povej.

Ne vem. Nekoga, s katerim se lahko pogovarjaš.

Ki te lahko česa nauči, je seksi,

zabaven, prijazen in pameten.

Komu mar? Na počitnicah sva. Ne bom se poročila z njim!

Zakaj ne? Jaz sanjam o tem.

Resno. Spoznati moškega,

s katerim se bova ljubila do smrti.

Nehaj!

To je mogoče samo v Louninem svetu medvedka dobrega srca!

"Rada bi spoznala moškega,

s katerim bova ostala skupaj do smrti!"

Do pol dveh ju pripelji. –Prav, brez skrbi.

Ne bom pa ju vlačil iz nočnega kluba.

Ne bosta šli v klub. Punci, ne bosta šli v klub, ne?

Ne, nobenih klubov.

Ne hodita v klube!

Ne bova. Na plaži bomo.

Če bo kaj narobe, pokličita Angela.

Vse bo v redu, očka.

Najpozneje do pol dveh. Jasno?

Prav! Adijo!

Vesta, kaj bo, če zamudita?

Kaj?

Speljita se!

Adijo! –Lepo se imejta!

Ogromno dela je z njima, sta pa prijetni.

Prav imaš, vesela sva lahko.

Tvoj očka je res kul. –Tvoj pa ne.

Beda. Nikoli se mi ni bilo treba preoblačiti v avtu.

Mami je obljubila, da bo njej povedala prvi.

Ti bo njena mama povedala? –Moja žena je! –To si naiven.

Zakaj? –Ne razumeš. Mame in hčerke so takole.

Kot moški si vedno neznano bitje,

ki ga napadajo in mu ne zaupajo.

Se ti s hčerko pogovarjaš o seksu?

Ja. –Kako?

Ne govorim o podrobnostih.

Ji pa pojasnim stvari, dam ji nasvete.

Si predstavljaš, da ji svetujem o kontracepciji,

tabletkah. –Tabletke niso pomembne.

Kondomi so. Nevarnost in bolezen.

Zaščita.

Vloga nas očetov je, da jih zaščitimo.

Tole mi ni všeč.

Bi rad, da ji kupim kondome?

Zakaj pa ne?

Kot prvo,

žena se pogovarja z njo.

In o čem naj bi govoril z njo? Louna je še otrok.

Otrok je še.

Ena, dve, tri!

Fuj!

Tu imaš!

Zmagala sva!

Nista! Midva sva!

Zakon sva!

Pusti me!

Nehaj!

Ti je žal zaradi ločitve?

Seveda mi je.

Že zaradi Marie.

Za otroke je vedno najtežje.

Ne zdi se, da bi bilo Marie ravno hudo.

Ne, ji pa tudi ni ravno v redu.

Vedno je škoda.

Tudi zame.

Leta gradiš odnos,

potem pa zavržeš ves ta trud. Žalostno je.

Vem, da boš našel drugo. –Ne vem, ali jo pogrešam.

To samo misliš.

Ne zavedaš se, ampak dejansko to najbolj pogrešaš.

Res? –Ja, po mojem.

Glej tole.

Primi.

Nisem tvoj suženj.

Louna! Pridi pozirat.

Čakaj, fotografiraj. –Kaj? –Fotografiraj naju.

Prav.

Kako dela tole? –Trenutek.

Video! –Ne, samo fotografija.

Takole! –Odlično!

Takole? –Lepe rožnate hlačke.

Rdeče so!

Louna, pokaži joške!

Nehaj! –Jezik pokaži!

Sem videti mrtva? –Popolna si.

Marie, te lahko zajaham, če si že mrtva?

Spelji se! –Utihni!

Nategni prijatelja, jaz pa vaju bom fotografirala.

Zadnjico sva videla! Bravo!

Bravo, moja dama! Krasno!

Kje sta? –Pomiri se.

Poglej, koliko je ura! Naj se pomirim.

Ne maram, da me izigra.

Ne pretiravaj, ni te izigrala.

Vidiš.

Počakaj.

S skuterji sta.

Ne menita se za naju!

Skuterji? Drugače smo se zmenili!

Brez skuterjev! –In to brez čelad!

Stokrat sem povedal.

Daj, očka. –Kako sta oblečeni?

Pijani sta! –Kje pa!

Sta! –Nisva. Poglej.

Sploh ne. Poglej.

Držim te! –Dovolj je.

Glej. Čakaj …

V sobo! –Zaradi kamenja je težko.

Gremo!

Jutri ne gresta v kanjon.

To je Slap zaljubljencev.

Dva po dva gremo. Kdo bo prvi?

Za vama.

Louna, pojdi z mano. –Slap zaljubljencev je, očka.

Nimaš rada očeta? –Imam, ampak si moj oče.

Uživajte v razgledu. Prosim vas!

Dobro, Louna.

Pripravljeni? Gremo!

Odlično. Dober položaj. Odrivaj se z nogami.

Odlično.

Sranje. –V redu je!

Odlično ti gre. Glej.

Odlično, ampak pazi na stopala.

Nekaj je počilo. –Zaupaj opremi.

Ne morem! –Dobro ti gre.

Previdno, spolzko je.

Spolzko je. –V redu je.

Bodi za mano. –Tu sem.

Mirno. –Drži me!

Pomiri se, tu sem.

Poglej me. V oči.

V redu je.

Zdaj pa nadaljuj. Počasi.

Dajva.

Tu sem, sprosti se.

Si dobro? Povej! –Nisem!

Boš zmogla? –Ja.

Jaz pa ne.

Ne držiš? –Držim, ne skrbi.

Še malo!

Dobro, zdaj pa vidva!

Hudiča!

Izjemna si bila. Navdušen sem.

Si z "razmislekom" mislila na ločene počitnice?

Kaj je potem s to Ibizo?

Torej si že načrtovala počitnice z njo.

Dopust načrtuješ meni za hrbtom,

ko pazim Louno v hiši pokojnega očeta.

Najlepša hvala.

Kaj je?

Pravi trenutek si izbrala.

Pretiravam? Si tu ali ne?

Torej ne pretiravam!

Ne kričim, pojasnjujem!

Očka, polna luna je kriva. Ena noč.

Ne, ne bi naju smeli izigrati.

Pijani sta prišli in oblečeni kot …

Prosim te!

Tri dni bova ostali doma, samo ne reci ne.

Nastopili bodo najboljši DJ-ji. DJ Snake …

Dva tisoč ljudi bo. –Nisi me potolažila.

Marie pa lahko gre! Ni pošteno.

Laurent, sme Marie nocoj ven?

Polnoletna je. –Ti pa nisi.

Čez osem mesecev bom.

Tudi takrat bo kdaj polna luna.

Pojdiva.

Se strinjaš, ne?

Ne ravno, ampak v redu. –Vedno sem jaz slab.

Čakaj. Poglej, kdo je tu.

Z njo si se spogledoval na trajektu.

Prikupna je.

Seveda je punca s palačinkami prikupna.

Kaj je? –Pridi.

Lahko greš, če bo šel Laurent z vama. –Res?

Hvala, očka.

Hvala tudi tebi. Kul!

Me zafrkavaš?

Misliš, da me zanima DJ Snake …

Ne moreva jima dovoliti, da gresta sami s skuterji!

Nadzorovati ju morava.

Vzemi avto, jaz se bom že znašel.

Ne igraj žrtve, ti lisjak!

Dvoličnež! Neverjetno!

Res kul! –Hudo.

Pojdimo, tole je bedno.

Očka, lahko dobim 20 evrov?

To je za obe. Ne pijta preveč.

Z 20 evri si lahko miren.

Čez eno uro se dobimo tu.

Čez eno uro? –Nisem rekel, da bomo šli.

In hočem, da sta trezni, drugače bomo odšli.

Seveda.

Pojdiva.

Ne zalezujte me.

Policijo bom poklical.

Vi zalezujete mene.

Kako?

Opazovala sem, kako hodite gor in dol po trgu.

Razmišljal sem.

Nisem vedel, če bi marmelado ali čokolado.

Imate radi sladko? –Seveda.

Zakaj se mi najbolj seksi moški nikoli ne približajo?

Ravno sem nameraval spiti na dušek in napasti.

Dva gin tonika, prosim. –Hvala.

Si sam tu?

Ne, družbo imam.

S svojo hčerko sem. Nocoj sem varuška.

Do kdaj?

Odvisno. Zakaj? Te zanima?

Ja.

Kaj si rekla?

Dober večer še enkrat.

Šampanjec sem naročil.

Pogovoriti se morava. –Ne zdaj. Padla sem v glasbo.

Za tvojega očeta gre. –Kaj je z njim?

Z neko žensko se spogleduje. –Odlično!

Kriti mi moraš hrbet, da bom spala pri Romainu.

Stara je, resno.

Stara, grda in sumljiva.

Kaj ti je sploh mar?

Pozabi!

Poberi se!

Pojdimo domov.

Šele prišli smo. Pojdi k svojim prijateljem. –Sita sem jih.

Sita sem svojih prijateljev!

Prosim te! –Kje je Marie? –Tudi ona jih je sita.

Pridi, gremo.

Prosim te!

Daj, Laurent!

Ne morem peljati domov, pijan sem.

Prosim, pojdimo. Prosim.

Daj! Prosim, Laurent.

Gremo! –Prav, pojdi ponjo.

Ker se bova vsekakor poljubila, se dajva kar takoj.

Ja!

Takoj zdaj!

Si pa zaverovan vase.

Ja, sem. Kot tudi ti.

Ne poznam te dovolj.

Kako to?

Po vsem sodeč si poročen.

Prstan imaš.

Ja, res.

Najin odnos je rahlo napet.

Vsi poročeni tako pravijo. –Resnico govorim.

Bi ti bilo všeč, če bi tvoja žena poljubila koga v kavarni?

Moja žena ni takšna.

Vsi mislite, da so vaše žene drugačne.

Poznam jo.

Vaše žene so popolne.

Kot pridne ženičke čakajo doma,

ko se soprogi spogledujejo v kavarnah.

Grem lahko v Via Notte?

Ne morem voziti. –S prijatelji bom vzela taksi. Ne bom dolgo.

Prosim te.

Ti tudi? –Ne bom te pustila takšnega.

Pojdi, zaupam ti.

Plačaj mi pijačo.

Pijačo? –Ja.

Oprosti, nisem videl tvojega klica.

Kje si?

Kaj počneš v baru?

Ja, predstavljam si, da nisi sama. S kom si?

Kdo so ti novi prijatelji, ki jih ne poznam?

Ne, ne vohunim za tabo.

Jaz ti vedno odgovorim.

Povedal ti bom. Punci sem peljal na palačinke.

Skrbim za tvojo hčer, ko hodiš sama po barih.

Kdaj torej prideš?

Vprašal sem, kdaj prideš.

Ne slišim te, prekinja.

Prekleto, kaj …

Hudiča!

Vidiš, to so divji prašiči. Povedal sem ti!

Smrdljive pošasti! Prekleto!

Poglej svoj zid.

Kakšen nered.

Presneto!

Pojdiva se kopat!

Ne, preveč sem pijan.

Nisem se streznil, mi pa paše plesati.

Res je. –Odličen občutek.

Prideš?

Daj, no. Daj!

Ne, premrzlo je.

Ne bodi stara sitnoba.

Če pa sem. –Nisi.

Kaj počneš? Nehaj.

Dajva! Polna luna je.

Ne, resno …

Poseben ples.

Nočem …

Samo zate.

Nehaj.

Ne glej me tako.

Kako?

Daj, zmigaj zadnjico! –Nehaj!

Ti je neprijetno?

Ne, ampak … –Samo enkrat živiš!

Louna, kaj počneš? Nehaj.

Nehaj.

Daj, no. –Ne, ne šalim se.

Pridi, voda te bo streznila.

Pridi! Daj, no!

Daj, Laurent! Ne pusti me same.

Ne, resno. Meduze …

Resno! Smo enkrat živiš!

Ne bodi sramežljiv! Kaj ti je?

Laurent!

Ne pusti me same.

Pazi, slači se!

Lauren je samo v hlačah.

Slači se!

Kakšne spodnjice imaš?

Marie mi jih je dala.

Smešne so!

Jih ne boš slekel?

Ne bom se slačil pred tabo!

Daj, no! Komu je mar?

Poglej mene.

Sleci spodnjice!

Voda je topla.

Nehaj!

Nehaj! Zberi se.

Nehaj.

Kaj, hudiča, ti je?

Zebe me.

Ne moreš početi tega.

Oprosti. Ne vem, kaj mi je.

Si jezen name?

Ne gre za to, da sem jezen, ampak preprosto ne moreš.

Ni prav.

Mama me kar naprej kliče, a ne smem povedati očku.

Zmedena sem.

Malo sem izgubljena. –Čakaj.

Izgubljena sem. –Vem. Žal mi je.

Nisem takoj dojel.

Oprosti.

Presenetila si me. Presenečen sem bil.

V redu je, res.

S tabo se lahko pogovarjam. Ti poslušaš.

Me ne obsojaš? –Seveda ne. Nisem tako mislil.

Ampak postavi se v mojo kožo.

Vem.

Ampak s tabo se počutim varno.

Dobro mi je.

Tebi ni? –Ja, tudi meni je.

Sranje, zebe me.

Pridi sem.

V redu je.

Dobro, pojdiva domov.

Ne začenjaj.

Čakaj …

Louna, nehaj!

Lezi. –Nehaj s tem.

Prosim te.

Prosim, nehaj.

Louna, nehaj. Kaj počneš? Dovolj.

O, sranje.

Prvič sem …

Kaj si prvič?

Prvič sem …

Zaljubljena.

Louna? –Všeč mi je, ko izgovoriš moje ime.

Zaradi besed, ki jih govoriš z očmi,

se zdi vse izgovorjeno smešno.

Naredim korak naprej, korak nazaj

z vsakim nepotrebnim stavkom,

ki grozi krhki lepoti

najinega srečanja.

Najinega srečanja.

Zašepetala bom najbolj žalostne besede,

besede, ki grejejo srce ljubimcem …

Pizduni! –Spusti puško!

Klinčevi divji prašiči! Vrt uničujejo!

In očetov grob.

Srhljivo.

Ja, srhljivo.

Kje je Marie? –Marie je z …

Šla je … –V drug klub. –S prijatelji. –S prijatelji.

Ko me ni, se ti čisto zmeša!

Kako to misliš? –Preveč si popustljiv!

Daj, no. –Ja, preveč si popustljiv.

Lahko noč, lovca.

Lepo spita. –Lahko noč.

Kako je bilo?

Kaj? –Nocoj. –Nocoj?

Kako je bilo? –Bedno.

Resno …

Moj tudi. Beden večer.

Prideš? Boš pognal korenine? –Takoj bom.

Nehaj! –Kaj?

Louna, tisto sinoči je bila ogromna napaka.

Resno mislim.

Kdaj bova spet? –Ne, Louna.

Poslušaj me.

Dobro jutro!

Lepa pižama.

Si se slišal z mamo? –Včeraj.

Kmalu bo prišla.

Očka, obožujem Korziko.

Zrak, nebo, sonce. Kajne?

Vesel sem.

Ni to pravo življenje?

V družinskem krogu?

Kako je bilo?

Ni bilo v redu z Romainom?

Bilo je.

Potem pa povej. Sta se dala dol?

Kaj ti mar.

Čakaj, si jezna? –Zakaj?

Bi morala biti?

Ne, zato ne razumem.

Tudi jaz ne razumem nekaterih reči.

Res?

Recimo?

Zakaj imaš spodnjice mojega očeta?

So od tvojega očeta?

Med tvojimi stvarmi sem jih našla.

Seveda.

30 voltov je. To jih bo streslo.

Potem imamo ograjo z 220 volti. Ampak to jih bo scvrlo.

Nič več težav s prašiči.

220. –Čakaj.

Jih bo to ubilo? –Ne, jih pa bo opeklo.

Ne bodo se vrnili.

220?

Ne, ni pametno imeti tega na vrtu.

Tu so otroci, sosedov pes.

Hudičeve zveri si to zaslužijo.

Divji prašiči so kot ženske.

Ob polni luni ponorijo.

Zakaj so kot ženske?

Ob polni luni pridejo črvi iz tal

in divji prašiči podrejo vse pred sabo, da pridejo do njih.

Tako kot ženske.

Ja, kot ženske.

220, brez oklevanja.

Poglej te zadnjice. Če ne bi bil poročen …

Sinoči te ni motilo. –Nič se ni zgodilo.

Te je zavrnila?

Ta v črnem. Poglej.

Črne kopalke. –Vidim.

Glej to zadnjico.

Kake lepotice.

Kje so vso zimo? –V pisarnah sedijo!

Kot da so vsa dekleta privihrala sem.

Torej?

Kaj? –Divji prašiči.

220 sem vzel. Scvrlo jih bo, popolno.

Moj oče je psihopat.

Me lahko namažeš?

Jaz? Svojemu očetu reci. –Ne morem, berem.

Izvoli.

Ležalniki z vgrajenim sončnikom. Genialno.

Genialno za plažo. Vzel bom enega.

Modrega, zelenega ali rdečega.

Genialno.

Zen naslonjač.

Rdeča, modra, zelena. Prekleto, nimajo rumene.

Kje se skriva Marie? –Tu nekje je.

Kje? –Nimam GPS-ja.

Se ne pogovarja s tistim brezveznežem?

Kdo je to? Kakšen kraj je to?

Sem jaz odgovorna za vse?

Veliko starejši je od nje.

Ne pretiravaj. Ima komaj …

Najmanj 20 let. –Ojoj, res je star!

Vesta, kaj? V vodo grem.

Kaj je rekel?

Čakaj, s tabo grem!

Lahko plavam v miru?

Spomni se, v tem morju sva se prvič poljubila.

Nisva v filmu.

Zato se vrni na plažo in mi nehaj težiti.

Čakaj me!

Kaj je?

Lulam.

Marie!

Tebi govorim. Potem greva k meni na pijačo.

Poberi se!

Zložljiva samokolnica.

Genialno, kupil jo bom.

Samo to vidiš? –Zakaj?

Pozabi. Tvoj katalog te potrebuje.

Louna, poslušaj me.

Sinoči se ni zgodilo nič.

Razumeš? –Kako to misliš?

Tvoj oče je moj najboljši prijatelj, ti pa si mladoletna.

Razumeš? –Ja, a se ljubiva.

Ne, ne ljubiva se. Ne ljubim te.

Vem, da ti je težko, ampak sem ti videla v očeh.

Louna, prekleto!

Nemogoča si!

Razumem, da moraš razmisliti.

Težko, vendar razumem. Ampak ne razumem Ibize.

Ni mi mar, če rada plešeš.

Ja, ampak s tisto mrho, ki me ne mara.

Poslušaj me. Jutri ob 7.40 zjutraj, Figari.

Let imaš, vkrcaj se in prišel bom pote.

Prekinila je.

Lolo, povej mi. Imam prav ali se motim?

Povedati ti moram …

Ibiza se ne sliši v redu.

Ljubim to žensko. Kaj morem.

Poslušaj, Antoine.

Hotel sem ti povedati …

Pravi prijatelj si.

Kam pa greš?

Kaj ti mar? –Počasi.

Misliš, da boš šla vsak večer ven?

Vem, da bom.

Ne, oprosti. Z Louno in Antoinom ne gremo ven.

In tudi ti ne greš. –Ti imaš potrebno pri roki.

Kaj naj bi to pomenilo?

Mimogrede,

če iščeš spodnjice, ki si jih dobil za očetovski dan.

so v moji sobi. –Odlično.

Uživaj, očka!

Sme spet ven?

Kmalu bo nazaj.

Tebi pa naj ne pade na pamet.

Zadovoljna sem tu.

Kaj počneš? –S tabo spim.

Pojdi v svojo sobo. Pojdi.

Očka! –Prosim, nehaj.

Lahko ostaneš, ampak nikar …

Lahko ostaneš, ampak se me ne dotikaj. Obljubiš?

Čisto malo? –Ne!

Obljubi.

Nehaj.

Kaj je? –Zbudi se, Marie je prišla.

Marie je prišla. –Super je bilo.

Niti dotaknil se te nisem.

Mislim na to, da sva spala skupaj kot pravi par.

Nisva par. Pojdi v svojo sobo. –V svoji sobi sem.

Nisi, to je moja soba. Zdaj pa pojdi v svojo.

Ni čas, da razglasiva svojo ljubezen?

Ne ljubim te! –Na plaži sem začutila drugače.

Lepo te prosim, pojdi v svojo sobo!

Ne grem dokler mi ne rečeš, da me ljubiš.

Vrata odpira.

Po stopnicah gre.

Nehaj. Ljubim te.

Kaj? –Ljubim te!

Si prepričan? –Ja.

Ponovi. –Sem.

Ljubim te.

Tudi jaz te ljubim.

Pojdi!

Pogovoriti se morava. –Crknjena sem.

Pomembno je. –Nočem slišati.

Za tvojega očeta gre. –Molči!

Mislim, da sem zaljubljena. –Prekleto!

Ne razumeš besede "molči"?

Naj ti pojasnim. –Kaj pa?

Da si ti lajdra, on pa perverznež? To že vem.

Ljubiva se. –Molči!

Razumeš? Molči!

Zakaj to počneš?

Ker te ljubim.

Prekleto.

Kristus. –Kaj počneš tu?

Spati skušam.

Zakaj nisi v svoji sobi? –Kaj ti mar?

Tole nikakor ne bo šlo! –Kaj?

Tvoja hči je težavna. Si slišal? Nesramno govori z mano.

Kako to? –Za njen odnos gre!

Spravi jo v red, drugače jih bo slišala od mene!

Ne, trenutek. Uredil bom. Vem, da je težavna.

Mislim, da ima menstruacijo.

Če bo Louna nesramna do tebe, ji bom povedal svoje. Prav?

Uredil bom. Samo pravi trenutek moram počakati.

Zdaj je pravi trenutek.

Zdaj.

Bi jajca?

Ali veš, kaj je Marie?

Te je mama klicala?

Ne smem povedati.

Klicala je, ampak ne smem povedati.

Kaj je rekla?

Nič. O vajinih zadevah govori.

O katerih zadevah? –O ločitvi in podobno.

Ne ločujeva se, samo premor imava.

Med poletjem?

Je govorila o ločitvi?

Ne vem. Stanovanje blizu moje šole išče.

Kakšne neumnosti so to o šoli?

Premišljuje. Samo to vem.

Se namerava preseliti?

To je vajina stvar. Ne imejta me za talko.

Presneto, Louna.

Povej, da ni res!

Ne morem verjeti!

Reci, da ni res. –Ne bom lagala.

Kak tajni pakt imata?

Počutim se kot bedak!

To nima nič s tabo in tudi ni od včeraj. Zakaj si presenečen?

Žal mi je. Najprej me poslušaj.

Veš, kaj mi je ravno povedala? –Poslušaj.

Marion se želi odseliti.

Mega.

Si zmešan? –Mega.

Mega težak udarec. –Seveda je!

Kaj ji je? –Slišala bo svoje.

Bolje zanjo, da se mi tokrat oglasi.

Zakaj si mu to povedala?

Mislim, da mora drugo slišati od tebe.

Sto na uro? –Ne.

Za pol ure.

Se ti mogoče zdim turist? –Očka, prosim te!

Veš, da tvoja mama ne bi plačala toliko.

Hvala, očka.

Ne sprejemamo kartic.

Razumem.

Hvala. Ima dovoljenje za majhna plovila?

Ne. –Pa vi? –Ne.

Potem ne bo nič z vodnim skuterjem.

Beda. –Je, kot je.

Lolo? –Ja?

Imaš ti dovoljenje? –Ja. –Pelji jo malo.

Ne, sam sem hotel veslati.

Veš, kaj sva počeli v Full Moonu z Laurentom?

Veš, kaj?

Če je morje mirno, je primeren trenutek.

Pojdiva. –Zahvali se mu.

Hvala, Lolo.

Tu se prižge, to je plin.

Vem, kako deluje.

Vedela sem, da potrebuješ dovoljenje.

Ja? Pripravi se. Tako te še ni bilo strah.

Zakaj?

Si v redu?

Nisem. –Kaj pa je?

Ustavi! –Zakaj? Kaj pa je?

Ustavi! –Super je. Glej!

Padla bom! –Bi šla rada nazaj na plažo?

Kul, ne? –Ne, ni!

Seveda je! –Ne, ni!

Ni kul. –Pa še kako je.

Nehaj!

Ne! –Padla bom!

Smem?

Ja, ko si že tu.

Dober dan. –Kako gre? –Dobro.

Se lahko pogovoriva?

Pustil vaju bom.

Tvoj fant se zdi prijazen.

Si mi prišel to povedat?

Ne, rad bi se pomenil.

Vidim, da nekaj ni v redu.

Odlično opazuješ.

Če bi se rada pogovorila z mano ali imaš sporočila za očka,

ti lahko pomagam.

Povej mu, da je kreten.

Kaj je narobe? Gre za tvojo mamo?

Je to?

Ja, za mamo gre.

Ne skrbi, vse se bo uredilo.

Podpiram te.

Lahko računaš name.

Prav?

To boš plačal.

Jaz sem na vrsti. –Lepo.

Nadaljuj!

Jaz sem!

Mimogrede, očka?

Se je Amandine kaj oglasila?

Precej časa je že minilo.

Prijetno dekle, zabavno.

Kdo je to? –Mala ljubka Amandine,

poznam jo iz trgovine. –Kdo je na vrsti?

Ti si! –Takole.

Zakaj je ne povabiš na obisk?

Zakaj te zanima Amandine?

Ne vem. Vesela bi bila.

Seveda, v redu. Vprašal jo bom.

Moj prevoz. Iti moram.

Pa ne sredi igre.

Za nekatere igre nočeš vedeti, kako se končajo.

Včasih je težavna.

Kot njena mama.

Ti si na vrsti. –Ne, ni mi do igre.

Dobro, Marion grem poklicat.

Prosim vas!

Kdo je ta lajdra?

Kdo je ta mrha? –Pomiri se! In se brigaj zase.

Pazi, nisem tvoja hči. –Pa tudi moja žena ne.

Si prepričan?

Ne bom več prijazen! –Boli me!

Storil sem napako, ki se ne bo ponovila.

Zdaj pa me pusti pri miru!

Pozdravljena!

Že dolgo se nisi crkljala.

Očka, nesrečna sem.

Ne skrbi, to z mamo se bo uredilo.

Včeraj sva se pomenila. Vse bova uredila.

Ne gre za mamo.

Gre zame? –Ne.

Zdi se, kot da res trpiš.

Kaj se dogaja, punčka moja?

Ne vem, ali ti lahko povem.

Seveda lahko. meni lahko poveš vse.

Veš, da dajem pametne nasvete.

Kaj je?

Za kaj gre?

Gre za fanta?

Je to "ja" ali …

Ja.

Kaj se torej dogaja?

Nič. Zdaj nič več.

Se je kaj zgodilo? –Ja.

Si zaljubljena?

Zelo. –Kaj naj rečem?

Ljubezen je čudovita.

Ampak saj ni tako resno, ne?

Da je?

Je resno?

Saj nisi počela nič resnega?

Rekla sva, da ne boš, dokler se ne pogovoriva.

Očka, si pričakoval, da ti bom poslala sporočilo?

Kdaj se je zgodilo? –Zdaj.

Kdaj zdaj? –Zdaj.

Na Korziki? –Ja. –Ampak kdaj?

Prav zdaj, mojbog! –Povej mi, kdaj zdaj!

Svoja čustva ti razkrivam. Ne zaslišuj me!

Je Mariein prijatelj?

Nihče iz njene družbe ni.

Kdo pa potem?

Ni pomembno. Konec je.

Konec? Šele začelo se je, pa je že konec?

Tako je.

Si spala s fantom in ti je dal košarico?

Kdo je ta gnoj? –V redu fant je, prisežem.

Resno? Brezveznež, ki je …

… mojo hčer, potem pa jo je pustil?

To je v redu tip?

Ni brezveznež. –Kaj pa je potem?

V redu tip, malce starejši.

Tudi če ima 20 let, je brezveznež.

Nima 20 let. –Kaj?

Malo starejši je. –30?

Se zavedaš, da je skoraj dvakrat starejši od tebe?

Leta niso pomembna!

Kdo to pravi? Koliko je star? Vedeti hočem!

Kdo je stari prdec?

Tvojih let je, ampak ni stari prdec.

Kdo je ta gnoj?

Dovolj te imam! Sovražim te!

Vedeti hočem! Povej mi, kdo je.

Ne poslušaš! Sreča za mamo, da je odšla, moški šovinist!

Samo zase ti je mar! Jebi se!

Nisi lačna?

Beden si.

Smem naprej?

Ne, pusti me! Sovražim te!

Sita sem te!

Pogovoriti se morava.

Pridi, na zrak moram.

Malo se moram sprehoditi.

Zmlel ga bom. –Ne pretiravaj.

Si predstavljaš?

Moja punčka Louna s starim 45–letnim prdcem.

Samo za hip si predstavljaj.

Si predstavljaš? Ne moreš. Zakaj? Ker je nepredstavljivo.

Ubil ga bom.

Ti je povedala, kdo je? –Ne skrbi, našel ga bom.

Verjemi, da bom.

Če ne veš, kdo je, ne bo preprosto. Korzika je velika.

Velika je in majhna. Sicer pa mi boš ti pomagal.

Kako? –Pomagal mi boš!

Seveda, toda kako? –Tvoja hči gotovo ve.

Marie? Pozabi. Nanjo ne moreš računati.

Trdna je in ne bo izdala Loune.

Potem se bom jaz pogovoril z njo.

Začniva od začetka. Mogoče … –Veš, kaj?

Pojdi enkrat ven z Louno.

Všeč si ji. Resno. Resno.

Všeč si ji. Pripravi jo, da ti pove.

Lepo počasi.

Smrklji sta, ne strateginji.

Verjemi, ta mi bo plačal.

Je to pametno pred vsemi? –Sama sem. –Ne pametuj.

Misliš, naj ne bom pametna. –Pazi malce na ta ton.

Drugače? –Drugače boš videla!

Si zdaj zadovoljna? –Kaj je?

Tvoj oče želi, da najdem pizduna, ki se te je dotaknil.

Če bi priznal, bi rešil vse težave.

Ne razumeš, Louna!

Nimaš jajc. Očka se bojiš.

Jaz se bojim tvojega očka?

Zdepiliraj mi bikini predel.

Mislim, da je klobasa ostala med sedeži.

Je dobra?

Ja.

Je vse v redu? Ti je hiša všeč?

Pa že.

In Korzika? –Ne trudi se, ne vem.

Ne vem, kdo je tip.

Če si obupan, ima Louna telefon.

Samo ti lahko to spelješ. –Ne, ve, da ti bom takoj povedal.

En večer jo pelji ven. Naj kaj spije.

Pridobi njeno zaupanje. Rada te ima, povedala ti bo.

Jaz bom pazil na Marie.

Marie je nocoj dogovorjena. –Prekleto!

Ne razumem.

Ne razumem, kako ji vedno dovoliš ven.

Na dopustu smo. Kul je.

Imaš kul in "kul".

Jaz sem normalno kul.

Zdravo.

Je vse v redu? Mi paziš na stvari? –Seveda.

Z lesenimi loparji bomo igrali.

Hvala.

Pridi.

Kaj počneš? Nehaj, ne padi tako nizko.

Zakaj pa ne? –Antoine, ne delaj tega. Nehaj.

Pizdun ji je gotovo pošiljal sporočila, fotografije.

Nehaj. –Prekleto!

Kodo ima. –Seveda.

Sranje. Njen rojstni datum.

Ali pa tvoj, mamin, pasji …

Nehaj. Pokaži malo spoštovanja.

Mamin, prav imaš.

Mamin … –Še dva poskusa.

Če ji zablokiraš telefon, te bo razkrila.

Daj ga nazaj! –Prekleto!

Daj ga nazaj.

Kaj bi storil, če bi šlo za tvojega otroka? Enako kot jaz.

Ne brskam po telefonih, ne hčerkinem ali od bivše.

To se ne počne.

Prekleto …

Nocoj jo bom peljal ven na pijačo.

Uredil bom.

Stari, resno. Brez tebe bi bil izgubljen.

Nehaj.

Srečo imam, da si tu.

Hvala ti.

Kaj je?

Nihče ni presenečen, ker sva par. –Ker nisva.

Zato. –Sprijazni se že.

Ljudje mislijo, da sem tvoj stric ali oče.

Vidi se, da sva skupaj.

Kakor koli. –Poglej tole.

Niti na Facebooku ni nikomur mar.

Si dala na Facebook?

Si zmešana? Izbriši!

Daj sem. Kako se briše?

Izbriši. Si zmešana, da objaviš to na Facebooku?

Izbriši. –Ne bom. Samo to mi je ostalo.

V težavah sva lahko.

Bi rad, da povem resnico?

Nisem rekel tega. Ampak tvoj oče ti je skušal prebrskati telefon.

Srečo sva imela. –Cepec, preprosto kodo imam.

Resno je, ne hecam se.

Tvoj oče želi ubiti tistega, ki se te je dotaknil.

In to … –Si ti.

Pa če ne bi imela 17 let in ne bi bila njegova hči?

Bi me lahko ljubil?

Ni pomembno. –Moram vedeti.

Si ne želiš zaradi mene ali zaradi drugih?

Ne gre zate.

Res škoda.

Ne, samo velika napaka.

Pretvarjajva se, kot da se ni nič zgodilo.

Prav? –Lahko počakam do 18. leta.

Vedno boš očetova hči.

Hči mojega najboljšega prijatelja.

Bedno je spustiti srečo iz rok.

Tako pač je.

V življenju moraš početi stvari, ki se jih boš spomnil še pred smrtjo.

Pizde so bile tu! Za las so mi ušle!

Streljaš po dvorišču? Nevarni norec!

Golazen je spet to naredila!

Tvoja ograja ni pomagala. –Požrle so ograjo!

Ni jim mar! Nobenega spoštovanja nimajo!

V svojo sobo grem.

Kako si se imela?

Super. Moral bi z nama, da se malce sprostiš.

Lahko noč.

Lahko noč, ljubica.

Torej, povej mi. Povej.

Spusti puško. –Pomiri se. Vem, kaj delam.

Res? Poglej se.

Povej, kako je bilo.

Mislim, da so neumnosti.

Zjutraj je bila takšna, da je gotovo neki moški.

Ne bi rekel. Tudi če je, nima 40 let.

Po mojem je to rekla, da bi pritegnila tvojo pozornost.

Ko sem se ločeval, je Marie …

Ne ločujem se!

Mogoče, ampak situacija ni najboljša.

V redu. Ti je povedala, kdo je? –Ne.

Si jo vprašal? –Ja. –Kaj?

Dovolj. Nehaj me zasliševati.

Postavljal sem ji vprašanja, zaradi katerih ne bo posumila.

Torej v treh urah nisi iz nje izvlekel ničesar.

Par namigov. –Kakšnih? Se ti kaj sanja?

Par sledi, ampak …

Če bi moral izbrati eno sled, kdo bi rekel, da je?

Rekel bi …

Čakaj, jaz …

Lahko bi vprašala

DJ-a? –DJ!

Ta pizdun!

Nisem rekel, da je on, ampak da ga lahko vprašava.

Nisem rekel, da je on. –Ti pizduni!

Svoje plošče imajo in mislijo, da so glasbeniki.

Smrklje so navdušene in so lahek plen.

On je. Klinčevi DJ.

Ta gnoj! –Nisem rekel, da je on.

Prav imaš. On je!

Vidiš, da nima 40 let. –Ima!

Ne, tip ima največ 35 let. Prisežem.

Antoine …

Jutri se bom pomenil z Louno na štiri oči.

Vem, kako bom začel.

Pripravil jo bom, da bo priznala.

Več bom izvedel, ker zdaj ne veva ničesar.

Za jutri imava načrt,

zato greva lahko zdaj domov.

Pridi, greva. Nehaj piti.

Napil se ga boš.

Trapasto je. Pridi.

Ni on. Občutek imam … –Povem ti, da je on.

V redu tip se zdi.

Poglej, vsem je všeč.

Ni videti perverznež, ki lovi dekleta,

premlada zanj.

Prekleto!

Ti gnoj!

Mojo hčer si nategnil, ne?

Antoine, kaj ti je, hudiča? Nehaj!

Ne maram deklet! Gej sem!

Pravi gej? –Ja, pravi! Ne maram deklet.

Gej sem! –Nisi videl tega?

Gej je, ni on!

Ti si rekel, da je DJ!

Ti si mi rekel. –Pohiti.

Ja, ti si bil. –Nehaj z neumnostmi.

Ti si rekel. Ko sem vprašal, si rekel, da je DJ.

Ne, nisem. Ni res.

Sem si izmislil?

Rekel sem "mogoče". –Ne.

Rekel sem "mogoče".

Vprašal sem in rekel si, da je DJ. –Pomiri se.

Vprašal sem, kdo je in rekel si, da je DJ.

Utrgalo se ti je.

Dvajsetkrat sem te vprašal in rekel si, da je DJ. Rekel si.

Ne, rekel sem "mogoče"! –Rekel sem, da je on.

Vprašal sem, ali si prepričan.

Ponavljal si, da je DJ.

Dvajsetkrat si mi potrdil. –Dovolj!

Dovolj!

Pijan si in nisi pri sebi!

Prekleto!

Sit sem tega sranja!

Zmešalo se ti je.

Ja, zdaj sem nor.

Šibrovko si vzel.

Kaj je?

Kaj?

Stoj!

Stoj, nikar!

Prekleto!

Lokum je!

Nemogoče.

Lolo? –Kaj je?

Oprosti za sinoči.

Beden sem bil. –Pozabi.

Pretiraval sem.

Žal mi je.

Tudi najboljšim se zgodi. V redu je.

Žal mi je. –V redu.

V redu je.

Takoj pridem!

Ste videli Lokuma? –O, sranje.

Lokuma?

Kaj je to? –Moj pes.

Vedno je tu in ne zamudi zajtrka.

Brez sledi je izginil!

Če ga vidimo, ga bomo pripeljali.

Vidite? Divji prašiči.

Tudi vam so uničile vrt.

Tudi k meni pridejo.

Bosta šla potem na lov z nami?

Seveda. Moja ograja ni pomagala.

Potem se vidimo.

Resno? Pobijanje nedolžnih živali je zlobno!

O čem govoriš? Kaj govori?

Dobro.

Marie! –Ni in ni konca.

Izmenjujeta se. –Kaj?

Izmenjujeta se. Slišala si me.

Nisem dovolila, da vstopiš.

Ne bodi takšna. –Kakšna pa?

Govori z mano kot z očetom.

Z očetom, ki je nategnil mojo najboljšo prijateljico? –Dovolj.

Nisem je nategnil. –Oprosti, saj res.

Si se ljubil z njo?

Kako naj ti odgovorim?

Nisem ponosen nase. Krivega se počutim.

In grozno mi je žal. Oprosti mi.

Si mislil name?

Ves čas. –Pa na mamo?

Ne vpletaj mame. Ločena sva.

Res mi je žal zaradi tebe, Marie.

Poglej se, beden si.

Igraš kul očeta, pa si hujši od Antoina.

Prosim te, Marie.

Prosim te. –Ne dotikaj se me!

Pojdi.

Antoine?

S prijateljem pojdita na konec.

Psi bodo pregnali prašiče.

Tam bom z Angelom.

Prav.

Ibiza.

Kaj? –Ibiza.

Zakaj sem ji težil zaradi tega?

Izgubil jo bom.

Resno.

Če bom še naprej kreten, jo bom izgubil.

Težim …

Težim, ker se zabava na Ibizi.

Sam pa zapeljujem dekle s palačinkami.

Res sem kreten.

Vsi smo enaki. –Nismo. –Smo.

Nismo. Ti si odkrit.

Iskren si. Poveš, kar misliš.

Poglej me. Nisem sposoben tega.

Nisem sposoben. Nisem iskren.

V redu, nisi bil vedno najbolj pošten. Res je.

Res je, svoje slabosti imaš.

Vendar te poznam in nisi pokvarjen. Nisi.

Verjemi, vsi imamo svojo temno plat.

Ne. Opazil sem, ko si se ločeval.

Z Virginie sta se prepirala, obupan si bil.

Vendar si bil odkrit in dostojen.

Jaz pa nisem kot ti. Čeprav bi bil rad.

Da poveš, kar misliš?

Ja, ti to počneš, jaz pa ne morem.

Včasih poskušam, pa ne morem.

S tistimi, ki so nam najbližje, je najtežje.

Včasih želiš iskreno povedati,

ampak ti drugi ne dovoli blizu. Razumeš?

Antoine?

Včasih ti želim kaj zaupati, ampak vidim, da si prezaseden.

Kar je normalno. Vsi imamo svoje …

Reči hočem, da imamo vsi trenutke slabosti,

ki jih potem obžalujemo.

Antoine?

Prihajajo!

Antoine, jaz sem bil.

Prekleto.

Vem.

Žal mi je.

Čakaj! Čakaj!

Nisem hotel!

Stoj!

Nehaj!

Nehaj!

Prosim, nehaj.

Prosim, nehaj! Nehaj!

Antoine, nehaj!

Antoine? –Kaj?

Drugič nam povej. –Kaj?

Ne vemo, zakaj si prebutal DJ-a,

ampak če imaš težave, nam povej.

Uredili bomo zaradi spomina na tvojega očeta.

Kje je tvoj prijatelj?

Ne vem, odšel je.

Kako bo prišel domov? –Kakor ve in zna.

Nenavadno, glasovna pošta.

No …

Mogoče nimata signala ali imata prazen telefon.

Kaj je? –Žal mi je.

Upravičeno.

Res ni bil kriv.

Želela sem, da veš.

Malo je kriv. –Ne, jaz sem bila.

Odrasel je.

Šli sva žurirat. Se vidimo. M & L

Kaj je bilo?

Nič.

Čakala sva vaju.

Prevod BLITZ Film & Video Distribution

Za HD priredil in uredil metalcamp

Tehnična obdelava DVD Rippers Slovenija