Original subtitles

Moja mama je za�ela delati pri 17-tih, kot strojepiska na avtoservisu.

Pri 26-tih je imela za seboj �e vrsto slu�benih let v Socialnem zavarovanju.

Gd�. Dessal! -Da?

Ste pripravili dokumente za g. Bouthryja? -Da, gospod.

V mapi so. -"Pod de�nik je �e zdavnaj sprejela sv. Catherine",

kot so takrat pravili, kadar je dekle doseglo starost 25 let, a �e ni bilo poro�eno.

Stanovala je v hi�i na Rue de l'Indre, z mlaj�o sestro in materjo.

Moja star�a sta se spoznala v Chateaurouxu,

v kantini, kjer se je hranila moja mati.

Si v redu?

Moj o�e ji je ponudil kavo.

Tisti ve�er je mati od�la na ples

v bli�nji lokal za mlade.

Ne bo� plesala? -Pozneje.

Daj no. Tvoj Philippe ni pri�el?

Ni "moj" Philippe.

Ne mara tak�nih stvari.

Potem je dolgo�asne�.

Verjemi mi, da hodi na plese!

Pozno zve�er se je prikazal.

Philippe... mislila sem...

Prosil jo je za ples.

NEMOGO�A LJUBEZEN

Dober ve�er.

Philippe, to je Nicole. -Videla sva se �e, ne?

Dr�i. Kako ste, Nicole.

Vama lahko prinesem pija�o? -Prosim.

Ka�e, da si je premislil glede plesa.

Moj o�e je bil prevajalec v bazi ameri�ke vojske.

To je bila prva slu�ba po kon�anem �tudiju.

Ni nameraval ostati pri tem.

Reci nekaj po norve�ko.

Kaj to pomeni? -"Elegantni ste".

Kako prijazno. -Ne, res je.

Recite po �pansko.

Izviral je iz stare pari�ke dru�ine.

Njegovi predniki so bili najve�krat zdravniki, veliko so potovali in obo�evali ostrige.

Po kitajsko?

Po japonsko!

Neverjetno!

Hvala.

Ni za kaj, gd�. Steiner. -Rachel, prosim.

Rachel.

Rad izgovorim va�e ime.

Ime vam lepo pristaja.

Res? Zakaj?

Rachel izhaja iz besede za "ne�no",

in Steiner je kamnosek.

Skratka, me�anica mehkega in trdega.

Bolje re�eno, �vrstega.

Poda se vam.

Na to �e nikoli nisem pomislila.

Imate �e kak�no ime? -Da, Madeleine and Pauline.

To niso �idovska imena.

Ne, o�e je izbral Rachel, mati kr��anska imena.

Va�a mati ni �idinja?

Ne, katoli�anka je in kr��ena, tako kot jaz.

Nenavadna me�anica.

Ste verni? -Da.

Vi ne? -Sploh ne.

Bil sem, zaradi tradicije, do 12 leta, potem pa...

je Nietzsche vse to spremenil.

Ne poznate Nietzscheja?

Lahko vam ga predstavim.

Posodil vam bom "Tako je govoril Zaratrustra." Morate jo prebrati.

Ali pa "Onkraj Zlega in Dobrega".

Ne morem se odlo�iti. Dal vam bom kar obe.

Jutri se vidiva.

Na svidenje.

Kmalu sta se za�ela videvati vsak dan.

Odkrila je svet intime, skrite besede, vpra�anja, odgovore.

Neznane ideje...

Z njo se je pogovarjal kakor ljubimec in strokovnjak,

z enako strastjo kot o njegovem najljub�em pisatelju.

Obstajajo �e druge. Bo� to najprej prebrala?

Obljubim. -Povedala mi bo�.

Za vikende je moj o�e najel avto.

Te knjige lahko spremenijo tvoj pogled na svet in �ivljenje.

Ti je v�e�, da si �enska? -Da. -Zakaj?

Ker sem tvoja. -Samo zaradi tega?

Rada imam, kadar mi to dela�. -Ponovi.

Rada imam, kadar mi to dela�.

Svileno ko�o ima�.

V sebi skriva� pravo mo�.

Resno mislim.

Podobna si Isoldi.

Tudi ti ponuja� ljubimcu �arobni napoj.

Ne smej se, Rachel, to je resnica.

Lepa �enska si.

Ima� zelo lepo telo,

lahko bi imela vsakega �ednega mo�kega.

Za�arati �elim tebe.

Ti si zame �eden.

Prijazna si.

Si imela pred menoj veliko ljubimcev?

Ne, samo enega.

Bila sem zaro�ena.

Spo�toval je mojo nedol�nost.

Zelo, zelo.

Misli�, ni bil kakor jaz? -Ne, ni bil kakor ti.

S Charliejem sem bila zaro�ena dve leti.

Hvale�en sem Charlieju,

da se mu ni uspelo poro�iti s teboj.

Ker se nikoli ne bi spoznala.

Lepo pozno je �e.

Ne re�e� "lepo" pozno.

Vem, potem pa "precej" pozno.

Tvoja sestra stalno ponavlja "nekak�en".

Si opazila? "Nekak�en".

To je lahko dru�abna ovira.

Odli�no. Stopi dol. Dodala bom nekaj bucik.

Ti bo� najlep�a nevesta.

Philippe te ljubi.

Videla sem, kako te gleda.

Tako eleganten je. Nekaj posebnega.

Philippe je eleganten, ne?

Obla�i se �torasto, govori pa lepo.

Moja teta Gaby je imela skoraj 18 let, zaro�ena je bila z nekim mizarskim vajencem.

Nameravala sta se poro�iti.

Gaby je povabila tudi mojega o�eta,

toda mati mu ni povedala.

Pesmi, podvezice, rajanje...

V vsem tem je bila raje sama.

Moj o�e je veliko pripovedoval o Parizu in svoji ljubezni do njega.

Ni si mogel predstavljati �iveti nikjer drugje.

Zdravo, Gaby.

Zdravo, Philippe. Kako ste?

Odli�no. -To je dobro.

Na svidenje.

Z njim se je pogovarjala kot �e z nikomer doslej.

O�eta redkokdaj vidimo.

Prihaja enkrat ali dvakrat letno, za dan ali dva.

Od�el je, ko sem imela 4 leta. Ko mi je bilo 17 let, se je vrnil.

Bil mi je tujec. �e vedno mi je.

Prepozno, da bi nadoknadila izgubljena leta.

Je imel kak�no drugo �ensko?

Ne, ne verjamem.

Leta '35 se je zaradi posla vrnil v Aleksandrijo.

Z mamo bi se mu morala pridru�iti,

a je pri�la vojna, on pa je �id, zato je bil tam varnej�i.

To je vse.

Ni me videl odra��ati.

Posli... je tvoj o�e bogat?

Ima ban�ne ra�une v Izraelu, Italiji

in v �vici, toda na njih ni veliko.

Daj no, Rachel...

Prazni ra�uni v treh dr�evah?

Briga me. -Nima� prav.

Verjetno ti bo kaj zapustil. -Kako pa, �e nima denarja.

To si ti misli�.

Kot vsi �idje se tudi on pretvarja, da nima ni�esar.

Doslej te �e nisem videl v hla�ah.

Ti niso v�e�? -Pa�, zelo.

Ve�krat jih nosi.

�enska v hla�a� redkokdaj ostane tako �enska.

V slu�bi jih nikoli ne bi mogla nositi.

Res? Zakaj ne?

Ker so prepovedane.

�ali� se. -Sploh ne.

Ko je kolegica pri�la v njih,

jo je �ef poslal domov, da se je preoblekla.

�efu sem rekla, da to ni normalno.

To si mu rekla? -Da.

Zame je to nepomembno.

Po vsem tem, kaj vse si privo��i on.

Hotel je, da postanem njegova ljubica. Ko sem ga zavrnila, me je mu�il

in naposled premestil na drug oddelek.

Nekaj se nama dogaja.

Da, mislim, da se.

Philippe? -Da?

Me ima� rad?

Ljubim te, Rachel.

Obstajajo tri vrste ljubezni.

Zakonska, h kateri vsi stremimo. Potem...

strastna ljubezen in nazadnje...

ljubezen, ki ji pravim neizbe�no razmerje.

Ve�, katera je med nama?

Da, strast.

Ne. Do�ivljava neizbe�no razmerje.

V �em je razlika?

Strast ru�i dru�beni red.

Neizbe�no razmerje je onkraj njega.

Ne podreja se razumnim merilom.

Vstopil je v njeno �ivljenje.

Ni si mogla zamisliti, da ga ne bi bilo.

Vsak dan jo je po slu�bi �aka,.

nato sta od�la v sobo, ki jo je najel na Rue Grande.

Rachel, nekaj bi ti rad povedal.

�e nikomur nisem.

Zna� �uvati skrivnost?

Seveda, pove� mi lahko prav vse.

Bil sem v zaporu.

Zakaj? Kaj si storil?

Moral bi slu�iti vojsko v Al�iriji,

toda zame so se zavzeli prijatelji na visokih polo�ajih

in poslali so me v Nem�ijo.

Ko sem se nek ve�er vra�al v kasarno,

potem ko me je zavrnilo neko dekle,

sem vozil okajen in prehitro

ter po nesre�i zadel nekega pe�ca.

Vrglo ga je �ez motorni pokrov, vendar nisem ustavil.

Na�li so mrtvega.

Si bil dolgo v zaporu? -18 mesecev.

Nih�e mi ni pomagal, bilo je grozno.

K sre�i mi je o�e vsak dan pisal.

Ni me obsojal.

Ne povej nikomur, obljubi�?

Ve�, kaj pravijo v slu�bi?

"Gd�. Steiner so zaprta vrata."

Poskusi zadr�ati dih.

Blizu. -Da, blizu.

Bi lahko tukaj �ivela vse �ivljenje?

Ne vem �e.

Se �eli� poro�iti?

Ne vem. Pa ti? -Jaz? Ne.

Zagotovo ne.

Delati ho�em, kar si po�elim.

In pri tem ne bi mogel biti poro�en? -Seveda ne.

Ker ne bi mogel imeti ljubic?

Da, a ne samo to.

Z nekom kot si ti, ne bi mogel delati, kar bi hotel.

Zakaj tako govori�?

Zahtevna si, Rachel.

�eli�, da se tvoja prisotnost �uti.

Tudi pri seksu.

�e bi pri�la v Pariz, bi se lahko pogosto videvala.

In moja slu�ba? -Lahko dela� v Parizu.

Vpra�ati bi morala glede premestitve.

Jaz bi ti pomagal najti stanovanje.

�e se �eli� poro�iti, kar je pri �enski pomembno,

ne bom nasprotoval.

Misli�... z nekom drugim? -Da, z menoj se ne more�.

Ne bi bil ljubosumen? -Ne.

Rachel, pridi pogledat, tako zabavno je.

Poglej moj obraz.

Tisto pomlad se je pri o�etovem delodajalcu

iztekla pogodba o prevajalskem delu, bilo je 30. aprila.

O�e je kupil vlakovno vozovnico za 2. maj ob 14:30.

Poglej!

Neverjetno. �e nikoli nisem videl �esa takega.

V slu�bi je prosila za prosti 2.maj, da bi lahko v celoti u�ivala med praznikom

in bi lahko dopoldan naslednjega dne pre�ivela z njim.

�e od za�etka je moj o�e po njunem dogovoru ejakuliral na njen trebuh.

Tistega dne

jo je vpra�al, ali sme ejakulirati vanjo.

Privolila je.

Razmisli o prihodu v Pariz.

Da, sporo�ila ti bom.

V�eraj sem imel zelo lep dan.

Rachel, vesel sem bil tvojega pisma.

Vesel sem biI tvojeg vonja, ki je pri�el z njim.

�eprav ga pogre�am v �ivo, na tvoji ko�i.

Pogre�am tvoje dolge vitke prste, prepletene z mojimi.

To je vedno nadvse prijetno.

Hvala za fotografijo. Na njej sva zelo �edna.

Z najne�nej�imi mislimi, Philippe.

Takoj mu je odgovorila.

In tudi on je takoj odpisal.

Nekaj tednov kasneje mu je pisala,

da se morata videti.

Bila je nose�a.

Odgovor je bil hiter.

Tisto poletje ne more priti v Chateauroux,

ker potrebuje po�itnice in odhaja v Italijo.

Poslal ji je dve razglednici.

Prvo iz Milana, drugo iz Rima. Pisal je o lepotah,

njenega stanja ni omenil.

Moj o�e je kasneje poleti pisal materi,

naj se mu pridru�i.

Zdravo, Philippe.

�udovita si.

Kako lepo je tukaj.

Po�akaj, da bo� videla Villefranche-sur-Mer.

Tam je kapela... Sranje!

Hvala.

Ljubko je. -Ni ravno preve� izvirno,

a pomembna je misel.

In ta je zelo ne�na.

Tukaj? -Da, v redu bo.

Gotova? -Ne.

Ti je v�e�? -Da, dobro je.

Nose�a si,

toda to ni�esar ne spremeni.

Strinjala sva se, da narediva tega otroka.

Se nisva?

Strinjala sva se.

Seveda.

Vedno sem govoril, da se ne bom poro�il s teboj.

Vedno sem bil odkrit.

Mar ne?

Seveda pa... �e bi bila ti bogata,

bi razmislil o tem.

Rodila sem se 3. februarja 1959 v Chateaurouxu.

Na mojem rojstnem listu pi�e Chantal Steiner,

o�e neznan."

Kako ljubko deklico ima�.

Chantal...

Pisala je mojemu o�etu, da bi me pri�el pogledat.

Odgovoril je s telegramom,

"�al ta trenutek ne morem priti."

Pri�el je pet mesecev kasneje.

Tvoja o�ka je pri�el.

Poglej...

Krepka je.

Dobro je hranjena. -�edna je, ne?

Vedno je dobre volje.

Mama pravi, da �e ni videla tako sre�nega otroka.

To je res. Sr�kana si, ljuba Chantal.

Jo ho�e� prijeti? -Poskusil bom.

Ne, nemorem.

Tvoja mati slabo izgleda.

Njene stare te�ave z dihanjem? -Da.

Da, hitro se utrudi.

Toda ti si �iva podoba zdravja.

Rada bi, da bi priznal Chantal.

Samo to prosim.

Denar me ne zanima.

Poslu�aj...

Razmislil bom in ti sporo�il. -Prav.

Moj o�e je ostal samo en dan.

Ker po nekaj tednih ni bilo novic,

mu je moja mama znova pisala.

Pismo so ji vrnili s pripisom "Naslovnik neznan."

Z vlakom se je odpeljala v Pariz in napotila v Michelinovo upravo.

Usedite se.

To je bil edini naslov, ki ga je imela.

Izvolite se usesti, gospodi�na.

Hvala, ker ste me sprejeli.

Kaj lahko storim za vas?

Jaz sem Rachel Steiner.

Z va�im sinom Philippeom imava otroka.

Malo Chantal. -Da, vem.

Povedal mi je, da se ne �uti odgovornega.

A jo je vseeno obiskal.

To je prijazno od njega.

Tukaj sem, ker nimam nobenega naslova, kamor bi mu poslala novice o njegovi h�erki.

Razumem,

toda naslova vam ne morem dati brez njegove privolitve.

Ne nameravam ga motiti, samo pisala bi mu.

�e je tako...

mu lahko izro�ite vsaj to pismo, ko ga boste videli?

Storil bom to. Ra�unajte name.

Moj sin je morda mladostno nepremi�ljen,

toda kot veste, gospodi�na, sta za otroka potrebna dva.

Vem, da vam je te�ko.

Jaz in h�erka sva v redu.

Rada bi samo to, da bi poznala svojega o�eta.

Nekaj tednov zatem je dobila kratko pismo.

Moj o�e je �ivel v Strasbourgu in ji je poslal svoj novi naslov.

Zavrti me!

Mene tudi, stric.

Tebe tudi?

Primi se, Chantal. Hopla!

Previdno, spolzko je.

Mislim, da sem eno videla.

Leta so minevala,

toda moja mati je upala, da se bo spremenil.

Sovra�ila je besede "o�e neznan"

na mojem rojstnem listu.

U�la je!

Nasmehnita se! Nasmeh!

Lep nasmeh, porednici! Poka�ita ribe in se nasmehnita.

�e vedno je upala, da me bo o�e priznal.

Glede tega mu je redno pisala.

Njena pisma so imela �e en cilj:

�elela ga je ponovno videti.

Dober dan, Rachel. -Dober dan, Philippe.

Pridi, nekoga bo� spoznala. Pridi, sr�ek

To je tvoj o�ka.

Glej, sr�ek, to je tvoj o�ka.

Da, tvoj o�ka. -Dober dan, moja mala Chantal.

Dober dan.

Ko sem imela 4 leta,

smo letovali v majhnem hotelu v Gerardmeru v Vogezih.

Moj o�e je pri�el za en dan.

Najeli smo �oln na pedala. Bila sem sre�na.

Klicala sem ga "o�i".

Nek cestni fotograf nas je slikal.

Spomin na to je zbledel,

toda fotografija je ostala.

Poskusiva se videti bolj pogosto. -Potrudil se bom.

Imam veliko dela.

�ivljenje zahteva veliko �asa.

Na svidenje, Chantal. -Na svidenje.

Mama je od mojega o�eta dobila kratko pismo.

Njegova mati se je ubila.

Sko�ila je iz �etrtega nadstropja.

Po dru�inskem obedu ni hotela iti na sprehod.

Ko so pre�kali dvori��e, je njeno truplo pristalo takoreko� pred njihovimi o�mi.

Mama mu je napisala vzpodbudno pismo.

Mama ni ni�esar ob�alovala.

Spoznala je strast in

zdaj sem bila tukaj jaz.

Zmagala sem. -Nesramnica!

Tak�no je �ivljenje. Poglej, koliko sem zaslu�ila.

Nisi la�na? -Ne.

Pusti babico po�ivati. Zelo je utrujena.

�ele za�eli sva... -Prosim.

Pojdi.

Tako hudo mi je...

Vse bo �e dobro.

�e bomo skupaj, bo vse dobro.

Smrti njunih mater sta ju tesneje povezali.

Njuno dopisovanje se je nadaljevalo.

Proti koncu leta ji je pisal,

"�elim vaju videti, obe. To resni�no �elim."

To jo je preganjalo.

"�elim vaju videti.

To si resni�no �elim."

Pismo je napisal z razlogom.

"�elim videti obe.

To si resni�no �elim."

Begal jo je tisti "obe".

�as je mineval, stvari so se spreminjale.

Izgubil je mater, postajal je zrelej�i.

Prejela je drugo pismo.

Napovedal je svoj prihod.

Ne boli to, da se ne videvata ve�?

Ne, prebolela sem.

In prihaja zaradi Chantal. Priznal bo o�etovstvo.

Chantal, to j tvoj o�ka.

Zakaj mora� prodati to stanovanje?

Stara se,

prezahtevno je.

Zdaj ko je Chantal starej�a, bi rada imela pravo kopalnico.

Prosila sem za Cit� St Jean. Mislim, da mi bodo ugodili.

Kaj je to?

Nova stanovanjska soseska,

v predmestju, na pragu pode�elja.

Tam ne bomo imeli vrta.

Ne, ljuba moja, toda v �ivljenju ne more� vedno imeti, kar �eli�.

Tvoja mama ima prav, poslu�aj jo.

Rachel, nekaj ti moram povedati.

Da?

Poro�il sem se.

Ona je nose�a. Na hitro sva se morala odlo�iti.

Pozna� moje poglede na zakon.

Toda njen o�e je bil...

precej prepri�ljiv.

Zelo mlada je. Nemka, iz Hamburga.

Njen o�e je zdravnik. Zelo bogati so.

Kulturna in prijetna dru�ina.

Ljubijo glasbo.

Kot vsi Nemci dolo�enega statusa.

Res je, da je bil o�e zelo vztrajen, toda...

globoko v sebi...

sem zelo sre�en.

Zlasti ker sem se poro�il z Nemko.

Zakaj?

Ker samo Nemke, podobno kot Japonke,

z ljubeznijo skrbijo za mo�kega.

Med vojno jih je toliko umrlo,

da jih nem�ke �ene zdaj tembolj varujejo.

In to ni neprijetno.

Neko� se bo� vpra�ala, zakaj si me tako ljubila.

In to bo �alosten dan.

Nocoj bo� spal v mamini spalnici.

Jutri zjutraj bo� od�el.

Nikoli ve� te no�em videti. -Ni�esar se ni spremenilo.

Ni�esar. To nima ni� skupnega z mojo �eno.

Ona ni tako ne�na.

S teboj je...

druga�e.

nekaj posebnega.

Vedno sva bila posebna, mar ne?

Rachel...

To ni�esar ne spremeni. Daj no...

Pojdi zdaj. Odidi!

Na svidenje, Chantal. -Na svidenje, o�i.

Zbogom, Rachel. Pazi nase.

Mami...

Mami, si v redu?

Mami, zakaj joka�?

Rachel, kaj je narobe?

To je stra�no! -Kaj se je zgodilo?

Gaby, ko bi vedela, kako mi je... -Pomiri se.

�ivljenje je tako kruto, Gaby. Preve� kruto.

Poro�en je.

Brigitte!

Tvoja sestri�na je pri�la. Pojdita se igrat.

Midva se morava pogovoriti s tvojo mamico.

Poglej, podobno je pesku.

Mehko je in toplo.

Lahko ga prodava.

Lahko postaneva trgovki s pu��avskim peskom.

Prodajali ga bova in postali stra�ansko bogati!

Da, obogateli bova.

Moram ga nakopati �e ve�!

Veliko ve�!

To je bil prvi resnej�i prelom.

Pahnil jo je v svet

in do njega je �utila nekaj popolnoma novega.

Zapustiljo je.

Tukaj bova zadovoljni, ljubica.

K sre�i nama ni treba �iveti zunaj.

Okolica naju ne zanima. -Ne zanima naju.

Dobro je. Le ni�la se napi�e o�je.

Tako, da. Zdaj ni ve� "O", temve� ni�la. Med njima je razlika.

Vidi�?

V Gireugneju pri Ch�teaurouxu so pravkar odprli novo psihiatri�no kliniko.

Revolucionarno ustanovo, ki je prekinila s tradicionalnimi sistemi.

Na oknih ni bilo re�etk, ni bilo posebnih obla�il

in beseda "nor" zanje ni obstajala.

Prosto je bilo mesto direktorjeve tajnice.

Moja mama se je prijavila zanj.

Na� psihiater, dr. Baqueni. -Sprejeli so jo.

Na� psiholog,

na�a dru�abna soba.

Pogovarjanje je zelo pomembno.

Zdravo vsem. Suzanne, na�a strokovna sodelavka.

Delo jo je prevzelo. Sre�evala je psihiatre, psihologe,

psihoanalitike...

Pogovarjala se je z njimi, u�ila,

spoznala, da je otro�tvo klju�no.

Zelo lepo.

Sonce je lepo. Velikansko.

Si to tukaj ti?

Ne, to je katerakoli pun�ka.

In to? -To je o�i.

Tvoj ali katerikoli?

Od majhne pun�ke.

Zelo sem zadovoljna, dobro ti je �lo.

Si morala narisati dru�ino? -Da.

Pokazala mi je tvojo sliko.

Dobro je, da si narisala o�ka. To je dobro.

Da, narisati sem morala dru�ino.

Da, videla sem majhno deklico,

narisala si tudi o�ka in mamico.

Narisala si to, �emur pravijo uravnote�ena dru�ina.

�eprav je o�ka stra�ansko majhen.

Majhen je, a obstaja.

Ne spominjam se ga. Spominjam pa se te obleke.

Rada si jo imela.

Ko si jo prerasla, je nisi hotela podariti tvoji sestri�ni.

Poglej.

Tukaj so �e druge.

Na tej je tudi tvoj o�ka.

Bila sva na po�itnicah v Nici.

In kje sem jaz?

Bila si �e v mojem trebuhu.

Je kak�na tvoja slika s teh po�itnic?

Seveda. Tukaj sem.

Vidi se, da si nose�a.

Ne, bila sem �ele v tretjem mesecu. Ni se �e poznalo.

Jaz opazim.

Bile so �udovite po�itnice.

Jedla sva morsko hrano.

Kupil mi je bro�ko z morskim konji�kom.

Tistim z zelenimi o�mi? -Da, tistim.

Ti je kupoval darila? -Da.

Imela sva se zelo rada.

Zelo sva si te �elela. Oba z o�kom.

Zakaj pa potem ni ostal pri naju?

Ve�, vse mamice ne �ivijo z o�eti.

Ljubica moja!

Lepa si! Daj mi torbo. -Adijo, punce!

Kako je bilo? -Lepo. Benetke so lepe.

Drago je, a se izpla�a.

Ne bi bilo prav, da ne bi �la na �olski izlet.

Mama, �e bi se kdaj vrnila, bo� �la z menoj? -Bom videla.

Ne govorim italijansko. -Vsi prodajalci govorijo francosko.

To je �udovito mesto.

V�e� ti bo, mora� ga videti.

Mesto plavajo�ih pala�.

Potemtakem ni podobno Chateaurouxu?

Od�la bom pro�.

Morda pa vendarle ne.

Pa�, mama, �la bom, bo� videla.

Vzela te bom s seboj.

Skupaj bova �li v New York.

Potovali bova po svetu. -Prav.

Obljubim.

Lepo je. -Ti je v�e�? -Zelo.

Ta in ta...

Poskusi ga. -Kako mehak je!

Da. Prostoji ti.

Lepo se ujemata.

Tudi moder je lep. -Po�akaj...

Klinika Gireugne. �elite?

Rachel? Na hitro ti moram nekaj povedati.

Kaj je, Nicole?

Na Socialno zavarovanje je klical o�e tvoje h�erke.

I��e te.

Povedala sem mu, da zdaj dela� v Gireugneju.

Dejal je, da te bo poklical.

Verjetno �e kli�e, zato sem te hotela opozoriti.

Zdravo, Rachel. Tukaj Philippe.

Kako si?

Zelo dobro. In ti?

Kako se po�uti�. Upam, da v bolni�nici ni prenaporno?

Ne, ravno nasprotno. Zelo v redu je.

Kako dolgo si �e... Nisem vedel.

Nisem bolna, Philippe.

Tukaj delam.

Narobe sem razumel.

Da, narobe si razumel. Tu sem �e nekaj let.

Zdaj sem direktorjeva tajnica. Delo mi je v�e�.

O�etovega glasu ni sli�ala �e sedem let.

Vse od tistega jutra, ko mu je dejala, "Odidi!"

Od takrat se je njena jeza ohladila.

Nanj skorajda ni ve� pomislila.

Oh, veliko stvari se je zgodilo.

Preselila sem se.

V prvem poskusu sem naredila vozni�ki izpit.

�udovito. To me sploh ne presene�a. -Hvala.

Sklepam, da si zadovoljna.

Da, res je... Zelo zadovoljna sem.

Pogosto mislim nate.

Bo �e kdo? -Jaz tetka, slastne so.

Meni tudi! -Ne opeci se.

Me packajte!

Poglej, kaj si naredila! -Ti, ne jaz.

Izvoli.

Pujsi!

Rada bi od�la v Pariz.

Za to ima� vse �ivljenje �as.

Mama me je povsod jemala s seboj.

Vedno sva letovali skupaj.

Tokrat ni na po�itnicah.

Odpotovala je samo �ez vikend.

Sre�ala se bosta s tvojim o�etom.

Res? Ampak zakaj me ni vzela s seboj?

Vpra�ati mora� njo.

To so zadeve odraslih.

Daj no, ne kujaj se.

Si v redu?

Darilo od tvojega o�eta.

Kaj je to? -Nimam pojma.

Bom jaz...

Poglejva...

Tukaj je Brazilija.

Tvoj o�e je rekel, "Poka�i ji Brazilijo". Vztrajal se.

Zakaj Brazilijo? -Ne vem.

Mogo�e zato, ker je velika.

Rusija je ve�ja.

Ne vem, Chantal.

Pi�i mu in ga vpra�aj.

Moja draga Chantal,

vesel sem bil tvojega prijaznega pisma.

Tvoje �olske ocene so odli�ne.

Najbolj �udovito pa je to, da te zanima toliko stvari.

U�enje je ena najve�jih radosti

in presunjen sem nad dejstvom, da si to sama spoznala.

�e bo� utegnila, mi napi�i,

kaj delate v �oli in kateri so tvoji konji�ki.

Jaz ti bom povedal vse o sebi, da se bova ob najinem sre�anju bolje poznala.

Zakaj Brazilija?

Morda zato, ker ima pred seboj svetlo prihodnost,

tako kot ti, moja popotnica.

O�ka.

Naprej!

Zdravo.

Sta dobro potovali? -Da.

Vesel sem, da vaju vidim. -Medve tudi.

Chantal, prosim te... Daj no, Chantal.

Daj...

Dolgo te nisem videla.

Strasbourga vama ne morem razkazati, lahko pa vaju peljem na kosilo.

Na dobro klobasico v postajni restavraciji

ali v najbolj�o mestno italijansko restavracijo.

Italijanska bo v redu. -Odli�no.

Kalamari po rimsko. Zelo slastno je.

To je focaccia. Poskusita. -Poskusi.

Se je z rokami? -Seveda. -Prihaja� velikokrat sem?

Da, samo tukaj stre�ejo rimsko hrano.

Rim je moje najljub�e mesto...

Si �e bil v Rimu? -Oh, nekaj desetkrat.

Tolikokrat? -Saj ni dale�.

Deset ur iz Pariza.

Letalo je hitrej�e, a manj privla�no.

Vlak te uspava, zaspi� v Franciji

in se prebudi� v Italiji.

Mejo prestopi� v spanju, kot v sanjah.

Rim je mesto tiso�erih zvonikov. -Nisem vedela.

�e jih pre�teje�, jih je celo ve�. -Si jih �tel?

Kaj ti je bilo v Benetkah v�e�? -Vse.

Gondole, kanali, Trg sv. Marka...

Nisem presene�en, da so ti Benetke v�e�. Jaz sem zaljubljen v Italijo.

Vsaj dvakrat letno sku�am potovati tja.

�udovit je.

Nisem vedela, da je o�e tako osupljiv.

Nisem se odlo�ila za kogarkoli.

�e nikoli nisem govorila s tako inteligentnim �lovekom.

Hej!

Ne znam jezikov in ne poznam Rima, neumna pa tudi nisem.

Podobna sem mu, ne? -Da.

Imava enako barvo las in enake roke.

Poglej, imava enake palce,

enako oblikovane.

Imava enak okus, �eprav nisva nikoli �ivela skupaj.

Kaj predstavlja? -Minljivost.

�etrto obdobje, po otro�tvu, mladosti in odraslosti.

Zvonijo vsake �etrt ure.

�etrto zvonjenje predstavlja smrt.

�estitam, zelo inteligentno h�erko ima�.

Rada bi ti povedala, da se bova naslednje leto morda preselili v Reims.

To je v redu.

Razmi�ljala sem...

�e bi priznal o�etovstvo,

bi jo lahko vpisala s tvojim priimkom.

To bi lahko bil zanjo nov za�etek.

Vztrajna si, Rachel.

Razmislil bom.

Ko sem pakirala, je pri�el v mojo sobo.

Lepo mi je bilo teh nekaj dni.

Meni tudi. -Previdno vozi.

Na svidenje, Chantal. U�ivaj v po�itnicah.

Bi me vodila? -Da.

Mama? -Da? -Pismo, ki si ga pri�akovala.

Povej mi. -Trenutek.

Sprejeli so me.

Na vrhu seznama si!

Se zaveda�, mama?

Ne �e.

Ne morem verjeti, ljubica. -Med 538 kandidati!

Pisala je o�etu.

Zdaj, ko je najin odhod potrjen,

ali bi me hotel priznati, da me bo lahko vpisala pod njegovim priimkom?

�al mi je, Rachel, toda...

Chantal ne bom priznal. To bi bila slaba zamisel.

Prosim?

Toda bil si pri svojem odvetniku, zadeva je bila skoraj urejena.

Chantal ni del moje dru�ine. Ne morem jim je vsiljevati.

Vesel sem, kadar vaju vidim in vedno bo tako,

a to je tudi vse.

Philippe, strinjal si se. Pisal si mi, da bo�.

Ne izmi�ljujem si. Rekel si da. -A sem si premislil!

Kako more� to narediti?

Je prav, da v njenem rojstnem listu pi�e "o�e neznan",

�eprav si ti njen o�e?

Nisi pri�el zato, da bi jo priznal?

Bojim se.

Prosim? -Ho�e� se vriniti v mojo dru�ino.

Gre za Chantal, ne zame! To bi ti bilo lahko �e zdavnaj jasno!

Ampak Chantal... -Mol�i! -Ne kri�i!

Chantal potrebuje o�eta, ki jo bo priznal za svojo h�erko.

To je vse. -Pri 14-tih je absurdno menjavati priimek.

Samo zmedlo jo bo.

Preselili se bova v drugo mesto.

Ljudem ne bova pripovedovala najino zgodbo!

Glava me boli. Ne vpij.

Nih�e ne vpije.

Chantal te ob�uduje.

Veliko skupnega imata. Rada bi imela tvoj priimek.

Kaj ji bo� rekel, ko jo bo� videl?

Kaj? Da si si premislil?

Chantal �eli spoznati mene, ne nositi mojega priimka.

V pismu ji bom pojasnil. -Ne!

Povedal ji bo� tukaj, osebno!

Povej ji! -Nisi sama na svetu.

Tebi morda ustreza, moji dru�ini pa ne!

Stvari niso tako preproste, kot si misli�!

Pogovarjala sta se vso no�.

Naslednji dan sta od�la na ob�ino.

"O�e neznan" je izginil z mojega rojstnega lista.

Od takrat sem Chantal Arnold.

Kaj pravi�, kateri? -Ta.

Jaz bi poudarila "A", toda s to �rto je eleganten.

Najprej bom zaslu�ila manj kot v Gireogneju.

Ne more� imeti vsega. -Kako si skromna!

Jaz vem, kako bi se rada pisala ona. -Kako?

Rada bi bila Brigitte Bonnefoy. -Je res?

Nehaj, Emilie.

Zaljubljena je.

Nehaj, to ni sme�no.

Malce �e.

Bonnefoy... Brigitte Bonnefoy.

Prav...

Previdno vozi. -Vrnili se bova. -Kdaj?

Ne vem. Za Veliko no�?

V Reims sva se preselili med bo�i�nimi po�itnicami.

Mami so dodelili stanovanje

v blokovskem naselju.

Najin prvi vtis ni bil negativen.

Na balkonu bova lahko posadili ro�e.

Prostor bova polep�ali.

Prav, ljuba?

Konec februarja naju je v Reimsu obiskal moj o�e.

Pri�akal me je pred �olo.

Mama, o�i je tukaj.

Zdravo, Philippe. -Dober ve�er. Pozno kon�uje� slu�bo.

Zdaj sem vodja oddelka.

Prijavila se je �e neka �enska,

ki trdi, da ima pogoje in je jezna, ker ni dobila moje slu�be. To je precej utrujajo�e.

Prepri�an sem, da ti bo uspelo.

Mama, te lahko poljubim?

Bil sem samotar, imel sem zgolj pe��ico prijateljev.

Sanjaril sem in veliko bral. Tako kot ti.

Takrat bi te morala poznati.

Ti pomagam? -Ne, hvala.

Spat grem. -Prav.

Lahko no�, ljuba. -Lahko no�.

Mese�no bi ti rad po�iljal 150 frankov.

Kot nekak�en moj dele�.

Dele� pri �em? -Kot nekak�en prispevek.

Za Chantal. Bi bilo to v redu?

150 frankov? Seveda, �e �eli�. -V redu.

Vsak mesec jih bom po�iljal.

Rad bi ti tudi dejal,

da si se dobro zavzela za Chantal, vse od Ch�teaurouxa.

Inteligentno in z ob�utkom.

Vesel sem, da si me pregovorila.

Res? Hvala ti.

Veselje je spoznavati Chantal. La�na je znanja.

Da, vedno je bila zelo radovedna.

Rad bi se ji bolj posvetil, kot do sedaj.

Za vikende bi jo lahko odpeljal na kak�ne razstave,

ji razkazal Pariz.

Ima� kaj proti? -Ne, seveda ne.

To bi bilo nekaj izjemnega. Bila bi zelo ponosna.

Si lahko vzame� toliko �asa? -Vzel si ga bom.

Kaj je, ljuba moja?

Kaj je bilo?

Kaj ti je? kaj se je zgodilo?

Kaj?

Ni�.

Ni� ni.

Zakaj si potem tak�na?

�udno je, da spita skupaj.

Te je to vrglo s tira?

Da, vem,

da je normalno, �e o�e in mama spita skupaj,

toda jaz tega nisem vajena.

Tudi jaz ne...

Jaz nisem samo mama. Sem tudi �enska.

Razume�?

Da.

Malo.

Si imela lep vikend, ljuba?

Ko bi si le lahko zapomnila vse, kar mi je povedal.

Z njim sem se veliko nau�ila.

Veseli me, da se razumeta.

Moj o�e me je redno obiskoval.

Pri�akal me je pred �olo.

Ob nedeljah ali v ponedeljkih zjutraj me je pripeljal domov.

Moja mama je med vikendi samevala.

Po prihodu domov sem do ve�erje ostajala v svoji sobi.

Za mizo velikokrat sploh nisva spregovorili.

Ali pa sva se sprli. -Zakaj si tako kruta?

Ampak saj je res, ne?

Me nisva dru�ina.

Sva dru�ina dveh. Kaj pa sva potem?

To ni nobena dru�ina.

Ne more� me prisiliti, da bi naju imela za dru�ino.

Na to gledam druga�e.

Sem rekla, da ne sme�? -Kaj je potem problem?

Pravico imam povedati.

Medve sva mati in h�i. To je vse.

Dve �enski v hi�i nista dru�ina!

Oprosti, tako je. Nima smisla jokati.

Kaj je narobe? -Kako to mislite?

Gospa Steiner, nizek krvni pritisk ima svoj vzrok.

Oblecite se.

Imate dober tek?

Normalnega. Nisem preve� la�na, a jem.

Ali spite v redu?

Utrujena sem. V�asih te�ko zaspim.

Ali se pono�i prebujate?

Tu in tam se zbudim, zelo razli�no.

Vas mu�i nespe�nost?

V�asih, ne velikokrat.

Dvakrat ali trikrat tedensko.

Gospa Steiner, kot zdravnik opa�am,

da gre pri vas za depresivnost.

Ne, g. doktor, jaz nisem tak�ne vrste.

To ni ni� sramotnega. Pripeti se lahko vsakomur.

Se nahajate trenutnu v posebno stresnem obdobju?

Na delu ali doma?

Da, da. Gre za...

Ni lahko. -Kaj natanko?

Vrsta stvari.

Na primer, selili sva se,

izgubili sva stike. Z dru�ino, a to seveda �teje.

Nikogar nimam,

ki bi ga lahko poklicala ali obiskala.

Mislim, da se mora �lovek v�asih s kom pogovoriti.

Zagotovo.

H�erko sem ves �as vzgajala sama.

To mi je bilo v veselje, toda...

ni vedno lahko.

Kaj na primer?

Kot otrok je komaj poznala o�eta.

Zadnje �ase sta vzpostavila stike.

Spoznavata se in za vikende jo jemlje s seboj.

To je seveda dobro,

a hkrati zapleteno.

Kaj je zapleteno?

On je kultiviran in ji veliko daje.

Medtem ko ji jaz...

zdaj nimam ponuditi ni�esar ve�.

Nekaj dni zatem naju je v lokalnem �asopisu

pritegnilo kratko obvestilo.

"Prodajalec starin ustanavlja skupino prijateljev."

To je skoraj kakor vrt. -To je moj skrivni vrt.

Moja mama je bila na nekaj sre�anjih.

�lo je za spro��eno skupino sedmih ali osmih ljudi.

Sestavljali so jo Flamka z dvema h�erkama,

zavarovalni�ki uslu�benec, ki se je zanimal za kulturo, poln teorij,

kemik, ki je delal pri razvoju detergentov.

Franck, doma z Mauricija je bil sredi tridesetih.

Lepo, ne?

Naj vas slikam.

Svetloba je sijajna. -Srame�ljiva sem.

Oh, dajte no. Sem stopite.

No, prav.

Poglejte me.

Hvala.

�e dolgo fotografirate? -Tri leta.

To je samo konji�ek, a v njem u�ivam.

Najraje pa delam v temnici.

Imam lasten laboratorij. �e �elite, vam ga poka�em.

Zakaj pa ne? Hvala.

Sprva nisem nikogar poznal.

Toda zaradi R�gisovih sre�anj

sem vzljubil Reims.

Tudi nama ni bilo lahko.

Toda zdaj je �e bolje.

Hej, ljuba. Si se imela lepo?

Izvolite. -Hvala lepa.

Tukaj je to, po �emer slovi Reims!

Mehur�ki...

Odli�no sta pripravili.

�tudirate? -Prvo leto.

Nazdravimo Rachel,

ki si nas je kon�no upala povabiti na dom.

Na Rachel.

In Chantal.

Zabavno, kajne?

Franck je prijeten mo�ki.

Franck? -Me�anec.

V�e� mi je.

Bil je z Amandine.

Ni�esar nisem mislila,

v mojih letih bi se bilo absurdno vezati,

toda �e bi se zanimal zame, ga ne bi zavrnila.

O�e me je za vikend povabil v Strasbourg.

Njegova otroka, ki nista vedela zame, sta bila z materjo v Maroku.

Stanovanje je bilo prazno.

Ko sem se vrnila, me je mama pri�akala na postaji.

Kaj je narobe?

Kaj je? Se je kaj pripetilo?

Bilo je te�ko. -Kaj?

On. On je bil te�ak.

Vem.

Nahrulil me je,

ker po zajtrku nisem pospravila mleka.

Govoril je, kot da me globoko sovra�i.

"Ne ve�, da se mleko skisa?

Res ne ve� tega? Si idiot ali kaj?"

Govoril je grozne re�i, mama.

Kri�al je na ves glas.

Ne more� si predstavljati.

Oh, lahko si predstavljam.

In zgodilo se je �e nekaj. -Kaj?

Po kosilu sva se malo vozila okrog.

Bila sem vesela, ker je ves �as delal,

medtem ko sem ga vsak dan �akala, zato sem z veseljem �la ven.

Bil je na podestu in sledila sem mu ter za seboj zaprla vrata.

Ugotovil je, da so klju�i ostali v stanovanju.

Za�el me je nadirati, �e� da se tujih vrat ne zapira.

Da sem nevzgojena in nesramna, da to ni moj dom, temve� njegov.

Nisi bila ti kriva. Saj nisi mogla vedeti za klju�e.

Trdil je, da sem jaz kriva.

Da se v tujem domu

tako ne sme� obna�ati,

da bi morala to vedeti, da je to stvar vzgoje

in vljudnosti. Opravi�ila sem se

in nadrl me je, "Ne cmeri se kakor kak�na smrklja!"

Za�ela sem jokati, ve�.

Kako se je kon�alo?

Poklical je klju�avni�arja. Veliko je stalo.

Trdil je, da sem jaz kriva. Uni�il mi je dan.

Naslednji� ne ostani tako dolgo.

Zagotovo ne bom. Nikoli ve�.

Hej, mama. -Zdravo, Rachel. -Hvala, ker si me pripeljal domov.

Sta se spoznala v mestu? -Tako nekako.

Odhajam.

Hvala, ker si jo pripeljal. Si za kavo?

Zakaj ne?

Zadnje �ase te nismo videli. -Res je.

Bili smo na dobri fotografski razstavi

svetovnih pejsa�ev. Osupljivo.

lahko ti povem, kje. Morda bi si jo skupaj ogledala.

Izvoli. -Hvala.

Poslu�aj, Chantal v�eraj ni bila v Firencah.

Bila je pri meni.

Kaj? -No� je prebila z menoj.

�e nekaj �asa hodiva.

Pripeljal sem jo, da bi ti povedal.

No, zdaj vem.

In Amandine? -Kon�ano je.

Nisem babjek.

Ne vem...

Spoznavam, da te ne poznam.

Tudi jaz sem imela fanta pri 16-tih.

Charlie, povedala sem ti zanj.

Razumem te. -Kaj razume�?

Razumem, da...

si zaljubljena. Da je tvoj fant.

Franck ni fant, mama. On je moj ljubimec.

Ni� skupnega nima s tvojim Charliejem.

Nekaj mesecev po tistem

je Franck poklical mojo mamo:

"Morava se dobiti".

Kaj se je zgodilo?

Chantal ne ve, da sva se dobila. Klical sem te po lastnem vzgibu.

Ni me prosila.

Hotel sem govoriti s teboj. -Kaj se je zgodilo?

Ta vikend ne sme iti k svojemu o�etu.

Zakaj ne?

Zato, ker...

�e leta jo zlorablja.

Spolno zlorablja.

Oprosti, ker sem tako odkrit,

vendar ne vidim druge poti.

Razume�, kaj sem ti povedal?

Te motim? -Ne, sploh ne.

Kaj je narobe?

Ni�.

Mama ni rekla ni�esar.

Isto no� je dobila vnetje jajcevodov.

Imela je hudo vro�ino.

Mama?

V bolnici je ostala 10 dni.

jaz nisem �la v Strasbourg.

Prekinila sem vse zveze z o�etom.

Chantal, vedno sem spo�toval tvoje �elje

in spo�toval bom tudi tvojo odlo�itev.

Kar si povedala mami, je resno.

S tem si mi v srce zabodla no�.

Ne bom si zlahka opomogel.

Moje razo�aranje je globoko, kot je bilo veselje ob najinih sre�anjih.

Zelo me je osre�ilo dejstvo, da sem te bolje spoznal.

Toda zdaj vem, da sem se motil o tebi.

Neko� bo� spoznala, kako mo�no si me prizadela.

�elim ti �ivljenje, ki bo ustreglo tvojim �eljam.

O�e.

Zdaj pa vsi skupaj!

Upihni jih.

Kaj je, ljubica?

Chantal, kaj je narobe? -Povej, kaj je.

Imela bo� lepo �ivljenje.

Lepo...

Pred seboj ima� �e vse �ivljenje.

Daj no...

�ampanjec za njen 16. rojstni dan.

Izvoli, za 16 let.

Mama...

rada te imam.

�e dva meseca se trudim,

da bi ti napisala nekak�no dolgo pismo.

Ugotavljam, da je te�ko.

V�asih moram jokati.

Ne vem, kako bo izpadlo.

Morda ga sploh ne bom napisala.

Upam, da me bo� �e naprej imela rada.

Mora� me imeti, saj si moja mama.

Chantal.

Izvoli. Ti tudi, Alain? -Prosim.

Od kod je to? Videti je slastno.

C�dric mi je priporo�il.

Imajo dobre torte.

Njihovim kola�em se ne morem upreti.

Si v redu? Zdi� se mi napeta.

Ni� �udnega...

Zadnje �ase slabo spim.

Mama...

Moj o�e je v bolnici.

A tako?

Ne bo� vpra�ala, kako vem?

No�em sli�ati ni�esar o njem.

Toda jaz ti govorim o njem.

Njegova �ena me je klicala...

Kaj mu je? -Ima Alzheimerja.

Kako ironi�no.

Tako kot njegov o�e.

Nisem vedela. -Da, tudi on.

Zelo razburjen je bil, ko je izvedel, da o�e izgublja razum.

Arnoldi, tako kultivirani, a od njih ne bo ostalo ni�esar.

Ti je vseeno, da je bolan?

Jaz kljub temu nekaj �utim.

Ne, meni je popolnoma vseeno. �al je tako.

Kaj naj ti re�em? Kjer je bil neko� tvoj o�e,

je zdaj zamrzlo srce.

Si bila �ejna?

Sr�ek moj...

Ne boj se ga, ni� ti no�e.

Videti je zloben, vendar je prijazen.

Mucka je bolna. Pojdi k veterinarju. -Ne.

Polna je mikrobov. -Samo prisr�na majcena muca je.

Zdaj pa lepo v dnevno sobo.

Rachel, menda je ne misli� obdr�ati?

Kajpada. Pridna mucka...

V redu...

Bila je Chantal. Njen o�e je mrtev.

Zakaj mi je nisi dal? -Ni hotela.

Ji je hudo? -Ne najbolje.

Klicala jo bom. -Ne, pozneje jo pokli�i.

Rekla bo, da me ni nikoli, kadar me rabi.

Potrebuje me. -Rachel, pun�ka...

Ni hotela govoriti s teboj.

�e jo bo� klicala, bosta eno uro samo jokali.

Zato stori to kasneje. Prav?

Prav.

Od tedaj je minilo deset let.

Z mo�em sva bila v Rodinovem muzeju.

In nenadoma

naletiva na Chantal in njenega o�eta.

Povsem nepri�akovano...

po vstopu v dvorano.

Dober dan, Rachel.

Nisem ga videla leta,

toda razen nekaj sivih las je bil popolnoma enak.

Pozdravili smo se,

kot da je to povsem normalno.

Chantalin o�e je bil neprizadet,

Chantal je celo razdrla neko �alo.

Nato smo lo�eno zapustili muzej. Trajalo je, koliko,

dve minuti. -Na svidenje.

Mogo�e je sku�ala z njim vzpostaviti normalno razmerje,

ne vem.

Je niste vpra�ali? -Ne.

Tak�nih stvari je ne morem spra�evati.

Lahko bi se razjezila. V�asih se grozno razjezi.

Ne morem.

Se bojite h�erinih izbruhov jeze?

Da.

Po�asi, Camille.

Zapustila bom C�drica.

Zakaj vendar? -Ho�em nekaj drugega.

Rada imam C�drica, vendar ne morem ve� tako naprej.

Kako to misli�?

Ne ljubim ga dovolj. Verjetno ga bom imela rada do konca �ivljenja,

vendar ga ne ljubim in nikoli ga nisem.

Kaj ho�e� re�i s tem, da ga bo� celo �ivljenje imela rada?

Nista sre�na skupaj? -Vendar nisem zaljubljena.

Ni mi vseeno, a tako je. Ni� ne morem zoper to.

Ko bi le lahko.

Bi lahko bilo to za�asno? -Ne bi rekla.

�e si prepri�ana...

Nikoli ne sprejme� tega, kar re�em.

Vedno me sku�a� potla�iti.

�emu se trudim? Vedno mi nasprotuje�.

Ni tako. Toda C�dric te je vedno podpiral.

Bi bil nekdo drug razumevajo� kakor on?

Prav to me skrbi.

Ne bi razmislila? -Nehaj!

Ne zbijaj mi morale.

33 let imam. Ne morem �iveti?

Vsaj poskusim lahko.

To je moja prijateljica. - V naslednjih letih

sva se za�eli odtujevati.

Ta na zadnji fotografiji? -Ne, to je Charlotte.

Na dno naju je vleklo isto breme.

Vse so si podobne. Ampak ti si �edna.

Nehala sem jo klicati "mami".

Ta je �isto zadnja. -M?

�al mi je. Ne morem.

Ne morem se ve� pretvarjati.

Nih�e se ne pretvarja. -Jaz �e. In to me ubija.

Ni�esar si nimava re�i

in tega ne prenesem ve�.

Prosim te, da odide�.

Mami...

Hotela si ve�erjati z babico, toda jaz ne morem.

Ne morem.

Ni� hudega. Razumem.

Se vidiva jutri? -Da.

Vse je v redu.

Jutri, ljubica?

Kam bo �la? -Ne vem, v hotel.

Kamorkoli. Briga me.

Moja mama je nehala klicati.

Bala se je mojega odziva.

�e mi je hotela povedati kak�no novico, mi je poslala sporo�ilo.

Minevali so meseci, ta�as nisva govorili.

Si v redu?

Jaz sem. Rachel.

Draga moja.

Kako lepo te je videti.

Dolgo te ni bilo.

Samo v knji�nico sem sko�ila. Tam sem bila komaj uro in pol.

Chantal? Je vse v redu?

Dober ve�er, mama. Da, da, vse je v redu.

Hotela sem te samo pozdraviti.

Me veseli, da to sli�im. Zaskrbelo me je za Camille.

Ona je v redu. Zakaj si pomislila, da ni?

Nimam pojma. Ker sem neumna.

Pri o�etu je.

Lepo te je sli�ati.

Vesela sem, da si poklicala.

Kako se ima Alain?

V�eraj sva dobila njegove izvide.

Niso vzpodbudni,

toda zdravljenje za to bolezen napreduje.

Telesno ni povsem v redu,

umsko pa... pozablja stvari.

Kot bi izbiral med kugo in kolero.

Pa zmore� vse to? -Kaj naj re�em?

Moram.

Ali se sploh kaj videva� z ljudmi?

Gaby pride tu in tam k meni.

Pri Alainovih te�avah priznam, da se po�utim nekoliko osamljeno.

Obe sva sami.

Globoko v naju sva sami, mama.

A v�asih radi pomislimo, da nismo, ne?

Ti ima� vsaj Alaina.

�e vedno je s teboj. -Da, to je res.

Na to nisem pomislila.

Lepo, da si to rekla. Bolje se po�utim.

Sledilo je nekaj presenetljivega.

Stara �ustva, na videz izgubljena, so splavala na povr�je.

Moja mama je pri�la v Pariz. Bilo je vro�e,

saj je bilo poletje.

�e pet let je nisem videla.

To sva jaz in Charlie. -Razumela sem.

Vedno si govorila, da nisi marala Charlieja.

Toda tukaj...

vidim �ednega mo�kega

z neverjetnim nasmehom...

Si mislila, da je bil grd? -Nisem pri�akovala tako lepega fanta.

Charlie je bil zelo �eden.

In nadvse prijazen.

Ve�, kaj se mi je nenadoma posvetilo,

ko sem videla Charliejevo fotografijo? -Povej mi.

Ti si �elela slabega fanta.

�akala si na mojega o�eta.

Toda jaz si �elim, da bi bil Charlie moj o�e.

Te lahko nekaj vpra�am? -Izvoli.

Zakaj nisi ni�esar rekla?

Ker sem bila slepa.

Verjemi, da ob�alujem.

Resni�no ob�alujem. -Kaj na primer, �e se ozre� nazaj?

Da sem izgubila vero v naju. -Pomeni?

Kadar si se vrnila domov, si bila razburjena...

Mislila sem, da je to zaradi mene.

Izgubila sem vero v najino ljubezen.

To me je oslepilo.

Mislila sem, da ti presedam.

Mislila sem,

da me no�e� ve� videti, ker me ne mara�.

Si res mislila, da je to? -Da.

Ve�, mama,

mislim, da je v vsem neka logika... Lito�elezna logika.

Tu ne gre za neko osebno zgodbo.

Zavrnili so te.

Gre za veliko zavrnitev.

Dru�beno, na�rtno, namensko, organizirano.

Kar je naredil meni, ni naklju�no.

Ne razumem te najbolje.

Pripadala si dvema razli�nima svetovoma.

V obeh si bila tujka.

Sama, revna, �idinja.

A bila si lepa, druga�na od ostalih. In to je odlo�ilno.

Odlo�ilno.

Cilj je bil ta, da izgubi�.

�lo je za dru�beno zavrnitev.

Odrinili so te na stran.

Toda zalomilo se je, ker nisi prenesla opazke "o�e neznan".

Ne, nisem. To se mi je zdelo nepo�teno, zlagano.

Toda �e bi jaz imela njegovo ime,

ne bi bilo ve� delitve med vajinima svetovoma, med vama.

Vztrajala si, da uradno postane moj o�e.

To je res.

In tako se je moj status spremenil, postala sem njegova h�erka.

Vedno si bila.

Toda to je bilo proti njihovi logiki.

In kaj je naredil?

Na�el je vrzel. Ignoriral je tabu, ki prepoveduje

seksualni odnos med o�eti in njihovimi otroci.

To ga ni motilo. Njega �e ne.

Kot da ne bi bil moj o�e in jaz ne bi bila njegova h�erka.

Bil je nad vsem tem.

Nad teboj, menoj, nad dru�abnimi pravili.

Res tako misli�? -Da tako mislim.

Prepri�ana sem v to. -Morda.

Kar je naredil, je bilo stra�no.

To, kar je delal meni, je delal vsem nam.

�e ho�e� koga poni�ati, ga mora� najprej osramotiti.

In kaj je lahko bolj sramotno

in poni�ujo�e kakor to, kar je storil meni in nam?

Kako si se po�utila kot mati h�erke, katere o�e je sposoben ne�esa takega?

Zakaj si ga sploh ljubila, mama?

Ljubila se ga.

Kdo ve, zakaj ljudje ljubijo drug drugega.

Tako pa� je.

Spremenil mi je �ivljenje. Nisem mogla �iveti brez njega.

Toda ko je od�el, sem morala.

Vseeno sva se pretolkli.

Najino �ivljenje �e ni kon�ano.

Ti si lepa, mama. Ve� to?

Kako prijazno. -Res je.

�ez nekaj dni mi je mama poslal e-mail, v katerem je napisala, da misli name.

Napisala je tudi tole:

"Od ranjenih �ustev tistega oddaljenega �asa,

ni ostalo ni�esar.

V tem svetu, kjer vse zbledi in izgine,

se samo ena stvar razkroji sama od sebe

ter zapusti za seboj celo manj sledov kakor lepota:

in to je �alost."

Prevedel: Roman M.