Original subtitles

Glavne vloge

Film, posnet po knjigi "Srebrni brumby" od Elyne Mitchell

(Brumby=divji konj v Avstraliji)

Re�ija

SREBRNI �REBEC

Ga. Mitchell!

Ga. Mitchell? Ste tukaj?

Jock? -Ja? Je vse vredu?

Ograja je podrta. I��emo raztreseno govedo.

Vse kar izvemo bomo javili. - Vredu, Jock.

Indi! Si vredu? Sli�ala sem vrisk!

Oooh, tvoja najbolj�a.

Po�utim se tako neumno. Samo zavesa se je dvignila.

Grozna nevihta. -Da. Res je.

Definitivno je nekaj v zraku.

Skoraj je vdarila strela v hi�o. -Ampak ni.

Ve� kaj pravijo o streli, ki ne udarja...

Nevihta te �e dolgo ni pla�ila.

Ta je druga�na. In to �utim.

Pojdi nazaj v posteljo. Brala ti bom knjigo in ti delala dru�bo.

Kaj so hoteli ti ljudje? -Pri�li so iz planin. Oraja je pokvarjena.

Na tak na�in govedo zbe�i. Rekli so da jo bodo popravili.

Zjutraj bova �li pogledat, da vidima kak�no �kodo je naredila nevihta.

Veter je zelo glasen.

Kaj je, mama? -Ne vem. �e nekaj drugega je.

Nekaj je druga�e. -Kaj?

Mogo�e je Thowra danes zunaj. Kljubuje nevihti.

Kdo je Throwa? -Veliki srebrni brumby.

Imenovan po divjem vetru kateri je pihal na no� ko se je po�rebil.

Sigurna sem da je on.

Jaz ga ne sli�im.

Zapri o�i.

Dajmo!

Tako je bolj�e.

Izklopi vse druge zvoke in se koncentriraj.

Koncentriraj se na veter.

Poslu�aj!

Ne poslu�aj zvok vetra, ampak tisto kar sli�i� v vetru.

Pozorno poslu�aj.

Veter nam �e dolgo govori o Thowru.

Nekateri govorijo da �ivi, nekateri, da nikoli ni obstajal.

Pravijo da je duh,ampak zgodbe kro�ijo o mogo�nem divjem �rebcu

velikem palominu, kralju vseh brumbyjev v planinah Cascade.

Ali ga sli�i�?

Nisem prepri�ana.

Poslu�aj pozorno.

Sli�ala ga bo�.

Bilo je v no�i podobni tej in ne tako dolgo nazaj.

To je bila ena od najhuj�ih spomladanskih no�i, katerih se pomne.

Oposumi se niso preselili, vombati niso �li iz jazbin.

Samo nekaj kengorujev se je na�lo izven uni�enega zaveti��a od nevihte.

In Bel-Bel, divja planinska kobila, �udovita in pametna.

Se je pripravljala na po�rebitev.

V vetru je bilo nekaj razburljivega in skrivnostnega.

Kot da se bo zgodilo nekaj pomembnega.

Imenovala ga je Thowra, ker to pomeni veter.

Imenovala ga je po divjem vetru v katerem se je po�rebil.

Bil je mle�ni in mnogo boljs svetlej�i od svoje mame.

Kot je rastel, griva in rep sta mu na mese�ini ble��ala kot srebro.

Bel-Bel je vedela da bo preganjan celo �ivljenje.

Preganjan bo zaradi srebrne grive in repa ter lepe mle�ne ko�e.

Do jutra je nevihta ponehala

in v mirni lu�i zore je Bel-Bel �la iz zaveti��a

z namenom, prepri�ati svojo mle�no �rebe v sigurnost novega sveta.

Mle�en, z srebrno grivo in repom, se Throwa ni mogel

kot ostali divji konji skriti v sivo-zeleni pokrajini.

Moral se bo zanesti na svojo brzino, modrost in znanje

katere bo dobil od svoje mame.

Hitro si vstala. - Nisem spala.

Tukaj imam mo�nost pisati. -Nova knjiga? O planinah?

Na nek na�in. O srebrnom brumbyju.

Jo ho�e� prebrati? -Ho�em. -Poskusi to.

Morala bi se stu�irati. Pripraviti na dan.

Ve� kaj bi mi zdaj pasalo? Skodelica mo�ne, vro�e kave.

Ima kaj upanja?

Indi? -Kaj? Oprosti, mama.

Meseci so hitro minevali in zadnji sneg se je stopil na vrhovih,

a Bel-Bel je nau�ila Thowra ve��ine pre�ivljanja.

Pokazala mu je vse svoje dolgoletno znanje o planinah.

Vso muhavost in nevarnost planin.

Nedolgo za tem se je Thowra soo�il z najve�jo nevarnostjo.

S �lovekom.

Ho�e� priti ven?

Izvlekla bova tega teli�ka, mar ne?

Ho�e� ti?

Jas bom to naredil.

Umiri se.

Preverimo noge.

Vredu si.

Dajmo, pojdi k mami.

Po�asi, samo po�asi.

Na prvem sre�anju z �lovekom, se je Thowra re�il zahvaljujo� Bel-Bel.

Ampak to gotovo ni bilo zadnje sre�anje.

Thowra ni vedel da je postal izziv, nagrada?

Katero ho�e �lovek pod vsako ceno osvojiti.

Bel-Bel je vedela da bo Thowra neko� postal mo�ni �rebec,

ponosen in neodvisen od nje. U �redi bo kadar mu bo odgovarja.

Ampak moral se bo nau�iti kako se sam pre�ivljati.

Ona ne bo vedno z njim, ko se bo pojavila nevarnost.

Bel-Bel ga je nau�ila skrivanja ob reki

tako da za sabo nebi pustil vonja.

Nau�ila ga je prepoznavati vonj vombatov in drugih �ivali.

S �asom, ga je nau�ila prepoznati vonj �loveka.

Njegovega psa in vonj dima iz njegovega ognji��a.

Nedolgo za tem se je Thowra odlo�il uporabiti svoje znanje.

�el je po sledeh tujih konj.

Po stopinjah tujih konj, ki so ga pripeljale

do sivega Brolge.

Bel-Bel do zdaj ni nau�ila Thowra vse nevarnosti

vstopa na ozemlje drugih �red. �e posebej ne na ozemlje Brolga.

Brolgo nikoli ne bo tako hiter kot veter in ne ljubek kot sivi �erjav

po katerem je dobil ime.

Ampak pokazal je znake tistega �esar ho�e postati.

Zloben in trmast borec.

Kateri nikoli ne popusti dokler ne dobi tisto kar �eli.

Bel-Bel je odvedla Thowra nazaj na ozemlje svojih �red

pod za��ito mogo�nega �rebca Yarramana.

Yarraman je bil najmo�nej�i �rebec v vseh planinskih �redah.

Bil je kralj divjih konj v Cascadi

in zdaj je prisko�il na pomo� svojemu lepemu, a �e vedno neumnemu sinu

in svoji najljub�i kobili.

Ko tukaj dolgo �ivi�, spozna� divjino. Ona ti govori.

Kot veter.

In �e poslu�a�... �e res poslu�a�...

poslu�a� tako pozorno da ti ni� ne uide,

ti divjina vse pove. Spomni se Kako je Bel-Bel u�ila Thowra.

Oni so �ivali. Druga�e �utijo.

Imamo enak ob�utek, vendar jih ne uporabljamo tako pogosto.

�e bi jih uporabljali, bi vedeli kaj nam govori veter in ptice.

�e �eli� spoznati skrivnost divjine, mora� postati njen sestavni del.

Uporabiti roke. Dotakniti se gladke skorje belega gumovca.

Po�asi za�ne� �utit �arovnijo. -Ali je res �arovnija?

Razumevanje. To je bistvo prave �arovnije.

Aborid�ini to vedno vedo. Verjamejo da je njihova mama zemlja.

Ni slaba filozofija, mislim.

Odpri �utenje in prebral bo� znake.

V smeri vetra, obliki oblaka, sledi �ivali.

Ni dobro vse dokler ne �uti� edinstvo z divjino.

Ve� kako je ko bere� knjigo, a je ne razume�?

No, isto je z divjino.

Nekaj ni vredu.

Kaj je, mama?

Ranjen si, kajne? -Kako si vedela?

Ubo��ek!

Vzeli ga bova domov da vidim �e mu lahko pomagava.

Poskrbela bova zate.

Vsakega leta so se ljudje vra�ali v planine.

Pri�li so z njihovim govedom, psemi in konji.

Za �loveka je bila planina letni dom,

olaj�anje od ni�inskih omar.

Prekrasno mesto in vir dohodka.

Za ve�ino divjih �ivali, vombate, oposume in kengoruje

je bil �lovek nadloga, vsiljivec.

Ampak za divje konje, je prihod �loveka naznanil za�etek nevarnosti.

Ali ni to bolj�e?

Sli�i�?

Sli�i� ponovno?

Zgleda da imamo obiskovalca.

Kje je zlato �rebe?

Koliko smo jih ujeli? -Dvajset.

Na tesno bo �lo! Odprite prehod!

Ta dva sta dragocena.

Zaprite ogrado!

Razglednica iz Melbourna. Od o�eta, Harryja in Oone.

Paket, knjige so.

Oprosti.

Oona pravi da pogre�a dom. �e nekdo pogre�a dom.

Ne �e. Prehitro je! -Koliko kengorujev je zavitih v oddejo in pije iz steklenice?

Moramo ga negovati. -Mora� ga pustiti, Indi.

Druga�e nebo pre�ivel v divjini. Za�nimo takoj.

Premesti ga nazaj. -Od �e�njev se bo �e po�kodoval.

Nebo pre�ivel zime �e se navadi na oddeje.

Mama! -Premesti ga, Indi! Dobro mu bo v tej torbi.

Lahko jaz vozim?

Zima je bila tega leta ledeno hladna s stalnim snegom.

Napajali��a so bila zmrznjena, zimski pa�niki pa skriti

pod srhljivo belo oddejo.

Bilo je mrzlo, zelo mrzlo.

Tudi konjem katerim je zrasla gosta zimska dlaka.

Zima je bila doba ko so konji bili varni pred �lovekom.

Ampak novi prijatelji so bili �as in kruta narava.

Zima je v njima prebudila vse znanje in instinkt za pre�ivetje.

Bel-Bel je vedela kje je dobra trava in jo pokazala Thowru.

Bel-Bel in ne Thowra nista preve� trpela to zimo.

Ampak drugi so.

Ostrina zime je zaskrbela Yarramana.

Njegovi skrivni zimski pa�niki so bili pokriti z snegom.

Zato je prinesel te�ko odlo�itev.

�e �eli da mu bo �reda sigurna v planini, crknil bi od lakote.

�e jih povede v del planine kjer je meja snega,

bi bilo nevarno blizu �loveka

In ni va�no kam jih vodi,

...bodo tam drugi �rebci s svojo �redo.

Za divje konje je to bila resni�nost zimskega pre�ivljanja.

To bi mi pomagalo. -Pomaga.

Skoraj bo pripravljen da se vrne v divjino. -Ne.

Dovolj sva se me�ale. Mora se vrnit tja kamor spada

in tvegati z ostalimi �ivalimi. -Hej, Indi.

Ga. Mitchell. Zgleda da imate tukaj ZOO. -Ne za dolgo.

Kako stojijo stvari? -Ni slabo. Ujeli smo nekaj lepih konjev.

Veliko prekrasnih je. Jutri jih za�nemo krotiti. Je G. Mitchell tukaj?

Tom je �e v Melbournu. Vrnil se bo ob koncu tedna.

Mogo�e �eli nekaj konj. -Rekla mu bom ko se bo vrnil.

Konec prihodnjega tedna jih bomo peljali na sejem. �e jih �eli, naj pride

in iz �rede izbere najbolj�e. -Lepo od vas, Jock.

Grem zdaj.

Pridi gledat kako jih krotimo, Indi.

Hvala Jock. -Vidimo se.

To ni bilo lepo do Jocka. -Ni mi bil v�e�.

Zakaj? Dober sosed je. Ni� ne stane da bi bila vljudna.

Jock ima �rnega konja.

Da, ima ga. -Kot �lovek v romanu.

Ne more� biti nevljudna. Mnogi imajo �rne konje.

Prebrala sem vse kar si napisala. Kako se bo nadaljevalo?

Ne vem. Moram to napisati. Ampak prvo moram popraviti avto. -Mama!

Daj mi uzde!

Kaj se je zgodilo? -To je tako kruto. -Krotenje konja? -Da.

Nisem prepri�ana da je Jockov na�in edini. -Kako lahko to dela?

Biti tako krut do tega �udovitega konja?

Pojdiva se vsest.

Vztrajala si da pojde�. -Morala sam izvedeti. -In zdaj ve�.

Upozorila sem te da ti morda nebo v�e�.

Bilo je... Kot da ve� ni isti konj.

Najte�je se je v �ivljenju nau�iti da ne sme� tako lahko soditi ljudi.

Jock �eli konja ukrotiti in ga prodati. Konj se �eli osvoboditi.

To mi ni v�e�, ampak Jock �ivi od tega. Tega mu ne more� odvzeti.

Naj �ivi od ne�esa drugega. -Nekateri pravijo da nam dela uslugo.

Divji konji delajo veliko �kodo. -To ni razlog da je krut.

Ni.

Ne, ni.

Pri�le so divje zime in Thowra je zrastel v najlep�ega �rebca

kadarkoli videnega v planinah. Dobro se je nau�il zakone divjine

in svojo neodvisnost je pokazal samozavestno in drzno.

Njegova sijajna ko�a in svetlikasta srebrna griva

so ga izdajale med drugimi konji. Bel-Bel je imela prav.

Bil je nagrada in kam bi Thowra �el, tam bi se pojavil �lovek.

Vedno na �rnem konju. Vedno s svojim bi�em in psom.

Vedno i��ejo Thowra, odlo�no in vztrajno.

Ampak Thowra je, u�ival u�itke v �ivljenju in mislil

kako je prepameten za �loveka in rad ga je izzval za trenutek, da je bil viden

pri �ibki svetlobi,

ampak vedno korak ali skok pred �rnim konjem.

S �asom je tudi Brolga dosegel polno zrelost.

Ponosen na svoje mo�i je izzval na dvoboj mo�nega Yarramana.

Borila sta se v nedogled.

In ko se je tema dvignila iz sence zakajajo�ega sonca,

popustila je mo� starega Yarramana, kralja divjih konj.

Thowra je vedel da je to zadnja borba njegovega ponosnega o�eta.

Brloga je bil na vrhuncu in njegova vzdr�ljivost je bila ve�ja.

Thowra tudi vedel da bo neko� po planini odmeval njegov glas,

a zemlja bo upijala njegovo kri dokler bo posku�al vrniti carstvo.

To je bilo obi�ajno da en �rebec premaga drugega.

Premaga, to ja. Ampak ne da ga ubije.

Yarraman je bio premo�an da bi ga samo premagal.

Zato ga je Brolga ubil.

Po Yarramanovi smrti je Brloga podedoval njegovo �redo,

in tudi pametno kobilo Bel-Bel. Thowra je ostal povsem sam.

Ampak so ga duh vetra in krute vi�ave primile v svoje naro�je

kot da bi bil on sin te planine.

Skoraj je imel svojo �redo katere je branil in ��itil,

nekaj �rebet in kobil ki jih je ugrabil drugim mladim �rebcem.

Toda kmalu je hrepenel po drugem.

Za kobilo katero bo imel �lovek.

81 funtov...82 funtov. Dragocen konj. 82 funtov.

Prodan g. Jamesu Philipsi za 82 funtov.

Naslednjega konja prosim.

Kdo da 10. Hvala. 15. Da kdo 15? Hvala.

20 tam! 22 funtov. 23?

24? Prodan za 24 funtov.

Na vrsti je �rebica palomino. Veli�astna je. Poglejte barvo!

Kako ji samo griva plapola ko kro�i po areni! 40 funtov!

50. Da kdo 60? 60. 70? Ponudi kdo 80?

100 funtov? 100 Prvi�, drugi�.

Prodana za 100 funtov. -200 funtov! -200 funtov?

Slika zlate �rebice je preganjala Thowra.

Fascinirala ga je ne�na lepota in gracioznost.

Vedel je da jo �eli, ampak je tudi vedel da pripada �loveku.

Kon�no te bom ujel. Prise�em.

Golden, Golden.

Videla si ga? V�e� si mu.

Vrni� se bo.

Ne!

Ko so hladne no�i in prvi mraz ozna�ili konec leta,

so ljudje za�eli zbirati �ivino.

Z njima je od�la tudi neposredna nevarnost.

Oni so pravili naprej zgodbe o misti�nem srebrnem �rebcu

in njegovi misti�ni hrabrosti.

In �lovek je od�el brez svoje dragocene Golden. Thowra je vedel

da se bo vrnil po njo, posebej zdaj ko je breja.

Goldej, za razliko od ostalih, ni bila navajena na ostrino zime.

Zaradi nje je Thowra svojo malo �rado selil v iskanju pa�nikov.

Tukaj sva ga na�li.

Ti gre�.

Zdaj razume�? Preve� se je Navezal na naju. -Razumem.

Glej!

Poglej!

Zdaj bo dobro!

�as se je polep�al in Golden ki je celo �ivljenje bila s �lovekom

ni imela nagona da mirno sprejme premikanje svojega nerojenega �rebeta.

V zadnjem trenutku je Golden zapustila �redo

in poiskala tola�bo in za��ito svojega starega gospodarja.

Ponedeljek dan je pranja in vsakega psa osre�uje...

Zdaj si lep in �ist. Lahko gre� spet v kolibo.

Golden?Golden!

Po�asi!

Poglej se!

Vrnila se je k meni, srebrni konj!

Mirno.Mirno.

Sprosti se!

In ti si pri�el gledati!

Bravo punca! Tako je treba!

Zdaj imam tvojo h�erko, srebrni hudi�!

Malo bomo po�vrljali.

Imam ob�utek da nas nekdo opazuje.

Gremo!

Thowra je namerno bil v manj�i prednosti

in odvlekel �loveka dale� vstran.

Pogosto mu je dovolil da ga je skoraj ujel

tako da je �lovek mislil kako je pridobil prednost.

Ampak Thowra ni dopustil �loveku da se mu preve� pribli�a.

Nau�il te bom da se nima� kaj igrati z menoj.

Thowra je vodil �loveka vse dlje od kolibe.

Vbistvu je bila vklju�ena tudi narava.

Ob son�nem zahodu so se zbrali oblaki in veter, kot da je poklican na pomo�,

Planino je preplavila megla in de�.

Prav to je Thowra �elel.

Kot duh je izginil v megli in de�ju.

�lovek sprva ni spoznal da je izgubil Thowra,

tudi sam se je skoraj izgubil.

Ni spoznal niti da je nevihto priklical divji konj Thowra,

imenovan tako po vetru kateri je pihal planinskim pa�nikom.

Golden. Gremo!

Ujel te bom! Prise�em, ujel te bom!

Thowra je to leto skrbno varoval Golden in njeno �rebe.

Zima se je bli�ala in bil je siguren da je �love�ka gro�nja minila.

Potem ko je neuspe�no iskal Golden in svojo mle�no �rebe,

je �lovek od�el iz planine.

Njegova koliba je ostala prazna in nema na jutranjem soncu.

Iz dimnika se ni dvigal dim. Ni se sli�al lje�.

Thowra je vedel da se �lovek ne bo vrnil do pomladi.

Thowra in njegova �reda niso imeli dolgo miru.

Brolga je iskoristil priliko da ugrabi kobile in pove�a svojo �redo.

Thowra je spoznal nevarnost in pohitel je nazaj.

Brloga se je moral vrniti na svoje podro�je brez plena.

Thowra je zdaj vedel da je pri�el �as.

Osvojil bo naslov kralja divjih konj kateri mu je upravi�eno pripadal.

To nebo borba do smrti ker so bili �rebci na vrhuncu mo�i.

To bo borba za prevladanje.

Borba da v Cascadi ostanejo kralji,

da pora�eni odidejo in se nikoli ve� ne vrnejo.

Brolga se je umaknil pred Thowrovjo mladostjo in eleganco.

Svoje mesto je prepustil mlademu sinu krepkega Yarramana.

Vedela sem da bi lahko zmagal Brolga. Thowra je zdaj kralj.

Kralj divjih konj v Cascadi. Prekrasna zgodba!

Ali jo lahko odnesem v �olo? Sari in Dinu bo v�e�.

Zakaj misli� da je dokon�ana?

Misli� da se je �lovek vdal? -Thowra je zdaj nepremagljiv.

�akal sem te, Darcy.

Ste vi videli divje konje, Ga. Mitchell?

Resnica je, mar ne? Thowra res obstaja.

�lovek je poklical Darcyja, a on je najbolj�i lovilec v planini.

Ali ga ho�e ujeti?

Ne vem.

Lahko samo molimo da bo Thowra pametnej�i in zvit...

vendar mislim da je.

Moral je skriti Golden in svoje �rebe. Nekje na varno.

Dale� od �rede katere �lovek, �e posebej Darcy lahko preganja.

Treba je uporabiti vso zvitost da se �lovek ne preve� pribli�a.

Darcy zgleda da je bil pregon te�ek.

Bili so popolnoma iz�rpani ko so se vrnili nazaj k meni.

Kak�en kraj! Darcy pravi, da je blo neverjetno.

Ta duh konja je pri�el na rob pe�ine in sko�il v prepad.

Bolje mrtev kot pa ujet. -Ne obstaja mo�nost da se... -Ne.

Nima upanja. Edini na�in je navzdol.

�al mi je.

Celo leto bodo mo�ki okoli tabornega ognja,

�ene na va�kih sejmih, otroci v �oli pripovedovali zgodbe

o srebrnem �rebcu, katerega so videli kako galopira na snegu.

O duhu konja ki pre�ka reko Crackenback.

O konju katerega so vsi smatrali za mrtvega, a on se je pojavil v sne�nem mete�u

nad breznom mrtvega konja in spet izginil.

O kriku divjega �rebca katerega je lahko proizvedel samo Thowra.

Vendar nih�e ne ve kje se potika Bel-Belin sin.

Thowra.

Najmo�nej�i od vseh brumbyjov.

Prevedel in priredil: �igA (7.8.2013)