Original subtitles

Lahko noč, Carrie.

Lep vikend. -Adijo.

G. Burke.

Vaš sestanek v ponedeljek z gospodom Harringtonom

je bil prestavljen nazaj na 13:15.

Prijeten vikend vam želim.

Nisi tam, kamor spadaš.

Dekle je razbilo svetilko. -Katero svetilko?

Antično svetilko. -Tisto v moji sobi?

Ja.

Stala je več kot 220 dolarjev.

Mogoče jo lahko dava popraviti.

Nikoli je ne bova dala popraviti. V tem je stvar.

Zato je to tudi storila.

Ja, dobro.

Grem. -Boš prinesel še cigarete?

Ne bom se vrnil. -Kaj?

Ne bom se vrnil. -Kako to misliš?

Odhajam in ne bom se vrnil.

Nikoli se ne boš vrnil? -Ne.

Zakaj ne?

Ne želim živeti takega življenja.

Kaj pa to pomeni? -Da ne morem živeti takega življenja.

Ne moreš živeti tega življenja? -Ja. -Torej me zapuščaš?

Ja.

Kaj pa jaz, me ne ljubiš več?

Ne. -Ne?

Ne. -Zakaj pa to?

Ne vem.

In kdaj si to ugotovil?

Že dolgo nazaj. -Res?

Ja. -Kako dolgo nazaj?

Že leta nazaj.

Že leta veš, da me ne ljubiš?

Ja.

Zakaj si se potem zdaj odločil, da me zapustiš?

Dovolj imam. -Že, toda zakaj zdaj?

Ker me ne zanimaš ne duhovno ne seksualno.

In to si vedel že nekaj časa?

Kaj ti misliš? -Mislim, da si.

Sem. -Zakaj pa me nisi zapustil že prej?

Zakaj nisi takrat odšel, ti neumni drekač?

Vsa ta leta, za katera praviš, da si živel tu.

Ti idiot! Jaz imam dovolj!

Ti idiot! Ves ta čas si me obsojal!

Nikoli te nisem obsojal. -In potem mi poveš, da me zapuščaš.

Ja. -Potem pa pojdi.

Poklical te bom. -Prosim! In pogovorila se bova.

Kaj bova naredila s hišo, jo bova dala na pol? Pojdi, stran od tu, pojdi!

Misliš da se norčujem. -Ne, ne mislim.

Na svidenje. Hvala. Na svidenje!

Pojdi! Pojdi stran od tu!

In ne vračaj se, me slišiš?

Povedal ti bom, komu gre lahko. -Komu?

Črncem.

Včasih si želim, da bi bil črn.

To si včasih želim tudi jaz.

Oropal bi trgovino. Ne krivim jih, prisežem pri bogu.

Ker ti hočem povedati,

da smo vzgojeni, da delamo stvari, ki jih delamo.

Ja. -Severnjaška rasa, ena stvar,

južnjaška rasa

spet nekaj drugega.

In kaj oni hočejo

je sedenje pod drevesom in opazovanje slonov.

In niti malo jih ne obsojam.

Ker je na nas vse preveč pritiska.

Ja.

In to ni ne šala, ne poezija. Preprosto preveč.

Tako je. Tako pač je.

Človek se mora osvoboditi tega. -Kako to misliš?

Človek se mora osvoboditi samega sebe. -To je res.

Hej, punči.

Ker je pritisk prevelik.

Kaj počenjaš?

Kako to misliš?

Kaj delaš, da se znebiš tega?

Kaj delam? -Ja.

Kaj pa je za delati?

Kaj so stvari, ki jih vsakdo dela?

Muca? Ne vem. Muca.

Moč. Denar.

Dogodivščine.

Mislim, da je to to.

Samouničenje.

Mislim, da je to to.

Ne misliš tako? -Ja.

Religija.

Domnevam, da je to to.

Izpust, zadovoljitev.

Moraš ven iz tega, dobiti moraš nekaj, kar ti odpre oči.

Življenje je prekratko.

Z ženo sva nezdružljiva.

Žal mi je, da to slišim. Na kakšen način?

Ne privlači me.

In ne prenese mojega obnašanja.

Dolgočasna tema za pogovor, toda to imam v glavi.

Razumem. -Res?

Ja. -Hvala ti.

Verjemi mi, je že v redu.

Vem, da jo vsi rabimo,

ne vemo, kje jo najti in vem kaj pomeni,

in celo razumem.

Počutim se kot... -Vem, kot da nimaš jajc.

Ja. Že dolgo, dolgo časa.

In ne počutim se moškega.

Veš, kaj potrebuješ? -Ne.

Seksati moraš.

Vem. Vem, da moram.

In zato je črncem tako lahko.

Povedal ti bom zakaj.

Obstajajo odgovornosti,

katerih niso nikoli sprejeli.

Poskusi v Allegru.

Kaj je to?

To je klub na 47. ulici.

To plačam jaz.

Hočem, da si zapomniš,

da obstaja nekdo, ki te je poslušal.

Ti bi naredil enako zame.

Bi mi kupili pijačo?

Ja.

Prepuščam se na tvojo milost.

Prvič sem v kakem takem klubu.

Nočem biti izkoriščen. Razumeš?

Kupi mi pijačo in bova šla tja zadaj.

In bova delala kaj?

Karkoli boš želel.

50 dolarjev.

Kupi mi pijačo.

Na pijače dobiš provizijo? -Ja.

Koliko odstotkov dobiš? -50%.

To je 100 dolarjev.

To je preveč.

Kaj?

Preveč. Hvala.

80. -Ne hvala.

80. -Dam ti 80.

Dal ti bom 50, kot bi jih dobila, če bi dal njej 100 za pijačo.

Toda ne bom jim dal 100$.

Toda kupiti mi moraš pijačo. -Ne, žal mi je.

V redu, daj mi 30.

Plus 50 zraven. -Ja, meni daš 80.

Tebi? -Ja.

Osemdeset naj bi dal tebi? -Ja.

In potem ti njej daš 50. -Da, moram ji dati 50.

Ne. -Za pijačo.

Ne, ni ti treba plačati njej za pijačo, čaj.

To ni čaj. -Ni čaj?

Če ni čaj, kaj pa je potem.

Prišel sem sem, da bi bil iskren s teboj.

Zakaj morava čez vse to?

Pojdi noter ali ostani zunaj.

Ne potikaj se okoli.

Pojdi noter ali ostani zunaj.

Sedem, pojdi v sedemko.

Ah, ne. Šest. Mislim šest.

Pojdi v šestko.

Daj tiča ven.

Daj tiča ven.

Daj no.

Vzemi ga ven.

Nisem policaj. -Vem, da nisi policaj.

Vzemi tiča ven. Imel se boš lepo.

Kako gre ta pregrada dol?

Ne gre.

Kako se bom potem imel lepo?

Pridi sem.

Daj mi 10 dolarjev.

Daj mi 10 dolarjev.

Daj jih skozi tisto režo.

Nimam... desetih dolarjev.

Ja. Daj mi jih 20.

In ti jih boš zamenjala.

Ja, samo daj mi jih 20. Daj mi jih.

Dobro.

Sedaj pa vzemi tiča ven.

Lahko... Lahko dobim mojih 10 dolarjev?

Daj mi nazaj 10 dolarjev. Daj no!

Daj mi nazaj mojih 10 dolarjev.

Naj jih obdržim. -Daj mi nazaj mojih 10 dolarjev,

pa ti bom dal napitnino, ko boš končala.

Hvala. -Sedaj pa vzemi tiča ven!

Kako bo šla ta stvar dol?

Ne gre.

Ne gre? -Ne!

Zakaj za hudiča sem ti dal 10 dolarjev?

Glej, lahko se me dotakneš.

Lahko se me dotakneš.

Nočem se te dotakniti. Hočem, da se ti mene.

Daj no! Ljubček, daj no.

Varaš samo sebe.

Hej, gospa. Želite zaslužiti nekaj denarja?

Dajte denar. Ne morete zmagati, če ne igrate.

Daj, stari. Imam te, imam te.

Kaj? Dvajset? -Ja, ja, ja. Večji.

Tisti tamle. Pomagač mešalca.

Kdo je? -Želiš še enkrat?

Želiš vedeti, kako zmagati igro? -Kako?

Ugotoviš, katera karta bi morala zmagati

in staviš na drugo.

Vsi so pomagači. Vsi so del igre.

Pa začnimo. Rdeča bo dobila tvojega moža v črnem.

Dvajset ti prinese 40, 40 ti prinese 80.

Policija, policija. Yo, ne tecite, ne tecite.

Poglej, poglej. Imam točno tukaj.

Točno tukaj, poglejte. Hej, stari, kaj dogaja?

Imam te. V redu, kdo potrebuje?

Poglej, stari, le poglej.

Je to tisto, kar iščeš?

Pravim, vzemi. Poskušam ti nekaj dati.

KLUB LAGODNOSTI - ATLANTIC VSE ZA GOSPODE

Je to to, kar iščeš ali ne?

Je to res? -Bi ti dal to, če ne bi bilo?

Zdravo. -Zdravo.

Ste že bili kdaj tukaj? -Ne.

Kako ste slišali za nas?

Niste iz mesta? -Ja.

Kaj delate tukaj? -To je zdravilni klub.

Vem. -In naše cene se štejejo na uro.

Ja? -68 dolarjev za prvo uro.

Savna, zastonj bar, tuši.

Ura se ne začne, dokler nista z maserko v sobi.

V redu.

Karkoli se zgodi v sobi je seveda med vama.

Razumem. -Razumete?

Ja. -Za dve uri je 150 dolarjev.

Če želite dve hostesi

je to 200$ na uro.

Kakršnekoli dogovore boste sklenili, ostanejo med vama.

Dobro. -Kaj bi želeli?

Eno uro.

Plačate sedaj. Kako želite plačati?

Kako lahko plačam? -Gotovina ali kreditna kartica.

Strošek na izpisku se bo glasil: ''Atlantic Ski and Tennis.''

Plačal bom z gotovino. Hvala.

Ni za kaj. Imejte lep večer.

Kako ste?

Dobro. Tega še nisem počel.

Ne? -Ne.

Dobro dene.

Čudovito telo imaš.

Hvala.

Treniraš?

Ja, malce tečem.

V srednji šoli sem bil rokoborec.

Si kar zadržal svojo formo.

Hvala ti.

Torej, kaj bova počela?

Rad bi občeval s teboj.

Sliši se dobro. Tudi jaz bi to rada.

Bi? -Ja.

Koliko stane? -Za navaden fuk je to 250$.

To je preveč.

Saj veš, da ti popuščam... -Ne.

...ker je to tvoj prvi obisk.

Ne, to je preveč, glede na 68$, ki sem jih dal pri vratih.

Vem, vem. Toda saj veš, da ne bom obdržala vsega.

To je preveč. -Delila bom z njimi.

Ja, ne plačujejo mene, jaz plačujem njih.

Preveč je.

V redu, koliko imaš?

Imel sem 100$ za celotno stvar.

Misliš 100$ za vse? -Imam še 30$.

Ljubček, za to ne dobiš ničesar.

Torej, koliko hočeš?

V redu, za navaden fuk, 220$.

Tega ne morem plačati.

Potem mi je pa žal. Lahko bi bilo lepo.

Dam ti 100.

Ne. -120$.

200.

Toda samo zato, ker je to prvič.

Vem. -Zato, ker razdelim z njimi.

Razumeš. -Razumem.

V redu, 200.

Hvala. Cenim to.

Bi te motilo, če si nataknem kondom?

Sploh ne. -Imaš kakega?

Ja.

Boš sedaj plačal?

Ja, seveda.

Ljubček, potrebujem gotovino.

Na vratih so rekli... -Plačati mi moraš z gotovino.

Mislim, da je nimam, toda... -Koliko imaš?

Torej... Samo 60$.

Oh, Jezus. Žal mi je ljubček, ne morem.

Dobro... Čaka, čakaj. Lahko bi... Čakaj!

Veš kaj, zakaj ne greš ponj in se vrneš?

Kje naj ga dobim?

Pojdi na ATM ali v restavracijo in unovči ček.

Tu bom do štirih zjutraj. -Bom, bom...

Um, um... Ja, hvala.

Ni za kaj.

Vidiš?

Tako. Ne moreš zmagati, če ne igraš.

Gospod? -Jaz?

Me boste spet preizkusili? -Spet?

Spomnim se vas, ko ste me obrali za 50$, ko ste bili z dekletom.

Kdaj je bilo to? -Na 14. ulici.

Boste poskusili še enkrat? -Um...

Igrajte za 50. 50 vam prinese 100$.

Da vidimo, če ste še tako hitri, kot ste bili.

Plačate na rdečo, daš na črno. Kje je kraljica?

Odkrijete kraljico, zmagate? Kje je kraljica?

Daste 50, dobite 100. Torej, kdo je videl kraljico.

Jaz. -Koliko?

Daj denar gor. Koliko? -Stavim 50 dolarjev.

Daj gor.

Tale.

Stari, danes sem malce prehiter zate.

Imamo še dve karti. Kdo je videl kraljico?

Še dve karti. Plačajte za rdečo kraljico. Kdo jo je videl?

Jaz sem jo videl. -Sranje, stari, prehiter je zame.

Za 50$?

V redu, v redu. Daj denar gor.

Mi boš plačal, če zmagam? -Seveda bom.

Če boš zmagal. Toda najprej moraš zmagati.

Obrniti moram kraljico? -To je vse, kar moraš storiti.

Stavim 50$. -Si prepričan?

Ja, prepričan sem. -Daj denar gor.

Sedaj,

Katero boš izbral?

Tole.

Oprosti, stari. Tokrat si izgubil.

Sedaj sva si bot. Poskusi še enkrat.

Odkriješ kraljico, zmagaš. Stavim še 50$.

Daj, da vidim te karte. -Te karte so v redu.

Samo ti si prepočasen. -Rad bi videl te karte.

Te karte so že v redu. Izgubil si. -Pokaži mi te karte.

Ne boš videl nobenih prekletih kart. Tu igramo igro.

Izgubil si, človek. Izgubi se.

Naj si pogledam te karte. -Bi rad videl te karte?

Bi rad videl te karte? Tu imaš te preklete karte!

Nehajta! Nehajta!

Drži ga, drži ga.

Obrni se okoli!

Glej moj denar in moje karte.

Rekel je... Rekel je moje karte...

Pridi, greva od tu. Pridi.

Pridi!

Oh, Bog.

Rad bi najel sobo.

To bo 22$. -Izgubil sem denarnico.

Pojdi na policijo. -Lahko pokličete American Express.

Pojdi na policijo. O tem nočem nič slišati.

Lahko pokličete na urad za kreditne kartice. Imam zavarovanje.

Sam jih lahko pokličeš. Ravno preko hodnika.

Nimam denarja.

Prepričan sem, da je klic zastonj.

Ali telefon sprejema kovance?

Prepričan sem, da ne vem.

Veš, če potrebuje kovanec, da lahko kličeš.

Za božjo voljo, veš če potrebuje kovanec.

Hočeš živeti v takšnem svetu?

Poškodovali so me. Si mogoče slep?

Bi ti bilo všeč, če bi jaz tako ravnal s teboj?

Vprašam te samo eno preprosto stvar,

če telefon potrebuje kovanec?

Ne. Ne potrebuje kovanca.

Opravi svoj klic

in potem pojdi nekam drugam!

Prosim, vložite 75 centov za prve tri minute.

Koliko dobiš za to? Je 14 ali 19?

Štirinajst. -Ja, Daj da vidim.

Koliko stane tole? -685.

Zakaj pa toliko? Koliko je staro? Je tako staro?

Veš koliko zlata imaš tu notri?

Občuti to. Samo občuti to.

Kje je označeno? -Točno tu. Želiš lupo?

Ne, ne saj vidim.

Kaj? -Rad bi nekaj zastavil.

Govori s človekom tam zadaj.

Imaš še kaj podobnega temu? -Rad bi nekaj zastavil.

Kaj pa? -Moj prstan.

Vzemi ga dol.

Težko ga vzamem dol. -Pljuni nanj.

Koliko je vredno? -220$.

Dobil sem ga dol.

Kaj želite storiti s tem? Ga želite zastaviti?

Ja, kako to deluje? -Je to to, kar želite storiti?

Ja. Lahko tu storim še kaj poleg tega?

Nič več ne morete storiti. Lahko ga daste ocenit,

lahko ga prodate ali pa ga zastavite.

Razumem. -V redu.

Koliko stane, da ga ocenite? -5$.

Koliko mi daste, če ga zastavim? -Koliko hočete zanj?

Karkoli je vreden.

Če ga zastavite, boste dobili približno...

Saj veste, kako to deluje? -Ne.

Dobili boste eno četrtino vrednosti.

Približno za eno leto boste plačali 12%.

Po enem letu ga lahko odkupite, ko ste plačali 12% vrednosti

in vsoto posojila.

Kakšen je moj zastavek? -To je odvisno od tega kaj je.

Kako to mislite? -Ja, kaj je. Razumete?

Ne.

Kolikor je vsota, toliko je vreden vaš zastavek.

Znesek posojila? -Tako je.

Razumem. -Koliko pa bi hoteli za ta prstan?

Koliko je vreden? -Največ vam lahko dam 120$.

Naj pogledam ta nož.

Vzel bom. -Dobro.

Takoj bom nazaj. Dajte mi prstan.

Lep je. Koliko hočeš zanj?

43 dolarjev. 40 dolarjev.

40 dolarjev.

Zakaj je tako drag?

Ne, ne bom ga vzel.

Se oglasim pozneje.

Zakaj je ta nož tako drag? -To je nož za preživetje.

Del vojaške opreme. Prva svetovna vojna.

Zato je tako drag. -Nož preživetja.

Tako je. -Je dober nož?

Za ta denar najboljši.

Ga želiš?

Kaj gledaš?

Kaj? -Kaj iščeš?

Ničesar ne iščem.

Če iščeš to luknjo, je zaprta.

Katero luknjo? -To luknjo, ki si jo gledal.

Hvala, ne. Nisem gledal te luknje.

Iščeš nekaj in mislim, da vem kaj iščeš.

Res? -Ja, pridi z mano.

Dobil boš, kar hočeš.

Kaj pa iščem?

Že vem. Dobil boš malo akcije, prijatelj.

Dobil boš nekaj sladkega, kar boš lahko pošprical. Zato pa sem tu.

Kaj praviš?

Pravim, da ti bova našla nekaj čednega.

Praviš, da mi boš našel žensko?

To počnem tu zunaj, prijatelj.

Koliko? -Koliko hočeš?

Hočem nekaj čistega. -V redu.

Hočem oralno.

Koliko? -100 dolarjev.

To je preveč. -Koliko želiš porabiti?

Recimo 35$. -Šestdeset.

Ne. 40.

Ja. -Je to v redu?

Daj mi torej 40$.

Dal ti jih bom, ko vidim dekle.

Hej, ne bom te zapustil, človek. Z menoj greš.

Greva pogledat dekle. -Dobro.

Dal ti jih bom potem.

Dal mi jih boš sedaj, razumeš?

To je transakcija. Vidiš,

če nisi policaj, mi daj denar, da vidim, da ni past, razumeš?

Ja. Nisem policaj. -V redu. Razumeš, kaj pravim?

Žal mi je. -Je že v redu.

Sedaj pa pojdi z mano, da greva do tja, kot sva se dogovorila.

Bo čista? -Ja, je.

Razumem te.

Razumem, kaj hočeš. Verjemi mi.

Je v tem poslu kaj denarja? -Nekaj ga pa je.

Nekaj moraš plačati policiji,

temu tam, za medicinske namene, računi, saj veš.

Koliko dobi dekle? -Šestdeset procentov.

Tamle zgoraj je.

V redu, drekač, daj mi ves svoj denar! Vsega! Zdaj!

V redu. -Ne obračaj se. Ne obračaj se!

Samo podaj mi vse kar imaš. -V redu.

In niti ne pisni.

Naredil bom vse, kar boš rekel.

Samo podaj mi vse kar imaš.

Prekleti zamorec!

Čakaj!

Prekleti gnoj!

Mestna podgana!

Črnuzl! Gnoj! Ritopik!

Pelji me gor! -O, mojbog.

Baraba! Črnuh!

Neumni gnoj!

Gnoj! Črno govno! Prekleti črnuh!

Ne zajebavaj se z mano, kreten!

Upam, da si mrtev!

Rad bi skodelico kave. Ne. Kar pivo mi dajte.

Irski viski. -Irski viski?

Ja. Dvojnega In nekaj brezalkoholnega.

Ste pa precej energične volje danes. -Prekleto prav imaš, da sem.

In veš zakaj? -Zato, ker sem živ.

Veš koliko časa našega življenja sva zares

živa ti in jaz? Nič! Dve minuti na leto.

Ko spoznaš nekoga. Ko se poročiš.

Ko, ko... Ko smo v težavah.

V prometni nesreči. In to je to.

Veš... Zaščiteni smo.

Kdo? -Jaz in ti. Beli ljudje.

Vsi. Vsi.

Bela rasa je obsojena. In veš zakaj?

Usedi se. -Ne morem, delam.

Lahko narediš karkoli hočeš. Ne boš se usedla, ker delaš.

Razlog zakaj se ne boš je, ker se nočeš,

saj je bolj udobno sprejeti zakon,

kot ga spregledati in živeti svoje življenje.

Za vse nas. Iztisnili smo življenje iz sebe!

Živimo v megli. V sanjah.

In vsi smo mrtvi. Koliko si stara?

23.

Jaz sem v megli živel 47 let.

Večina življenja je mimo.

Zapravil sem ga, ker nisem vedel.

In veš, kakšen je odgovor?

Živeti.

To je to.

En trenutek, za kar se zahvaljujem bogu.

Živeti!

Rad bi ti povedal nekaj.

Nihče ne bo vedel. Samo ti. To je vse.

Nihče ne bo vedel in nikogar ne bo brigalo.

Rad bi šel nocoj s teboj domov. -Zakaj?

Kaj misliš? -Rad bi seksal s teboj.

Simpl kot pasulj.

Kako ti je ime? -Glenna.

Vidiš to?

Ja. -Prekleti črnuh je prišel nad mene:

"Daj mi ves denar.'' 47 let sem se potil in govoril:

"Slabo je plačan. Ne more dobiti službe.

Večji je od mene. Je ubijalec.''

Ne skrbi za svoje življenje... Razumeš? Torej naredi karkoli.

To sem sposoben narediti.

V zmedi intelektualnosti

se poscati v hlače, medtem ko mi bo ta drekač

odrezal tiča, kaj?

Zato, ker sem naučen, da sovražim.

Želim ti povedati nekaj.

Nekaj mi je rekel. Doživel sem šok.

Odgovoril sem mu nazaj, temu kretenu.

Izvlekel sem nož in mu ga zabodel v vrat.

Na noge, kreten! Želiš pretep?

Tepel se bom s teboj! Izrezal ti bom to prekleto srce!

Jebe se mi! -Ja?

Jebe se mi. Imam nekaj vojaške krvi

v svojih venah, črnuh!

Kri je brizgala po njegovem vratu. -S tem.

Kaj pa misliš.

Si ga ubil? -Sem ga ubil?

Ja. -Vseeno mi je.

To je čudovito.

In v tem trenutku, ko sem spregovoril...

Razumeš, ker je bilo to bolj pomembno kot nož.

Niti nisem hotel razumeti. Naj on razume mene.

Hotel sem ga ubiti in v tistem trenutku

je iz mene prišlo 47 let predsodkov.

47 let vsega tega...

Vseh teh dam za pospravljanje...

Tega, kdo je razbil svetilko.

In kaj? prisežem pri bogu, da sem prvič videl,

da so tudi oni ljudje.

Veš, koga sovražim? -Ne, koga?

Pedre. -Ja, tudi jaz jih sovražim. Veš zakaj?

Zakaj? -Ker vlečejo tiče.

In to je najresničnejša stvar, kar jih boš kdaj slišala.

Sovražim jih, ker ne marajo žensk.

Sovražijo ženske. -Vem, da jih.

Dobro je to povedati, kajne? -Ja.

Potem pa povej. Povej.

Če ti prija, potem vedno povej, vedno, za sebe.

Težko je. -Ja.

Včasih je težko. -Prekleto prav imaš, da je težko.

In obstaja razlog, zakaj.

Zakaj? -Da se postavimo.

Glenna, zakona ni.

Ni zgodovine. Samo ta trenutek je.

In če je Bog, more ljubiti šibke, Glenna,

ampak on spoštuje močne.

In če si človek, bi moral trepetati.

Moraš vedeti, da zahtevaš spoštovanje.

Zato mi je všeč gledališče. -Ja.

Ker moraš zahtevati spoštovanje za sebe.

Kako to misliš? -Ko si na odru.

Ja. -Za svoja čustva.

Vsekakor! Vsekakor ja! -In ne biti nekdo drug. -Zakaj bi?

Zato sem tako ponosna, da sem v tem poklicu.

Ne obtožujem te. -Ker tvoji pridihi...

Stavim, da si dobra v tem. Oni nimajo nobenih mej.

NIč drugega ne moreš omejiti, kot svojo dušo!

Razumem.

Naredi nekaj zame.

Zaigraj nekaj zame.

Boš zaigrala nekaj zame? -Zdaj?

Ja. -Tukaj?

Ja! -Bi res rad to od mene?

Seveda bi. Vidiš me, da tukaj sedim.

Veš, da bi. Z veseljem! -Boš eno?

Ne. -Kaj bi rad, da naredim?

Karkoli hočeš. Katere predstave si igrala.

No, delali smo samo na prizorih.

Samo prizore ste igrali? -Ne bi smela reči "samo".

Vsebujejo bistvo predstav. -Katere predstave ste igrali?

Na univerzi sem igrala Julijo. -Shakespearovo?

Ja, Shakespearovo. Kaj pa misliš?

Mislil sem, da se je predstava imenovala Julija.

Ali obstaja? -Ja.

Ne bi rekla. -No, pa obstaja.

Ne bodi tako omejena

in ne domnevaj, da sem neumen, ker nosim obleko in kravato.

Saj ne domnevam tega.

Kajti, kar sva počela nocoj, odkar si me spoznala,

naju ni razlikovalo.

Pozabi. Vse, kar sem mislil...

Ti praviš, da si igralka. -Igralka sem.

Ja, to praviš ti, jaz pa samo vprašam: ''Katere igre si že igrala?'' Samo to.

To, kar sem naredila, sem naredila za svojo skupino.

Kaj to pomeni? -Na tečaju.

Na ''tečaju''? -Na tečaju ali delavnici.

Ne za plačano skupino?

Ne, zagotovo ne. -Potem nisi igralka.

Sooči se s tem.

Potem začniva znova, midva.

Jaz ne lažem tebi, ti ne meni in ne laži sebi.

Čudovita ženska si. Pred seboj imaš še celo življenje, tako kot jaz.

Pravim, da začni nocoj, z menoj.

Bodi kar si. -Jaz sem kar sem.

To popolnoma drži

in v to sem se zaljubil, ko sem te nocoj zagledal.

V kar sem se zaljubil. Uporabljam to besedo.

Ljubil sem žensko, ki je stala tu...

Delavno žensko, ki je prinesla življenje v to, kar je naredila,

ki si je vzela trenutek za šaljenje z menoj!

Ti si božji blagoslov!

Reci: ''Jaz sem natakarica!''

Reci. -Kaj pomeni, če rečem nekaj?

Reci z menoj! -Kaj?

''Jaz sem natakarica!'' -Mislim, da bo bolje, da greš.

Če hočeš da grem, bom šel.

Reci z menoj kaj si. In jaz bom rekel, kaj sem.

Kaj si ti? -Jaz sem odkril to.

Sedaj hočem, da spremeniš svoje življenje z menoj!

Točno zdaj! Vse, karkoli je možno!

Ne vem, kaj je to, niti ti ne veš.

Spregovori z menoj, sedaj! Reci!

Ne vem, o čem govoriš!

Bog, seveda veš.

Reci z menoj!

Kaj je to? -Tablete.

Za kaj? Ne vzemi jih. Pojdi z menoj preko tega!

Postane me strah. -Ne vzemi jih!

Pojdi preko tega! Pojdi preko tega z menoj!

Strašiš me! -Ne pa ne!

Vem, kdaj se te strašim, verjemi mi.

Ven! -Glenna!

Ven! Ven! Ven!

Pusti me pri miru! Kaj sem storila, sem ti dala moje življenje?

Pustila sem, da si me pofukal! Pojdi stran!

Poslušaj me. Veš, kaj je norost?

Rekla sem ti, da pojdi stran! -Poslušaj me.

Tudi jaz sem osamljen.

Vem, kako je to, verjemi mi.

Veš kaj je norost? -Suzy?

To je samopopuščanje. -Suze, lahko prideš k meni?

Bi lahko odložila to! Veš kako redko je to?

Sranje. -Ne bodi smešna.

Tebi govorim! -Ne poškoduj me!

Ne, ne, ne morem se ukvarjati s tem.

Smešiš se. -Jaz... Ne, ne. Na pomoč!

Boš utihnila? -Na pomoč!

Kaj poskušaš narediti, za božjo voljo?

Na pomoč! -Želiš zbuditi sosede.

Mi bo kdo pomagal? -Utihni!

Na pomoč! -Utihni!

Mi bo kdo pomagal? Stran od mene! Ti si hudič!

Vem, kdo si! Vem, kaj hočeš od mene! Stran od mene!

Preklinjam te! Stran od mene! -Utihni!

Ne moreš me ubiti! Jaz sem dobra! -Prekleta neumna prasica!

Ne! -Neumna si! Ali si nora?

Ali si nora? Prekleta neumna prasica!

Prekleta neumna prasica!

Prekleta neumna...

Glej, kaj si storil.

Glej, kaj za hudiča si storil.

Moja mati je nosila takšen klobuk.

Moja mati je nosila takšen klobuk.

Ne poskušam vzpostaviti pogovora z vami.

Nosila ga je več let. Nosila ga je, ko sem bil otrok.

Tega si nisem izmislil.

Tako je bilo. -Oprostite.

Kdo za hudiča pa mislite, da ste? Z vami govorim!

Kaj sem, kamen? Sem rekel: ''Rad bi vam polizal pičko?''

Rekel sem, da je moja mati imela enak klobuk!

Prasica! Kaj sem, mogoče pes?

Najraje bi te porezal po obrazu!

Najraje bi razrezal ta tvoj obraz.

Mi bo kdo pomagal? -Ne veš kdo sem!

So v tem mestu vsi nori?

Jebi se! Jebi se!

Jebi se! Jebite se vsi!

Jebite se vsi! Ne potrebujem vas!

Delal sem celo življenje!

Delal sem celo življenje!

Delal sem celo življenje.

Ljudje...

Pravite: ''Ne, ne jaz.

Ne jaz, Gospod, komu potlej daješ roko.

Ne meni, komu jo podarja tvoje usmiljenje.

Jaz ne morem biti rešen.''

Toda kdo, te vprašam?

Kdo, če ne ti?

Praviš, da si beden grešnik?

On ve, da to si to!

Pravite: ''Saj ne ve globine moje krivde.''

Verjemite mi prijatelji, On ve.

In še vedno pravite,

da ne ve.

To pravite v svoji duši.

''Ne ve za strašno globino moje nevere.''

Verjemite mi prijatelji, tudi to ve.

Vsem vam, ki pravite, da se njegova dobrota

ne more razliti na črne kot ste vi.

Rečem vam: ''Kdo, če ne vi?''

Samo tebi.

Ne za blagoslovljene.

Mislite, da je Kristus umrl za blagoslovljene?

Da je umrl za nebeške množice?

To ga ni naredilo Boga!

On ne potrebuje Boga.

Za vas!

Tu ni nikogar tako črnega,

toda umrl je zate.

Božja dolžnost je, da se žrtvuje za človeka.

Ste me slišali?

Za vas!

Umrl je samo za vas.

Na osnovi mojega življenja,

na grobovih moje družine

imam zagotovo

njegov večni blagoslov.

Umrl je za vas in vi ste rešeni!

Molite k Bogu, prijatelji!

Molite k Bogu in pričajte.

Prijatelji, kdo bo prišel gor in bo pričal z menoj?

Kdo bo prišel gor in pričal?

Kdo bo pričal za Jezusa?

Kdo bo pričal z menoj?

Jaz bom pričal.

Kdo je to?

Jaz bom pričal!

Ljubi Bog, naj možakar pride naprej. Spustite ga naprej.

To je moški. To je moški.

Kdo nam bo odprl dušo?

Aleluja, moji prijatelji! Bodite z menoj!

To je ta moški! To je ta moški!

Vklenite ga! To je on! Ustavite ga!

Kje ja ta moški? Pustite ga naprej!

Samo minuto, gospod. -Na poti v cerkev sem.

Ljubi Jezus, pustite tega možaka naprej!

On me je poskušal posiliti na vlaku!

Posiliti? -Posiliti?

Kaj je to, gospod?

Imel je nož! -To mora biti pomota.

Poskušal me je posiliti. Ta moški me je poskušal posiliti na vlaku.

To bo napaka.

Sem na poti v cerkev. -Kakšne težave imamo tu?

Ni problema. Sem na poti v to cerkev.

On me je poskušal posiliti na vlaku!

Očitno je ženska nora.

Lahko vidim kak vaš dokument?

Prosim, policist, nimam časa.

Že dolgo je...

S seboj nimam denarnice.

Moje ime je Gregory Burke.

Živim na 22 ulici, 428.

Sem lastnik stavbe. Pridigati moram.

Pokazali mi boste kak dokument. -Nimam jih s seboj, saj sem vam rekel.

Potem boste morali z mano.

Ja, čez kak trenutek.

Ne sedaj. Pridigati moram. -Pridite.

Prosim. Napako delate.

Pustite me in bom prišel za vami.

Prisežem, da bom. Prisežem na svoje življenje.

To je nekakšna pomota.

Jaz sem starešina v tej cerkvi.

Pridite z mano, če hočete. Jaz moram govoriti.

Glejte...

Kaj je to? -Nič.

Nož. Imam ga za samoobrambo.

Zakaj je bil nož?

Za zaščito? -Pred kom?

Pred vsakim.

Veste, da je to nelegalno? -Ne.

Pa je. -Žal mi je.

Tako govorjenje s to žensko bom smatral kot žalitev.

Z njo nisem nikoli govoril.

Identificirala vas je kot moškega, ki jo je prejšnji večer nadlegoval.

Potem se resnično moti.

Če vas obtoži, boste obtoženi žaljenja.

Ker sem govoril z njo? -Priznavate, da ste govorili z njo?

Rad bi vas nekaj vprašal.

V redu. -Ste kdaj brcnili psa?

To sem naredil jaz.

Kot moški moškemu, to sem naredil.

Pripomnil sem ji čisto nekaj neškodljivega.

In odzvala se je kot popolna prasica!

Ste jo poskušali pobrati? -Zakaj bi jo poskušal pobrati?

Ker je bila privlačna ženska. -Ni bila privlačna.

Ste gej? -Kaj vas to briga?

Ste? -Ne!

Ste poročeni? -V bistvu sem.

Vračal sem se k ženi.

Vračali ste se k ženi? -Ja, šel sem nazaj k njej.

Rekli ste, da ste šli nazaj k njej. Kaj ste mislili s tem?

Zapustil sem svojo ženo, v redu?

Zapustili ste jo? -Ja.

Zakaj?

Bil sem zdolgočasen.

Se vam to ni nikdar zgodilo?

In zakaj ste lagali policaju? -Kateremu policaju?

Tistemu, ki vas je pripeljal. Na tistem naslov ni nobenega Gregorya Burka.

Niste mu povedali pravega imena.

Bil sem osramočen. -Zakaj?

Nisem imel svoje denarnice. -Zakaj?

Pustil sem jo doma. -Zakaj ste bili zaradi tega osramočeni?

Ne vem! Že dolgo nisem spal!

Samo domov bi šel rad!

Jaz sem trden...

Glejte,

ime mi je Edmond Burke.

Živim na 79. ulici, 485 Zahod.

Delam pri Stearns in Harrington.

Spričkal sem se z ženo. Šel sem ven v mesto.

Naučil sem se svojo lekcijo. Verjemite mi. Rad bi šel domov.

Karkoli sem naredil, bom popravil.

V redu?

V redu?

Te stvari se dogajajo in potem so končane.

Ko ste me ustavili sem šel v cerkev.

Nisem bil... dobro.

Priznam vam,

zmeden sem bil, toda...

Naučil sem se svojo lekcijo, pripravljen sem, da grem domov.

Zakaj ste ubili tisto dekle?

Katero dekle?

Tisto, ki ste jo ubili.

Kako si? -V redu.

Tudi jaz sem dobro. -Dobro.

Mi želiš povedati, da si jezna name ali kaj?

Si ubil tisto punco v njenem stanovanju?

Ja. Toda rad bi ti povedal nekaj.

Nisem je hotel. Želiš slišati nekaj smešnega?

Toda, ne smej se.

Mislim, da sem spil preveč kave.

Povedal ti bom še nekaj.

Mislim, da je na svetu preveč ljudi.

Zato ubijamo drug drugega.

Predvidevam,

da si jezna name, ker sem te zapustil.

Ne predvidevam, da si mi naklonjena,

niti ne mislim, da bi mi morala

stati ob strani.

To razumem.

Prepričan sem, da obstajajo zakoni,

kjer bi žena

ali mož stala drugemu ob strani, če bi se zgodilo kaj takega.

Toda vem, da najin

ni takšnega tipa.

Vem, da si si želela, da bi bil.

Tudi jaz sem si želel to.

Vem...

Prepričan sem, da se tako počutiš, ko umre nekdo, ki ti je bil blizu.

Nikoli ne rečeš stvari, ki si si jih obupano želiš reči.

Tako preprosto jih je izgovoriti,

a jih nikoli ne.

Imaš papirje? -Ja.

Dobro. -Ja, imam jih.

Potrebuješ kaj?

Ne.

Ne morem se spomniti ničesar.

Pazi nase.

Veš...

Ne moremo razlikovati med bojaznijo in strahom.

Veš, kaj mislim?

Ne mislim strahu. Mislim...

Mislim strah. Ne mislim bojazni.

Ko... Ko se bojimo nečesa,

si tisto želimo.

Smrti. Ali vlomilcev.

Ne misliš tako?

Vedno sem vedel, da bom končal tu.

Vsak strah skriva željo.

Mislim, da mi bo tu všeč.

Misliš? -Ja. In veš zakaj?

Ker je preprosto. Zato mislim, da obstajam.

Veš, vedno sem menil, da bi morali v zaporih biti belci.

Vem, da je tu večinoma črna rasa,

toda vedno sem menil, da bi tu morali biti belci. Veš zakaj?

Zakaj? -Da bi bili s črnci.

Ti to zveni preveč preprosto.

Ne. -Zato, ker smo osamljeni.

Toda kar jaz vem... Kar jaz vem..

Mislim, da ves ta strah,

ves prekleti strah, ki ga čutimo, mora skrivati željo.

Ker ga ne čutim odkar sem tu.

Ne čutim ga. Prvič v mojem življenju.

Smo kot ptice. Sumimo, kdaj bo potres.

Ptice vejo. Odidejo tri dni prej.

Ptice gredo stran, ko se bliža potres?

Ja.

In mislim, da v naši duši čutimo...

Čutimo, da bo...

Poplava.

Toda ne moremo pobegniti.

Nekaj nam govori: ''Stran od tu!''

Beli ljudje čutijo to. Čutiš to?

Toda, jaz ne čutim več tega odkar sem tu.

Torej... Torej.. Torej...

Nekje moram biti varen. Ni to smešno?

Ne.

Misliš da ni? -Ja.

Hvala.

Že v redu.

Želiš cigareto? -Ne hvala. Sedaj ne.

Že v redu.

Mogoče pozneje. -Seveda.

Veš kaj? -Kaj?

Mislim, da boš šel name.

Jaz... Ja.

Kako to misliš?

Mislim, da boš šel name. Sedaj.

Ne vem, kaj to pomeni. -To pomeni, da mi ga pofafaš.

Ne želiš storiti tega?

Ne.

Dobro, pa vseeno naredi.

Šališ se.

Sploh ne.

Mislim, da ne bi mogel narediti tega. -Bolje, da poskusiš.

Ali pa boš umrl.

Pustiva to.

Jaz...

Resno, tu bova še dolgo.

Mislim, da nočeva začeti tako.

Ne bom se ponavljal.

Zakričal bom.

Če zakričiš, me boš razjezil

in boš umrl.

Poglej moj obraz. Reci mi, da se norčujem.

Jaz, jaz, ne morem. Ne morem...

Pizda, da ne moreš, gospodična!

Sedaj, gospodična! Sedaj, Jim

in bolje, da si prijazen.

Ni vam treba govoriti.

Nočem govoriti.

Ali ste se privadili življenja tu?

Veste, kaj se mi je zgodilo?

Ne. -Posiljen sem bil.

Ste to prijavili? -Ja.

Kaj so rekli? -''Se zgodi.''

Žal mi je, da se je zgodilo vam.

Hvala.

Ste osamljeni?

Ja.

Počutim se tako osamljenega.

Tako sem... prazen.

Mogoče ste pripravljeni, da se spet napolnite.

To je navadno sranje.

Sranje. Pobožno sranje.

Res? -Ja!

Da ste pripravljeni na polnjenje? Je res nemogoče?

Ja. Ja!

Ne vem, kaj je nemogoče.

Nič ni nemogoče.

Za Boga ni nič nemogočega. To hočete reči?

Ja. Potem ste polni sranja.

Razumete to?

Če za Boga ni nič nemogočega,

potem naj mi pusti, da odkorakam od tu!

In da sem svoboden.

Naj ustvari nov dan v popolni deželi,

polni življenja in zraka,

kjer so ljudje prijazni drug do drugega.

In tu je še mnogo dela.

Kjer bomo odraščali v ljubezni in varnosti.

Ker nam tega primanjkuje. Naj stori to.

Dajte. Naj naredi to, ti rit,

če Bogu ni nič nemogočega.

Mislim, da to mora biti lahko. Ne, ''naj letim,''

ali ''če obstaja Bog, naj dovoli soncu vziti ponoči.''

Dajte. Prosim.

Prosim! Prosim!

Rotim vas! Rotim vas!

Če ste tako pametni, naj naredi to!

Prosim! Prosim! Rotim vas!

Vam je žal, da ste ubili tisto punco?

Edmond? -Ja?

Vam je žal, da ste ubili tisto punco?

Žal mi je za vse.

Toda ali ti je žal, da si jo ubil?

Ja.

Ja, žal mi je.

Ja.

Zakaj ste jo ubil?

Jaz... ne...

Jaz...

Ne...

Mislim, da ne...

Ne...

Jaz...

Ne...

Draga gospa Brown.

Ne spomnite se me. Mogoče pa le.

Se spomnite Eddija Burka, ki je živel na Euclidu?

Mogoče se ga.

Debbie sem peljal na maturantski ples.

Vem, da je nisem privlačil

in mislim, da je bila nekako prisiljena,

da gre z mano,

toda ne morem se spomniti kako.

Med pisanjem me je preblisnilo,

da je le mogoče odšla po svoji volji.

In razmišljam tudi o tem, da je šla mogoče proti svoji volji.

Nikakor ne mislim, da je to res.

Bila je čudovito dekle in prepričan sem, da če se me spomnite,

se boste spomnili, kako prevzet sem bil z njo.

Obiskovalca imate.

Obiskovalca imate.

Prosim povejte mu, da sem bolan.

Ne moreš kontrolirati, kaj boš napravil iz življenja.

To je prekleto res.

Obstaja usoda, ki nam kroji konec.

Le grobo jo lahko.

Kakorkoli jo že lahko.

In to je resnica. -Veš, da je to resnica.

In ljudje pravijo, da je to dednost ali okolje,

jaz pa mislim, da je nekaj drugega.

Kaj pa misliš da je? -Mislim, da je nekaj nad tem.

Nad tem kar poznamo.

Mogoče lahko v sanjah vidimo kaj je to.

Kaj misliš? -Ne vem.

Ne vem, če sploh lahko spoznamo to.

Mislim, da če bi vedeli, bi bili že mrtvi. -Bili bi Bog.

Bili bi Bog. To je popolnoma res.

Ali pa kaki geniji. -Ne.

Mislim, da niti genij ne ve kaj je to.

Ne, kak res velik genij. Ali kak filozof.

Mislim, da niti genij ne more videti, kaj smo.

Ne misliš, da... -Mislim, da tega ne moremo dojeti.

Torej, nekaj se dogaja. Zapomni si to.

In nekje neki ubožec ve, kaj se dogaja.

Misliš? -Ja.

Nek neumni ubožec, nekje

v moških jajcih.

Prekleto da. Nek človek.

Nekdo hodi cel dan okoli, samo...

Misliš? -Ja.

Mogoče ne ravno on, toda..

Nekje, nekdo.

Nek zaprti tip, ki ima čas za premišljevanje.

Ali nek prekleti... Ne vem... Mogoče otrok, ki je bil ravno rojen.

Otrok, ki je bil pravkar rojen.

In veš, da nima nobenih predsodkov. Vse kar je...

Ja, popolnoma pravilno.

Ja. Mogoče je spomin.

O tem ti govorim. Mogoče je...

Lahko bi bilo, ali pa kako znanje.

Intuicija. -Ja.

Niti nisem mislil na intuicijo. Nekaj... Nekaj...

Mogoče pa kakšna žival. -Zakaj pa ne?

Vidiš sedaj, ko vedno govorijo:

''Počakali bomo na može iz vesolja.''

Mogoče so že tu. Mogoče so tu.

Mogoče so tu pustili živali.

Ja. Že dolgo nazaj. -Zelo dolgo.

In so bile tu vzgojene.

Mogoče pa smo mi živali.

Mogoče smo res.

Veš kako, kako

vladajo v svojih.. -Ja.

V njihovem naravnem okolju. -Toda ko jih postaviš sem...

Jih kličemo psi.

Ali živali. In jih preziramo.

Ja. -Preziramo jih zaradi našega strahu.

Toda ali se ti ne zdi... -Lahko bi bilo zelo dobro.

Toda v njihovem naravnem okolju...

Tam pa prevladujejo.

In kaj smo si naredili je to, da smo se osramotili.

Prav zares.

Ker jim ne kažemo dovolj spoštovanja.

Mogoče smo nekoč bili živali. -O tem ti govorim.

Mogoče so tu,

da pazijo na nas.

Mogoče so zato tu.

Ali da nas opazujejo.

Mogoče smo tu zato, da bomo kaznovani.

Misliš, da obstaja pekel?

Ne vem.

Misliš, da sva v peklu?

Ne vem, stari.

Misliš, da gremo kam, ko umremo?

Ne vem, stari.

Upam, da ja.

Tudi jaz. -Rad mislim tako.

Mogoče so nebesa.

Ne vem, stari.

Tudi jaz ne vem.

Mogoče pa je nekaj.

Rad bi mislil tako.

Tudi jaz.

Lahko noč. -Lahko noč.

Prevod: Umbopa in Neki Neznanec