Original subtitles

Ali menite, da je knjiga avtobiografska?

No, menim...

...kaj ni vse avtobigrafsko?

Menim, da vsi vidimo svet skozi svojo majhno ključavnico, ne?

Mislim, jaz se vedno spomnim na Thomasa Wolfea.

Ste kdaj videli tisto "opombo za bralca"...

...na prvi strani knjige Glej proti domu angel?

V glavnem pravi, da smo vsota vseh trenutkov našega življenja...

...in da bo vsakdo, ki hoče kaj napisati uporabil lastne izkušnje.

Temu se ne da izogniti.

Ko pogledam lastno življenje, moram priznati, da...

nikoli nisem bil izpostavljen orožju oz. nasilju, niti ne.

Nobenim političnim spletkam ali helikopterski nesreči, ne?

Vendar je bilo moje življenje z lastnega vidika dokaj dramatično.

Zato sem si mislil, če bi lahko napisal knjigo...

...ki bi opisala, kako je, če nekoga resnično spoznaš.

Ena najrazburljivejših stvari, ki so se mi zgodile

je ta, da nekoga spoznaš, ustvariš zvezo.

In, če bi lahko to povzdignil, da bi ujel...

...to bi bil poizkus, ali...

Sem vam odgovoril na vprašanje?

Bom poskusila biti bolj natančna.

Ali ste, kdaj spoznali mlado Francozinjo na vlaku...

...in z njo preživeli večer?

Veste, zame...

...to ni pomembno, veste? Torej je res?

No prav, če sem že v Franciji in je to zadnja predstavitev, da.

Hvala vam.

G. Wallace, knjiga se konča na dvoumen način.

Ne vemo.

Ali menite, da se spet srečata čez pol leta...

...kot si obljubita?

Kot sta si obljubila?

Menim, da je odgovor na to...

No, dober test je, ali ste romantik ali cinik.

Kajne? Mislim, vi menite, da se spet srečata?

Vi zagotovo ne. -Ne.

Vi pa upate, da se, vendar niste prepričani.

Zato me sprašujete. Ali vi mislite, da se spet srečata?

Mislim, sta se v resničnem življenju?

Ali sem se...?

Glejte, po besedah mojega dedka, prav:

Odgovor na to, bi pokvaril ves užitek.

Časa imamo dovolj, samo še za eno vprašanje.

Katera bo vaša naslednja kniga?

Ne vem človek, ne vem.

Mislil sem... Mislil sem na to...

Vedno sem si želel napisati knjigo...

...ki bi trajala tako dolgo, kot pop pesem.

Kakšne 3 ali 4 minute.

Zgodba, ideja govori o nekem tipu, ne...

...in je totalno depresiven.

Njegove sanje so bile, da bo ljubimec, avanturist, veste...

...da bo peljal motor čez Južno Ameriko.

Namesto tega pa sedi za mizo in je jastoga.

Ima dobro službo in lepo ženo vendar...

Ima vse kar potrebuje. Vendar to ni pomembno...

...ker bi se v resnici rad boril za nekaj pomembnega.

Veste? Sreča je v dejanjih, ne?

Ne pa v tem, da dobiš kar hočeš

Tako, da tam sedi in prav tisti trenutek...

...njegova petletna hči skoči na mizo.

In se zaveda, da bi morala iti dol, ker se lahko poškoduje.

Vendar pleše na neko pop pesem v poletni oblekici.

On pa pogleda dol...

in kar naenkrat je star 16 let.

In njegova srednješolska punca ga je ravnokar pripeljala.

In pravkar sta izgubila nedolžnost, ona ga ljubi...

...in ista pesem igra po avtoradiu.

Punca spleza gor in začne plesati na strehi od avtomobila.

Zdaj ga pa skrbi za njo.

Lepa je, podobna njegovi hčerki.

Mogoče mu je ravno zaradi tega všeč,

Zaveda se, da se tega plesa ne spominja...

...on je tam. Tam je v obeh trenuthih hkrati.

In za trenutek se mu zdi da se mu življenje odvija pred njim.

Postane mu očitno, da je čas laž.

Da se vse dogaja naenkrat.

In, da je v vsakem trenutku drug trenutek.

vse se dogaja sočasno.

Taka je približno ideja. Kakorkoli že.

Naš pisatelj mora iti kmalu na letališče...

hvala vsem, ki ste prišli to popoldne.

In še posebej velika hvala g. Wallaceu, ker je bil z nami.

Hvala vam. Hvala.

Upamo, da vas bomo videli spet ob naslednji knjigi.

Hvala vsem. Čez koliko časa imam let?

Oditi bi morali ob 19.30.

Najkasneje ob 19.30.

Pozdravljena. Živjo.

Kako si? Dobro, pa ti?

Jaz sem dobro, krasno sem...

Bi šla mogoče na eno kavo?

Kaj ni pravkar rekel, da moraš ujeti let.

Ja. Ampak imam še malo časa

Prav. Ja? V redu naj potem...

Se dobiva zunaj. Prav.

Oprostite mi. Samo na skodelico kave grem.

Pridem ob 19.15. Ali ste vse podpisali?

Ja, sem. Daj svojemu vozniku Philipovo vizitko...

...tako, da boš lahko poklical na mobilca, če boš pozen.

Tvojo prtljago bomo dali v avto, da ne boš zamujal.

V redu, hvala vam za vse. Hvala.

Kateri je Philippe?

Ne morem verjeti, da si tu. Živim tu, v Parizu.

Si prepričan, da lahko greš? Ti ni treba več govoriti?

Siti so me že. Tu sem preživel noč.

Kaj res? Ja, zgoraj imajo podstrešje.

Kako si? To je tako čudno. Dobro sem.

Lepo te je videti. Tudi tebe je lepo.

Torej bi šel rad na kavo? Ja.

Ok. Ena kavarna, ki mi je všeč je malo naprej.

Mislil sem, da se mi bo zmešalo, ko sem te sprva videl notri.

Kako si vedela, da bom tam?

To je moja najljubša knjigarna v Parizu. Lahko bereš cele ure.

Zelo mi je všeč. Saj ima bolhe ampak, saj veš.

Vem. Mislim, da mi je sinoči mačka spala na glavi.

Tvojo sliko sem videla na koledarju pred kakšnim mesecem...

...in sem vedela, da boš prišel.

Čudno je, ker sem prebrala članek o tvoji knjigi...

in se mi je zdel megleno znan. Megleno? Ja.

Vendar nisem dojela, dokler nisem videla tvoje slike.

Si jo mogoče prebrala?

Ja...

Bila sem zelo presenečena, kot si lahko misliš.

Dvakrat sem jo morala prebrati.

Ja? Ja.

Ne, saj mi je bila všeč. Zelo je romantična.

Običajno mi to ni všeč, vendar je zelo dobro napisana.

Dobro je napisana. Čestitam. Super. Hvala ti.

Čakaj. Kaj?

Preden greva, te moram vprašati...

Seveda. Kaj?

Si prišel na Dunaj, tistega decembra?

Kaj ti si? Ne, nisem mogla. Kaj si?

Moram vedeti. Pomembno je. Zakaj, če ti nisi?

Kaj si?

Ne.

Hvala bogu, da nisi.

O moj bog. Hvala bogu, da ti nisi.

Hvala bogu, da oba nisva. Če bi kdo od naju prišel sam...

...bi bilo to res bedno. Bila sem tako zaskrbljena.

Grozno mi je bilo, ker nisem prišla, ampak nisem mogla. Babica mi je umrla...

...in je bil pogreb ravno tisti dan. 16-ega decembra.

Tista iz Budimpešte? Ja. Se spomniš?

Vse se spomnim. Seveda, saj si napisal.

Nima veze, no hotela sem leteti na Dunaj...

in potem smo zvedeli in seveda sem morala iti na pogreb.

Ja, žal mi je.

Vem. Ampak saj te itak ni bilo.

Čakaj. Zakaj te ni bilo?

Jaz bi prišla, če bi lahko. Vse sem načrtovala...

Upam, da imaš dober razlog.

Kaj?

O, ne.

Saj si prišel, kajne?

O ne, to je grozno.

Smejem se, ampak mislim resno.

Si me sovražil? Sigurno si me sovražil.

Kaj me že ves čas sovražiš? Ne.

Ja me. Ne.

Vendar me zdaj ne moreš sovražiti, ne?

Mislim, babica... Ne sovražim te, saj ni nič.

Tja sem odletel, ti si zadevo odpovedala.

Moje življenje je šlo navzdol, ampak ni problema.

Ne, saj se hecam. Ne govori tega. Ne morem verjeti.

Najbrž si bil zelo jezen name. Žal mi je.

Hotela sem biti tam, bolj kot kjerkoli.

Resno. Ne moreš biti jezen. Moja babica...

Vem. Res sem mislil, da se bi se kaj takega lahko zgodilo.

Bil sem potrt, ampak...

Bolj sem bil jezen, ker si nisva izmenjala številk.

To je bilo tako neumno. Nisva mogla priti v stik.

Nisem mogel iskati. Tvojega priimka nisem poznal.

Se spomniš, oba sva bila prestrašena, če bi klicala...

...da bi počasi šlo v pozabo. Zagotovo ni šlo v pozabo.

Ne, zagotovo ne.

Hotela sva nadaljevati naprej z zvezo.

Kar bi bilo v redu, če bi delovala. Oh ja.

Torej...

Kako dolgo si bil na Dunaju? Samo nekaj dni.

Si spoznal drugo dekle?

Ja, ime ji je bilo Gretchen in bila je neverjetna.

Knjiga je v resnici sestavina obeh.

Hecam se. Ne bi verjela. Šel sem nazaj na železniško postajo.

Svojo številko sem dal na oglasno desko v hotelu, če bi zamudila.

Bil sem čisto neumen. Greva po tej poti. Te je kdo klical?

Samo nekaj kurbic, ki so iskale delo.

Ne grozno je bilo, mislim kaj bi rada, da rečem.

To je tako žalostno. Žal mi je.

Naokrog sem hodil nekaj dni. Potem sem šel domov

Očetu sem dolgoval 2000 dolarjev.

ki me je opozoril glede francoskih bejb.

Kaj ti je povedal o Francozinjah?

Nič. Nikoli ni spoznal nobenih Francozinj.

Nikoli ni bil vzhodno od Mississippija.

Zakaj nisi izobesil "Čez pol leta francoske psice ni bilo?"

Ne, ampak sem, sem.

Si? Ja. Ne. Naredil sem lepše.

Napisal sem izmišljeno verzijo, kjer prideš.

Res, kaj se je zgodilo? No...

Kaj?

Ljubiva se brez prestanka 10 dni, to je samo en del.

Zanimivo. Torej francoska vlačuga, kaj? Ja, točno.

Samo, potem se bolje spoznata...

...in ugotovita, da se sploh ne razumeta.

To mi je všeč. Bolj resnično je. Moj urednik ni tako mislil.

Vsi hočejo verjeti v ljubezen. Prodaja se.

Ja točno, torej...

Torej ti gre dobro, ne? Mislim...

Tvoja knjiga je bestseller v ZDA.Gre za majhen bestseller.

Ah daj no. V redu. Uradno, da.

Večina ljudi ni prebrala Moby Dicka. Zakaj bi brala mojo knjigo?

Jaz ga tudi nisem prebrala in mi je bila tvoja všeč.

Hvala. Čeprav...

Se mi zdi, da si olepševal noč v njej.

Daj no, saj je izmišljena, kajneda?

Jaz naj bi... Vem, vem.

Vem. Mislila sem da si me včasih prikazal...

Mislim, njo, ne? Ne mene. Prav, kakorkoli.

Malo nevrotično. Saj si malo taka, kaj nisi?

Mislič, da sem nevrotična? Ne, ne, ne. Daj no , hecam se.

Kje sem to napisal? Saj nisem tega napisal.

Mogoče samo jaz tako vidim...

Ko bereš nekaj in veš, da je napisano po tebi...

ti laska in je moteče ob istem času.

Kako je moteče?

Ne vem. Samo zato, ker si del spomina od nekoga drugega.

Vidim se skozi tvoje oči.

Koliko časa si potreboval, da si jo napisal?

Tri do štiri leta, malo sem, malo tja.

To je zelo veliko časa za pisanje o eni noči.

Ja vem. Česa ne poveš.

Vedno sem domnevala, da si pozabil name.

Ne, imel sem kar jasno predstavo o tebi.

Nekaj ti moram povedati. Jaz...Kaj?

Tako dolgo sem si želel govoriti s tabo, da je zdaj kar preresnično.

Čutim, da bi moralo biti vse...

Koliko časa imava? 20 minut in 30 sekund?

Imava več časa. Želim te spoznati.

Povej mi, kaj delaš? S čim se ukvarjaš?

Kje bi začela? Delam za Zeleni križ. To je okoljska organizacija.

Kaj pa delajo?

V glavnem delamo na različnih okoljskih področjih.

...od čiste vode, do razorožitve kemičnega orožja.

Mednarodnimi zakoni, ki se tičejo okolja.

Kaj delaš za njih? Pojdiva tukaj.

Različne stvari.

Lansko leto sem bila v Indiji, kjer sem delala na vodnem obratu.

Tamkajšnja bombažna industrija je velik vir nesnage.

Sliši se kot, da delaš nekaj pomembnega.

Večina ljudi, med njimi tudi jaz, samo sedi in tarna.

Kako Amerika porablja vse svetovne vire, terenci so gnili...

globalno segrevanje obstaja...

Olajšana sem ko vidim,da nisi eden izmed "svobodnih" Američanov.

No saj veš... Kako si pa sploh začela?

Končala sem državnoznanstveno smer in se hotela zaposliti pri vladi.

Za nekaj časa sem se. Grozno. Ni bilo dobro?

Ja, ne? V glavnem naveličala sem se. Greva tu.

Imeti tiste neskončne pogovore s prijatelji...

...o tem kako svet razpada po koščkih.

Tako, da sem se odločila, kar v resnici hočem je...

...najti stvari, ki so popravljive in jih poskušati popraviti.

Vedno sem si mislil, da boš delala nekaj takega. Res sem mislil.

Hvala. Čutim, da sem lahko zelo srečna, ker imam delo, ki mi je všeč.

Ja.

V resnici menjam mnenje o tem, da je vse nepreklicno narobe...

...in da se stvari morda obračajo na bolje.

Na bolje? Kako lahko sploh to rečeš?

No, samo mislim...

Vem, da se sliši, čudno, vendar nekatere stvari niso slabe.

OK...Vem, da se tvoja knjiga dobro prodaja, kar je krasno. Privoščim ti.

Ampak naj ti sporočim: Svet je trenutno ena sama umazanija.

Z zahodnjaškega vidika, se stvari malo izboljšujejo.

Lastno industrijo selimo v nerazvite države, kjer je poceni delovna sila...

...kjer ni nobenih okoljskih predpisov. Vojaška industrija, kar poka.

Pet milijonov ljudi umre vsako leto zaradi prepričljivih bolezni pomanjkanja vode.

Kako se svet izboljšuje? Ne jezim se, ne jezim.

Samo, res hočem vedeti. Zanima me.

Zavedam se, da je veliko resnih problemov v svetu.

Ok. Hvala ti. Mislim, nimam niti

enega založnika na azijskem trgu. Ok, prav.

Reci stop. Kaj? Stop.

Glej, samo pravim, da je več ozaveščenosti. Ljudje se bodo uprli.

Svet se morda izboljšuje, ker so ljudje kot ti

bolje izobraženi in govorijo o tem.

Celo sam pojem ohranitve, naravnovarstvene teme...

tega še v besednjaku ni bilo do pred kratkim.

Zdaj pa to postaja norma in bo sčasoma postalo tako, kot mora biti.

Strinjam se s tabo, ampak obenem je to nevarno.

Osvajalska dežela, lahko uporabi takšno mišljenje

za zagovarjanje ekonomskega pohlepa.

Ali imaš v mislih, kakšno določeno osvajalsko deželo francozkinja?

Ne, niti ne. Ne?

Bi rad tu sedel? Ja tukaj je super.

O, ja. Mogoče kar pravim je...

...da se svet razvija, tako kot se razvija oseba.

Npr. jaz. Ali sem vse slabši?

Ali sem vse boljši? Ne vem. Ko sem bil mlajši sem bil bolj zdrav.

Vendar sem bil pogubljen zaradi negotovosti, veš?

Zdaj, ko sem starejši so moji problemi globlji...

...vendar sem bolje opremljen za njihovo reševanje.

Kakšni pa so tvoji problemi?

Trenutno, nimam nobenih? Nimam, veš. Sem samo...

...prekleto srečen, da sem tu.

Jaz tudi.

Kako dolgo si že v Parizu?

Prišel sem sinoči. Šel sem čez 10 mest v 12 dneh.

Sesut sem. Tako sem vesel, da je konec, veš?

Sit sem tega, da sem reklamar.

Pozdravljeni. Živjo.

Kaj bi pil?

Skodelico kave.

Joj, kako mi je všeč ta kavarna. Ko bi jih vsaj imeli v ZDA.

Tudi jaz sem pogrešala kavarne, ko sem živela tam.

Mislim, nekaj sem jih našla, ki so mi bile všeč, ampak so bile...

Živela si v ZDA? Ja od l. '96 do '99.

Študirala sem na newyorški univerzi.

O bog, ne govori mi tega Celine.

Kaj? Ne samo...

Nič, mislim, jaz... Kaj?

V New Yorku živim že od l. '98. Tam sva bila ob istem času.

V New Yorku? Ja.

To je pa čudno. Nekajkrat sem celo pomislila, da bi te lahko srečala...

...vendar so možnosti tako majhne, kajne?

Še tega nisem vedela v katerem mestu si bil.

Kaj nisi bil nekje v Teksasu? Ja, ja seveda, samo...

Bil sem dolgo časa. Samo hotel sem preizkusiti New York.

Kaj te je pripeljalo nazaj, sem?

Dokončala sem magistrski študij...

...in ostala brez vize, nič več vize.

In začela sem postajati paranoična. Vse nasilje v medijih:

Tolpe, morilci, še posebej serijski morilci...

Vendar je bila končna mera...

...ena noč, ko sem slišala ropot na požarnih stopnicah.

Poklicala sem policijo in policaji so prišli, sčasoma.

3 ure kasneje. Ja, potem ko sem bila že posiljena in ubita.

Ne, vendar sta bila moški in ženska policaja.

Razlagala sem jima kar sem slišala...

ko je morala policistka premakniti avto.

Tako, da sem bila sama s policistom.

Takoj me je vprašal, če sem imela pištolo. Ne, sem rekla, "ne seveda ne".

Potem pa mi je rekel," Raje začni misliti na to, da bi si jo nabavila.

To je Amerika, ne Francija Prav?"

In sem mu rekla, da s pištolo še streljati ne znam...

...in, da nimam nobenega interesa glede strelnega orožja.

In takrat je tako povlekel ven svojo pištolo in rekel:

"No nekega dne boš imela nekaj takega pred svojim ksihtom...

...in, če bi rada dolgo živela...

... boš morala izbrati med sabo in med njimi."

In potem sta šla. In naslednje jutro sem klicala za prošnjo, za nošenje orožja.

Jaz s pištolo. To je pa res že strašno.

Potem sem pa spoznala, da je bilo nekaj narobe.

Način, kako je policaj potegnil ven svojo pištolo in vse.

Tako, da sem preklicala prošnjo za pištolo...

...in poklicala na policijo, da bi se pritožila na tistega policaja.

Kaj se je zgodilo? Bilo je toliko dela s papirji...

...in potem sem se ustrašila, z mojo posrano študentsko vizo...

Si mislila, da te bodo pregnali? Točno. Obupala sem...

...in pozabila na vso zadevo.

No, nisem nikdar pozabila. Očitno.

Ampak še vedno sem zelo uživala, ko sem bila tam.

Veliko je stvari, ki jih pogrešam glede ZDA. Ja, kaj npr.?

Ah...

Celotno, dobro razpoloženje, ki ga ljudje tam imajo.

Čeprav je včasih bolj sranje.

Kot,"Kako ste?" "Super". "Kako ste pa vi?" "Super!"

"Imejte super dan!"

Ne vem. Parižani so lahko tako čemerni. Si opazil?

Ne, meni se zdijo vsi dokaj srečni.

Niso srečni. Ne. Niso srečni?

Ne saj so. Ne vem. Mislim na Francoze. Ob pamet me spravljajo.

Glede česa. Kaj je z njimi?

Saj so zelo prijazni. Krasno je, ko si z njimi.

Obožujejo hrano, vino, so krasni kuharji.

Vendar imam z njimi samo nesrečo.

Zakaj? Kako to misliš?

Ja, po mojem niso tako... Kaj?

Kako se že reče?

Potrebni? Niso tako zelo potrebni. Potrebni?

Zdaj me pa poslušaj. Glede tega sem pa ponosen, da sem Američan.

In prav je tako. Samo glede tega.

Si bil že kdaj v vzhodni Evropi?

Vzhodni...Ne nisem bil. Hvala vam.

Kot najstnica se spomnim, ko sem šla v Varšavo...

...ko je bil tam še izrecen komunistični režim.

Katerega osebno sploh ne odobravam. Seveda, da ga ne.

Res ga ne. Saj se hecam.

V glavnem, nekaj je bilo zelo zanimivo ob bivanju tam.

Po nekaj tednih se je nekaj v meni spremenilo.

Mesto je bilo precej otožno in sivo....

...ampak, čez nekaj časa, se mi je lasten razum zazdel bolj jasen.

V dnevnik sem veliko več pisala...

...ideje, za katere prej sploh nisem vedela...Komunistične ideje?

Poslušaj... Oprosti mi...

V redu. Nadaljuj.

Prav. Kasneje te bom poslala v gulag.

Ne. Ampak je kar trajalo nekaj časa, da sem ugotovila, kaj je drugače?

Nekega dne, ko sem hodila, čez židovsko pokopališče...

...ne vem zakaj, ampak tam se mi je posvetilo...

...da sem zadnja dva tedna preživela brez večine svojih navad.

Televizija je bila v tujem jeziku...

ničesar ni bilo za kupiti, nikjer nobenih reklam...

...torej vse kar sem počela...

...hodila naokrog, razmišljala in pisala. Možgane sem imela na počitku...

daleč od potrošniške blaznosti. Kot, da bi bila naravno omamljena.

Počutila sem se zelo mirno. Nobene želje po tem, da bi bila drugje...

...da bi nakupovala...

Sprva se zdi dolgčas...

...vendar je postalo zelo,zelo čustveno.

Zanimivo je bilo, veš?

Ali verjameš, da je že 9 let odkar sva hodila po Dunaju?

9 let? Ne, nemogoče. Ne res je. Zdi se mi kot dva meseca.

Vendar je bilo poletje '94.

Ali zgledam kaj drugačna?

Zgledam?

Moral bi te videti nago.

Kaj? Vem, oprosti.

Drugačno frizuro si imela. Bila je...

Ista je...Aja, spuščeno. Ja spusti si lase.

Spuščene. Prav, spuščene so bile. Prav.

No?

Torej?

Ah, daj no. Povej mi.

Malo bolj suha si, se mi zdi. Malo tanjša.

Si mislil, da sem bila prej debela?

Ne... Ja mislil si, da sem bila tolšča.

Ne, mislil si, da sem bila tolšča. Napisal si knjigo o debelem francoskem dekletu.

Ne poslušaj. O ne.

Resno, prav? Izgledaš čudovito.

Ali jaz zgledam, kaj drugače?

Ne. Niti ne. V bistvu, imaš eno črto.

Vem. Kot brazgotina je.

Brazgotina? Kot strelna rana? Ne, ne. Všeč mi je. Oprosti.

Imela sem smešne... No, grozne sanje prejšnji dan.

Imela sem nočno moro, da sem stara 32.

Potem sem se zbudila, stara 23. Zelo olajšana.

Potem sem se v resnici zbudila, stara 32 let.

Sranje človek. Se zgodi. Strašno.

Čas vse hitreje mineva. Očitno, zato, ker

po dvajsetih, ne obnavljamo več živčnih vlaken, tako, da gre samo navzdol.

Meni je staranje všeč. Življenje teče...

...ne vem. Bolj neposredno. Stvari bolj cenim.

Saj jaz tudi. Zelo mi je všeč.

Enkrat sem bil...

...bobnar v skupini.

Si bil? Ja. Kar dobri smo bili.

Ampak glavni član, je bil tako obseden s tem, da bi nam uspelo.

Samo o tem smo govorili, kako bi bolj na veliko nastopali.

Vse je bilo vedno usmerjeno v prihodnost. Zdaj pa...

...skupina sploh več ne obstaja.

Ko se spominjam, kako smo igrali...

že samo, ko smo vadili, je bilo tako zabavno.

Zdaj bi še bolj užival. A lahko en dim?

No, tvoja knjiga je izdana. To je, kar velika zadeva.

Po vsej Evropi si bil. Ali uživaš vsak trenutek?

Niti ne. Niti ne?

Ne.

Ali imaš še kakšnega? Ja, seveda.

Izvoli.

Na mojem področju, vidim ljudi, ki...Oprosti.

Pridejo tja z velikimi idejami...

...da bodo postali vodje, ki bodo ustvarili boljši svet.

Uživajo v cilju, ne pa v delu.

Kajneda? Ampak v resnici...

...so resnične izboljšave v malenkostih.

V tem moraš uživati. Kako to misliš?

Delala sem za organizacijo, ki je pomagala vasem v Mehiki.

Njihov problem je bil v tem, kako prinesti svinčnike

otrokom v tistih podeželjskih šolah.

Ni šlo za velike, revolucionarne ideje. Šlo je za svinčnike.

Vidim ljudi, ki opravljajo dejansko delo in kar je žalostno

je to, da najbolj delovni in predani

in sposobni nekaj izboljšati v svetu...

...običajno nimajo ambicij, da bi bili vodje.

Ne vidijo interesa v plitvih nagradah.

Ne briga jih, če se kdaj pojavijo v tisku.

Dejansko uživajo v tem, da pomagajo drugim.

Živijo za tisti trenutek. Ja ampak to je tako težko.

saj veš, živeti za ta trenutek. Mislim, čutim, da...

...sem narejen tako, da sem z vsem malo nezadovoljen.

Vedno poskušam izboljšati svoj položaj.

Ko zadovoljim eno željo, se takoj pojavi druga.

Potem se mi zdi brez veze, saj so želje gorivo življenja.

Veš? Misliš, da je res...

...da če nikoli ne bi ničesar hoteli nikoli ne bi bili nesrečni?

Ne vem. Ničesar želeti. Kaj ni to znak depresije?

Ja, tako je, ne? Zdi se mi, da si je zdravo želeti.

Ja. Ne vem no. To govorijo vsi tisti budisti, kajneda?

Osvobodi se želja in boš ugotovil

da imaš že vse, kar potrebuješ. Vendar se počutim živo...

...ko si zaželim več kot le osnovne človeške potrebščine,

Najsi je to intimnost z drugo osebo...

...ali par čevljev.

Všeč mi je, da imamo stalno obnavljajoče se želje.

Mogoče je važno, čemu daš prednost.

Saj veš, kadarkoli začutiš, da si zaslužiš tiste nove čevlje.

Prav je, da si nekaj želiš, dokler nisi jezen, če tega ne dobiš.

Življenje je težko. Saj mora biti.

Če ne bi trpeli, se ne bi ničesar naučili, veš?

Kaj si budist ali, kaj podobnega?

Ne. Ne? Zakaj ne?

Ne vem. Iz istega razloga se za nič ne smatram.

Dolgo nazaj sem se že odločila, da bom do vsega odprta

vendar brez enostranskih verovanj.

Enkrat sem šel v trapistovski samostan pred nekaj leti.

Trapistovski? Katoliki so. Cisterjanci.

Zakaj si to naredil? Zakaj? Nekaj sem bral.

Zdelo se mi je dobro. Si že preživela kaj časa z menihi in nunami?

Ne. Ni ravno moj stil. Ne?

Pričakoval sem, da bodo mračni in strogi ampak niso bili.

Radi so se smejali, bili so prijetni.

Resno, zelo odprti za vse, bili so...

Saj veš, nikogar niso v nič silili.

Poskušali so živeti in umreti v miru z bogom...

...ali z nečim drugim, ki se jim je zdelo večno.

Biti v njihovi bližini je bilo zelo dobrodejno.

Ugotoviš, da se večina ljudi, ki jih spoznaš...

...trudi priti na boljši položaj.

Trudijo se za večji zaslužek, več spoštovanja...

...da jih več ljudi ceni. To je utrujajoče.

Česa ne poveš. Utrujajoče je, če si sam tak.

Tam sem, saj veš, ves pohlepen po duhovnosti.

"Hočem bi biti boljši človek", veš? Ne moreš stran.

Pred leti sem imela fanta, ki je hotel postati budist.

Šel je v Azijo, da bi si ogledal nekaj samostanov.

Tudi jaz sem pomislil, da bi šel. Mogoče bi moral. Ti bom povedala zakaj.

Bil je čeden in vsakič, ko je šel v kakšen samostan...

mu je kateri od menihov nudil fafanje.

Resnična zgodba.

Vse se konča pri temu, kajneda?

Prav zato cenim to, kar delaš.

Veš? Kaj misliš? Fafanje?

Ne. Ne? Napačen odgovor.

Ne, hotel sem reči, da nisi odtujena od življenja.

Svojo strast vnašaš v dejanja.

No, saj se trudim.

Veš kaj? Na letalih

in na letalušču bom naslednjih 8 ur...

...z veseljem bi si ogledal še malo Pariza.

Bi se sprehodila z mano? Ja.

Si za to? Ja super.

Bi rada šla? Ja, pojdiva. Ja.

Koliko sva dolžna? Štiri in pol?

Ne, saj je v redu, imam še nekaj dnevnic.

Je to dobra napitnina? Ja, dobro je.

To je več, kot dovolj? Še to daj zraven.

Ali je tu blizu, kaj zanimivega? Danes so razprodaje.

Kaj je to? To je takrat, ko je v Parizu vse na znižanju.

To je dvakrat letno.

Prav, greva po nakupih.

Ne, ne, ne. Slaba ideja. Nočem biti vsiljiva.

Noro je. Greva tu, po poti skozi park. Zelo je lepo.

Prav. Sliši se bolje kot nakupovanje.

Ne, da ne bi hotel narediti, kar hočeš.

Včasih mi ni treba ničesar kupiti. Zadeta sem že

od pomerjanja in gledanja izdelkov.

A greva po tej poti?

Ja. Psihiater bi ti rekel, da je to dobro.

Kaj res? Si kdaj na terapiji? Ah, ne.

Ali zgledam kot, da hodim na terapije? Hecam se.

Ali ti pomaga pri spolnih težavah? Spolnih težavah?

Hecam se. Povej mi po resnici.

Midva nisva imela težav. Ne, hecam se.

Saj še seksala nisva. To je šala, ne?

Ne, res nisva. Mislim, saj to je bilo vse.

Seveda sva. Ne, ne nisva.

Nisi imel kondoma in jaz nikoli ne seksam brez njega.

Sem zelo paranoična. Ni možnosti...

Straši me, da se ne spomniš, kaj se je zgodilo.

Ne, poslušaj...

...nisem napisala knjige, sem pa hranila dnevnik...

...in sem v njem opisala celo noč. Zato sem menila, da jo olepšuješ.

Prav, poslušaj, še tega se spomnim, katero znamko sva uporabljala.

To je ogabno. Nočem slišati.

To ni ogabno. Ne.

Prav, ko pridem domov, bom preverila dnevnik, ampak vem, da imam prav.

Čakaj malo. Kaj?

Ali sva na pokopališču? Ne.

Ne, na pokopališče sva šla popoldne.

Bilo je v parku, zelo pozno ponoči.

V parku? Čakaj malo, čakaj malo.

Ne morem...

Ali je tako lahko pozabiti? Se res ne spomniš? V parku?

Ok. Čakaj malo. Mislim, da imaš prav.

Zdaj me pa že zafrkavaš.

Ne. A me zafrkavaš?

Ok. Žal mi je. Mislim... Mislim, prav imaš, ok?

Včasih stvari predalčkam in jih potem pozabim.

Manj boleče je, če stvari pozabiš kot da živiš z njimi.

Kaj je tista noč zate žalosten spomin?

Nisem mislila samo na to noč.

Mislila sem, da je določene stvari bolje pozabiti.

Tiste noči se spomnim bolje, kot celih let.

Jaz tudi. Res?

No zdelo se mi je tako.

Mogoče sem...Mogoče sem jo pozabila, zaradi...

zaradi babičinega pogreba, ki je bil na dan, ko naj bi se videla.

Bil je težek dan zame, ampak zate je moral biti še hujši.

Bilo je neresnično. Spomnim se, ko sem jo gledala v krsti...

...njene lepe roke, tako tople, tako prijetne, ki so me objemale...

...vendar me v krsti nič ni spominjalo nanjo.

Vsa toplota je izginila.

In potem sem jokala...

...ker je nikoli več ne bom videla ali, ker tebe ne bom več videla.

Oprosti. Žal mi je, da tako govorim. Slab teden imam.

Zakaj? Ne vem. Nič resnega ni...

Mogoče, ker sem brala tvojo knjigo.

Ne, ampak...Ko pomislim, kako polna upanja sem bila takrat...

...in od takrat je bilo...

Ne vem.

Spomin je čudovita stvar, če je preteklost za tabo.

"Spomin je čudovita stvar, če je preteklost za tabo."

A lahko to uporabim, za nalepko na odbijaču?

Če bi napisala knjigo o najini noči, je to dober naslov.

Lahko bi bila zelo drugačna knjiga. Ja brez seksa.

Ampak veš kaj? Kaj?

Zdaj ko sva se spet srečala...

...lahko spremeniva najin spomin na tisti 16-ti december.

Ni več tistega žalostnega konca, ko se nikoli več ne vidiva.

Ja. Po mojem se spomin nikoli ne konča, dokler si živ.

Ja, vem. Spomnim se nečesa iz otroštva...

...za kar sem pred kratkim ugotovila, da se ni zgodilo. - Kaj?

Ko sem bila stara 8, 9 let, je bila moja mama tako prestrašena...

...ko sem zvečer hodila domov z učenja klavirja...

...da me je opozarjala, na stare umazance s sladkarijami...

...ki kažejo lulčke.

Tako je bila obsedena, da sem kasneje, saj veš...

...mislila, da se je to res zgodilo.

Še celo seks sem povezovala s tisto hojo domov.

Mislim, včasih, še celo zdaj, ko...

Ko seksam, se vidim, kako hodim domov po tisti ulici.

Prisežem. To je tako čudno, ne?

Ali je ta ulica, kje blizu? Mislim ali bi lahko...? Ne.

Zelo daleč je.

Ali si kdaj pisal dnevnik, ko si bil majhen?

Ja. Malo sem, malo tja.

Smešno je. Prebrala sem enega

prejšnji dan iz l. '83. -Ja?

In kar me je res presenetilo...

...je bilo to, da sem na življenje gledala enako kot zdaj.

Bila sem bolj polna upanja, in bolj naivna...

...ampak v srcu sem še vedno čutila enako kot zdaj.

Spoznala sem, da se sploh nisem veliko spremenila.

Mislim, da se nihče ne.

Ljudje nočemo priznati, ampak imamo neke prirojene lastnosti...

...in noben dogodek ne more, kaj prida spremeniti naših nagnjenj.

Verjemeš v to? Mislim, da.

Bral sem o neki raziskavi, ki se je ukvarjala z dobitniki na lotu...

in ljudmi, ki so postali paraplegiki.

Mislil bi si, da bi te eno osrečilo, drugo pa pogubilo.

Vendar raziskava prikazuje, da po pol leta...

...čim so se ljudje navadili na nove razmere...

...so bili bolj ali manj, isti kot prej. Isti kot prej?

Ja. Če so bili prej v glavnem optimistične, vesele osebe...

so zdaj optimistične, vesele osebe na vozičku.

Če so zamorjeni osli...

...so zdaj zamorjeni osli z novim avtom, hišo in jahto.

Torej bom večno depresivna, ne glede na prijetne dogodke?

-Zagotovo. -Krasno.

Ah daj no. Si trenutno depresivna?

Ne, ne, nisem depresivna.

Ampak včasih me skrbi, da bom prišla h koncu življenja...

...in čutila, da nisem vsega dosegla.- Kaj bi pa rada dosegla?

Jaz...

Rada bi več slikala, rada bi vsak dan igrala na mojo kitaro.

Rada bi se naučila kitajščine. Rada bi napisala več pesmi.

Veliko je stvari, ki bi jih rada počela, na koncu pa naredim bolj malo.

Naj te vprašam: Ali verjameš v duhove ali duše?

Ne.

Ne? -Ne.

Ok, kaj pa v reinkarnacijo? -Niti ne.

V boga? -Ne.

-V redu. -To se sliši grozno. Ne, ne, ne.

Vendar nočem biti ena izmed tistih, ki ne verjamejo v nič.

Kaj potem, astrologija? -Ja seveda!

Tam greva. -To je smiselno, ne?

Ti si škorpijon, jaz pa vodnarka, razumeva se.

Ne, ne, ne.

Obstaj Einsteinov citat, ki mi je zelo, zelo všeč.

Rekel je, "Če ne verjameš v čarovnije in skrivnosti...

...je bolje, če si mrtev -Ja, všeč mi je.

Vedno sem čutil, da obstaja neko skrivnostno jedro v vesolju.

Zadnje čase sem začel, bolj razmišljati, da jaz, moja osebnost, kakorkoli...

Da tu nimam nobenega, trajnega mesta, veš?

V večnosti ali kakorkoli že.

Bolj kot o tem razmišljam, težje zlahka jemljem življenje.

To je to. To se dejansko dogaja. Kaj je zame zanimivo?

Kaj se mi zdi smešno? Kaj je pomembno?

Saj veš, vsak dan je naš zadnji.

Ko se jaz tako počutim, običajno pokličem mamo, da ji povem, da jo imam rada.

-Ja? Ona pa vedno reče:

"Si v redu? Ali imaš raka? Ali boš naredila samomor?"

Skorajda ni vredno.

Torej, kaj pa midva?

Kaj z nama? -Ne, kar mislim je...

...če bi oba nocoj umrla... -Kot, da se bliža konec sveta?

Ne, preveč dramatično...Ampak kaj če bi samo midva umrla?

Mislim, ali bi se pogovarjala o tvoji knjigi?

-O okolju? Ali... -Če bi bil danes najin zadnji dan?

Ja, o čem bi se pogovarjala? Kaj bi mi povedal?

No... To je težko, kaj?

Ne, ne, saj bom povedal. -Prav.

Zagotovo bi nehal govoriti o moji knjigi.

Verjetno bi nehal govoriti o okolju. - V redu.

Ampak še vedno bi govoril, o čarobnosti v vesolju.

To bi rad počel samo v... -Kje?

...v hotelski sobi, saj veš...

med potekom najinega, divjega fukanja do smrti.

Oh. No, zakaj bi pa zapravljala čas s hotelsko sobo?

Zakaj ne bi kar tam na klopi?

Pridi sem, pridi, pridi.

Ok. Nocoj ne bova umrla.

V redu. Škoda. Žal mi je.

To je bil skrajen primer.

Žal mi je. - V redu.

Kaj...Moje bistvo je bilo, saj veš...

...resnična komunikacija z ljudmi je težka.

Ne, saj vem, da večina naših dnevnih pogovorov...

Ja, ne, mislim...

...ne vračajva se nazaj k seksu - Ampak zakaj ne?

Ne, ta primer, ta moja prijateljica, je govorila o...

- Ona in njen fant...Problemi v postelji. - Seveda.

Kako je bilo med tem, ko sta hodila mu je čez kako leto...

...začela govoriti, kako bi jo bolje zadovoljil in to ga je prestrašilo.

Zakaj? - Popolnoma.

Misli je, da to pomeni, da je slab ljubimec...

Morda ne bi smela tako dolgo čakati.

Po kakšnem letu... - Ampak moške se tako lahko užali.

Kaj, bolj kot ženske? - Zagotovo na tem področju.

Se ti zdi? - Ja, ja.

Ja, mogoče je to zato, ker...

...je moškim lažje...ugoditi. - Ugoditi?

No, ne vem? - Ja, res jim je. Zagotovo jim je.

Kakorkoli, ta prijateljica, mi je govorila...

...naslednjič, ko bo s kom hodila, bo naredila majhen vprašalnik...

...o tem kaj imajo radi in kaj ne... - Kaj ga bo napisala ali povedala?

Večinoma napisala.

Odgovori ne bi bili samo da ali ne. Bilo bi malo bolj podrobno.

Npr., če je vprašanje: "Ali imate radi sado-mazo?"

Odgovor, bi lahko bil:"Ne, ampak občasno šeškanje ne škodi."

Ja, ali pa: "Ali radi opolzko govorite v postelji?"

Take zadeve? - Ja, ampak ne običajno opolzko govorjenje.

Samo " točno katere besede, bi radi slišali?"

Kaj jaz? - No, ja.

Naprimer točno, katero besedo bi ti rad slišal?

Ne vem.

Kaj praviš na besedo "mucka"?

Ljubim jo.

Dobro.

Neverjetno, kako sva se pokvarila v devetih letih.

Zdaj se nama vsaj ni treba več pretvarjati, da je vsak seks...

...kot kakšen življensko spreminjajoč dogodek.

Vem. Do zdaj, si ga imel že v toliko luknjah, da ti bo odpadel.

Jaz pa ne morem pričakovati, da si postala kaj drugega, kot pocestnica.

Ja, hvala ti? - Ne samo...

To je res. Kaj moreš? - Kaj moreš?

Torej, kakšne pesmi pišeš? Nisem vedel, da to delaš.

Kakšne? - Ja, seveda?

Ne vem, navadne pesmi. - Kot?

Nekatere so, saj veš, o ljudeh.

Odnosih. Ena je o moji mački.

Eno zapoj. - Ne morem. Nimam kitare.

Daj no. Eno kratko. - Ne, ne, ne.

Ne bo pela brez kitare. Ti si nor.

Zakaj ne?

Ne, prav. Ne zdaj. Ne. - Eno.

Kdaj, če ne zdaj? Bi se rada srečala, čez pol leta s kitaro?

Poletel bom do sem.

Morda boš ujela tramvaj, morda ne.- Ok, to je smešno.

Nazaj morava. - Saj bo vse dobro.

Zamudil boš let. - Prav.

Lahko se sprehodiva dol po Seni. Lepo je.

Prav.

Torej letiš nazaj v New York? - Ja, ja.

V tistem članku sem prebrala, da si poročen z otrokom. To je krasno.

Ja...Štiri leta je star.

Kako mu je ime? - Henry. Mali Hank.

Zelo je zabaven. - Oh ja, sem prepričana.

Tvoja žena, s čim se ukvarja? - Uči v osnovni šoli.

Imaš kaj otrok? - Ja, dva...Sranje!

Kaj? - Pozabila sem ju v avtu!

Z dvignjenimi okni, pred pol leta! Misliš, da sta v redu?

Ne, hecam se. Ne, ampak bi jih rada nekoč imela.

Nisem še pripravljena. - Ne?

Sem pa v dobri zvezi. - A ja? To je dobro.

Kaj dela? - Fotoreporter je.

Poroča z vojnih žarišč.

Veliko potuje, kar je dobro, ker sem zelo zaposlena.

Kaj ni to nevarno? Kaj ne ubijejo veliko takih, dandanes?

Obljublja mi, da je previden, vendar me velikokrat skrbi.

Pade v nek trans, ko kaj fotografira.

Kako to misliš? - No, enkrat sva bila v New Delhiju...

...in sva šla mimo berača...

Bombe? - Berača. Brezdomca.

Prav, prav.

Zgledal je potreben pomoči, vendar ga je začel fotografirati.

Zelo se je približal njegovemu obrazu, mu popravljal ovratnik...

...popolnoma ločen od osebe.

Kaj ni tako, da moraš biti tak, da si dober v tem?

Ja, mislim, saj ga...

Saj ga ne obsojam. Kar dela, je pomembno in neverjetno.

Jaz samo pravim, da tega ne bi mogla nikoli delati.

Greva na to ladjo. Pridi.

Ne! - Pridi, zabavno bo.

Nimaš časa! - Odpluli bodo.

Imam še 15 minut. Imaš telefon?

Ja. - Dobro, imam številko od tistega šoferja.

Lahko mu naročim, da pride na naslednjo postajo.

Nisem še bila na teh ladjah. To je za turiste, sramotno je.

Ok. Prav.

Ne, bom jaz, bom jaz.

Prav. Prav.

Hvala ti.

Torej, si zaljubljena v tistega tipa?- Katerega tipa?

Vojnega fotografa. - Da, seveda.

Ali imaš tisti telefon?

O, ja.

Ok, poglejva... - Ok.

Kaj naj mu rečem?

Reci mu naj te pobere pri Quai Henri Quatre.

O, drek. Quai...?

Henri Quatre. Quai Henri Quatre.

Henri Quatre.

Kaj je s tabo? Ne, kaj bi rad, da...? Henri Quatre.

Henrik četrti? - Da!

Daj no, zakaj nisi prej rekla? - Oprosti mi. V redu.

Ja, je to Philippe?

Ja. Philippe, tukaj Jesse Wallace.

Ja.

Poslušaj, sem na eni izmed tistih ladij, prav?

In bova prispela pri Henriku četrtem.

Na Nabrežju Henrika četrtega. Veš kaj je to?

V redu, krasno. In imaš mojo prtljago, kajneda?

Ja, tako, da bova tam... Ne vem naslednja postaja je.

Prav. Nasvidenje.

Je v redu? - Ja, ja.

O, joj.

Notre Dame, človek. Glej to. - O, joj.

Slišal sem zgodbo, da ko so Nemci zasedali Pariz...

in se morali vrniti.

So napeljali žice za eksploziv, čez Notre Dame...

...vendar so morali nekoga pustiti, da ga je sprožil.

In človek, vojak, ni mogel tega storiti.

Kar sedel je tam, presunjen od lepote prostora.

Potem, so prišli zavezniki...

...tam so našli ves eksploziv in neobrnjeno stikalo...

...in isto so našli pri Posvečnem srcu, Eifflovem stolpu...

...ter še nekaj drugih mest se mi zdi.

Je to res?

Ne vem. Čeprav mi je bila zgodba vedno všeč.

Ja, to je krasna zgodba.

Ampak moraš pomisliti, da Notre Damea nekega dne ne bo več.

Včasih je bila še ena cerkev ob Seni, prav tam.

Kje, prav na istem mestu? - Ja.

Veš, to je krasno. Tega še nisem počela.

Ja. - Kar pozabim, kako lep je Pariz.

Ni tako slabo, biti turist.

Hvala, ker si me spravil na ladjo. - Z veseljem.

Mislim, da je bilo pisanje tiste knjige, kot grajenje nečesa...

...da ne bi pozabil podrobnosti časa, ki sva ga preživela skupaj.

Saj veš, kot opomin na to, da sva se enkrat v resnici le srečala.

Saj veš, da je bilo to resnično, da se je zgodilo.

Srečna sem, da to praviš, ker...

Mislim, vedno se počutim, kot spaka, ker nikoli ne prebolim tako:

Ljudje imajo kar ljubezensko zadevo ali celotne zveze...

...gredo narazen in pozabijo.

Gredo naprej, kot da bi zamenjali znamko kosmičev.

Čutim, da nikdar nisem mogla pozabiti nikogar s kom sem bila...

...ker je imel vsak svoje posebne lastnosti.

Nikdar ne moreš nekoga nadomestiti. Izgubljeno se ne vrne.

Vsaka zveza, ko se konča, me zelo prizadane. Nikoli je ne prebolim.

Zato sem pri temu zelo previdna...

...ker preveč boli.

Celo med seksom, tega dejansko ne delam...

...ker bom pogrešala osebine najbolj človeške lastnosti.

Kot, da sem obsedena s podrobnostmi.

Mogoče sem nora, a, ko sem bila majhna...

...mi je mama vedno govorila, da sem vselej zamujala v šolo.

Nekega dne mi je sledila, da bi ugotovila zakaj.

Opazovala sem kostanj, kako je padal z dreves, se kotalil po pločniku...

...ali mravlje prečkati cesto, kako list meče senco na drevesno deblo.

Malenkosti.

Mislim, da je enako z ljudmi.

V njih vidim podrobnosti, tako posebne za vsakogar...

...ki me ganejo in, ki jih bom vedno pogrešala.

Nikogar ne moreš nadomestiti...

...ker je vsakdo sestavljen iz tako čudovitih podrobnosti.

Npr., spomnim se, kako je tvoja brada rahlo rdeča...

...in kako se je sijala v soncu...

...tisto jutro, preden si odšel.

To sem si zapomnila in pogrešala.

Res sem nora, kaj?

Zdaj sem prepričan. Hočeš vedeti zakaj sem napisal tisto neumno knjigo?

Zakaj? - Da bi prišla na predavanje v Pariz...

...jaz pa bi prišel do tebe in vprašal, "Kje si jebeno bila?"

Ne...Misliš, da bi prišla danes?

Resno. Mislim, da sem jo napisal, da bi te našel.

Ok, to...Vem, da to ni res...

...vendar je lepo od tebe. - Jaz mislim, da je res.

Kakšne so bile možnost, da se zopet srečava?

Po tistem decembru. Skorajda enake nič.

Vendar itak nisva resnična, ne?

Sva samo osebi v sanjah tiste stare gospe.

Leži na smrtni postelji, ter sanjari o svoji mladosti.

Seveda sva se morala spet srečati.

O, bog. Zakaj te ni bilo tam na Dunaju?

Saj veš zakaj. - Vem zakaj,samo...

Želim si da bi bila.

Najini življenji bi bili morda zelo drugačni.

Misliš?

Da, pravzaprav.

Morda pa ne. Morda bi se sčasoma zasovražila.

Tako kot se sedaj sovraživa?

Saj veš, morda se... Morda se razumeva samo pri kratkih srečanjih...

...ko hodiva po evropskih mestih, v toplem podnebju.

O, bog. Zakaj si nisva izmenjala tel. številk in tega?

Zakaj nisva tega naredila?

Ker sva bila mlada in neumna.

Misliš, da sva še?

Po mojem, ko si mlad preprosto verjameš...

...da boš vzpostavil zvezo z veliko ljudmi.

Kasneje v življenju vidiš, da se to zgodi le nekajkrat.

In lahko tudi zamočiš. Se zmotiš.

Preteklost je za tabo. Tako ti je bilo namenjeno.

Res verjameš v to? Da nam je vse usojeno.

No, saj veš, svet je morda manj svoboden kot mislimo.

Ja?

V takem položaju, se bo to dogajalo vsak dan.

Dva atoma vodika, en kisika in boš vsakič dobil vodo.

Ne, mislim, kaj če bi tvoja babica živela en teden dlje, veš?

Ali preminila en teden prej? Ali nekaj dni?

Morda bi bilo drugače?

Ne smeš tako razmišljati, to je... - Vem, da večinoma ne bi smel.

Samo tokrat, se mi je zdelo, kot da se nekaj prekinilo, veš.

Nekaj mesecev pred poroko, sem neprestano mislil nate.

Celo na poti tja, ko me je v avtu nek kolega peljal proti mestu...

...in sem strmel skozi okno in mislil, da sem te videl...

nedaleč od cerkve, ne...

...kako odpiraš dežnik in greš v delikateso.

...na vogalu 13-te in Broadwayjeve.

Mislil sem, da se mi meša. Zdaj pa mislim, da si bila res ti.

Živela sem na 11-ti in Brodawayjevi.

Vidiš?

Kako je, če si poročen? O tem nisi prav veliko govoril.

Nisem? Kako čudno.

Ne vem. Spoznala sva se, saj veš, ko sem bil na faksu.

Nato sva se razšla in se spet pobotala za nekaj let, potem pa...

Kaj? Nekako sva bila spet skupaj in bila je noseča...

...torej, poroka.

Kakšna je?

Krasna učiteljica, dobra mati.

Pametna je, lepa, saj veš.

Takrat sem mislil...

...da je toliko mož, ki sem jih občudoval...

...da so bila njihova življenja posvečena nečemu večjemu od njih samih.

Torej si se poročil, ker so bili tudi oni poročeni?

Ne, ne. Imel sem bolj to... To predstavo o lastni dobroti, veš?

In temu sem hotel slediti...

...čeprav bi to morda razveljavilo mojo pristno naravo.

Veš o čem govorim?

V tem trenutku se mi je zdelo, da ni pomembno za kateri del gre.

Mislim, nihče ti ne bo pomenil vse...

...in, da je to samo stvar tega čemu se predaš...

...saj veš, da spoznaš, kaj so tvoje odgovornosti.

Mislim, kaj je ljubezen drugega kot spoštovanje, zaupanje, občudovanje?

In jaz...Saj sem vse to občutil.

Zdaj pa že čutim, da vodim vzgajališče...

...z nekom s komer sem včasih hodil.

Mislim, sem kot menih, veš?

Mislim, saj sem seksal manj kot desetkrat v zadnjih 4 letih.

Kaj , kaj? Se mi smejiš? - Ne.

Se sliši patetično? - V katerem samostanu menihi seksajo?

Ok, prav imaš, bolje mi gre kot večini menihov.

Vendar pa, čutim, da če bi se me kdo dotaknil...

...bi se razcepil v molekule.

No, tukaj sva. Morava iti. Pridi.

Drek.

Žal mi je, da to slišim. - Kaj?

Da nisi zadovoljen s svojim zakonom.

Neka moja prijateljica je terapevtka... - Kako ji gre?

Razvalina je, ampak...

Ne, rekla je da se je ukvarjala s pari, ki se ločujejo...

...iz istih razlogov. - Katerih razlogov?

Vsi so pričakovali, da bo po nekaj letih skupnega življenja...

...strast, poželjenje še vedno isto.

Ja pa kaj še. - Nemogoče je.

In hvala bogu...

...saj bi se nam razširile arterije, ob stalnem navdušenju.

Nič ne bi naredila iz svojih življenj.

Bi napisal knjigo do konca, če bi fukal vsakih pet minut?

Izziv bi bil morda dobrodošel, mislim,...

Naravno je za tvojo ženo, da po rojstvu sina...

...daje vso svojo ljubezen malčku.- Seveda.

Če bi bila obsedena s seksom, te jahala, ko divja mačka...

To ne bi bilo smiselno, ne?

Vse kar govoriš je smiselno. Ne gre za seks.

Ne, saj vem. Očitno je.

Jaz...

Veš, pari so tako zmedeni zadnje čase.

Mislim, da je to zato, ker....

...se morajo moški počutiti pomembne in se več ne.

To jim je že toliko let vtisnjeno v glavo...

...da morajo biti oskrbovalci.

Sama sem močna, neodvisna ženska v poklicnem življenju.

Ne potrebujem moškega, da me hrani...

...vendar še vedno potrebujem moškega, da me ljubi in, ki ga jaz ljubim.

Tvoj šofer je tu. - Ja.

No, mislim, da je to slovo.

Raje mi daj svojo... - Ne, ne.

Zakaj te ne bi kar peljala domov?

Saj grem lahko s tramvajem. V redu je. - Ne, jaz...

Moj let je šele ob 22-ih. Prišel bom dve uri prej.

Tako lahko naprej govoriva.

Gospod, kaj lahko...? - Ni v tisti smeri.

Si mu povedala kam naj gre?

Ja.

Ve kam mora iti? - Da.

Vsaj eden.

Vendar to je bolje od tramvaja, ne? - Zagotovo.

Mislim, da je bolje zame, če stvari več ne olepšavam.

Ves čas sem zelo trpela.

Še vedno imam veliko sanj, a brez ozira na ljubezensko življenje.

Nisem žalostna, tako pač je.

Si zato v zvezi z nekom, ki ga nikoli ni?

Ja, očitno se ne morem ubadati z vsakodnevnimi zadevami v zvezi.

Ja, saj nama je razburljivo...

...nato odide in ga pogrešam, a v sebi vsaj ne umiram.

Ko je nekdo vedno okrog mene, me to duši.

Čakaj, pravkar si rekla, da bi ljubila in bila ljubljena.

Ja, ampak, ko sem, mi je hitro odvratno.

Grozno je.

Mislim, resnično sem srečna samo, ko sem sama.

Sama samota, je boljša kot, če sediš zraven ljubimca, in čutiš samoto.

Težko sem romantična.

Tako začneš, ko pa se nekajkrat zamoči...

...pozabiš na svoje varljive ideje in sprejmeš kar ti ponuja življenje.

To niti ni res. Pri meni se še ni zamočilo...

...samo imela sem preveč nesmiselnih zvez.

Niso bili zlobni, skrbeli so zame...

...vendar ni bilo pravega stika ali užitka.

Vsaj z moje plati ne.

Joj, žal mi je, kaj je res tako hudo?

Saj ni, ne?

Veš, sploh ni to. Bila sem...

Bila sem dobro, dokler nisem prebrala tvoje pofukane knjige.

Dvignila je sranje, veš?

Opomnila me je, kako sem bila odkrito romantična...

...kako sem vsemu zaupala...

...zdaj pa ne verjamem v nič, kar se nanaša na ljubezen.

Ničesar več ne čutim do ljudi.

Na nek način, vlagam vso svojo romantičnost v tisto noč...

...in nikoli je nisem mogla spet vso začutiti.

Kot, da mi je ta noč nekaj odvzela...

...in to sem ti izrazila, ti pa si to vzel s seboj.

Počutila sem se hladno, kot da ljubezen ni zame.

Tega ne verjamem. Tega ne verjamem.

Veš, kaj? Realnost in ljubezen sta pri meni nasprotni.

Smešno, vsak od mojih bivših je zdaj poročen.

Moški hodijo z menoj, se razidemo, nato se oni poročijo.

Kasneje me kličejo, v zahvalo za učenje o ljubezni...

...in, da sem jih naučila negovati in spoštovati ženske.

Jaz sem eden izmed teh. - Kar ubila bi jih!

Zakaj mene niso zaprosili? Saj bi odklonila, ampak lahko bi vsaj zaprosili.

Vem, da sem jaz kriva, ker nikoli nisem čutila, kdo je pravi.

Nikoli. Kaj to sploh pomeni, pravi, ljubezen tvojega življenja?

Pojem je nesmiseln. To, da smo lahko popolni samo z drugo osebo.

To je zlo, kajne? - Lahko govorim?

Zgleda, da sem bila že prevečkrat strta in sem potem okrevala.

Tako, da se zdaj na začetku, sploh nič ne trudim.

Vem, da se ne bo izšlo. - Ne moreš tako.

Ne moreš živeti v izogibanju pred bolečino...

...s tem boš... - To so besede.

Moram iti stran od tebe.

Ustavite avto, hočem ven. - Ne, nikar...

Govori naprej. - To je zaradi tvoje bližine.

Ne dotikaj se me, veš? Rada bi šla v taksi.

Ne, nikar. Ne, kar peljite.

Poslušaj, tako sem srečen... Hvala, kar peljite naprej.

V redu.

Glej, tako zelo sem srečen, da sem s tabo.

Res sem. Vesel sem, da me nisi pozabila, prav?

Ne, nisem te. In to me razpizdi, ok?

Prideš v Pariz, ves romantičen in poročen.

V redu? Jebi se.

Ne razumi me narobe, ne osvajam te.

Mislim, še en poročen moški se mi manjka.

Toliko se je že zgodilo, da sploh ne gre zate.

Gre za tisti trenutek, ki je za večno izginil.

To praviš, pa se nisi niti spomnila najinega seksa,torej...

Seveda sem si zapomnila.

Kaj res? - Da.

Ženske se tako pretvarjajo. - Kaj res?

Kaj pa naj bi rekla? Da se spomnim vina v parku...

...in kako sva gledala zvezde, ko so proti jutru izginjale?

Dvakrat sva seksala, ti idiot!

Prav, veš kaj, samo vesel sem, da te vidim.

Čeprav si postala jezna, manično-depresivna aktivistka...

...si mi še vedno všeč, še vedno sem rad v tvoji družbi.

Tudi jaz čutim enako. Oprosti. Ne vem kaj se je zgodilo, samo...

Morala sem si dati duška. - Ne skrbi.

Tako nesrečna sem v ljubezni, v svoji zvezi.

Vedno se obnašam... Kot, da sem odcepljena.

Vendar v sebi umiram. Umiram, ker sem tako otopela.

Ne čutim bolečine ali vznemirjenja, še zagrenjena nisem, samo...

Misliš, da si edina, ki v sebi umira?

Moje življenje je 24 ur na dan, na psu.

Oprosti. - Ne, ne.

Edino veselje, ki ga imam je, ko sem zunaj s sinom.

Bil sem v zakonskih svetovalnicah...

...počel sem stvari,ki sem mislil, da mi jih nikoli ne bo treba.

Prižigal sem sveče, kupoval knjige za samopomoč, seksi perilo.

So sveče pomagale? - Hudiča, ne.

Ni ljubljena tako, kot bi morala biti...

...in sploh ne vidim skupne prihodnosti, nato pa pogledam mojega sinčka...

...kako mi sedi nasproti in mislim, da bi pretrpel vse...

...da bi bil z njim vse njegovo življenje.

Ničesar nočem zamuditi.

Potem, pa ni veselja ali smeha v mojem domu, veš?

Nočem, da v tem odrašča. - Ni smeha? To je grozno.

Moja starša sta skupaj 35 let...

...in tudi, ko se spreta se na koncu smejeta.

Nočem biti eden izmed tistih, ki se ločijo pri 52-ih...

...in potem jokajo, da nikdar niso ljubili svojih soprogov...

in, ki čutijo, da se jim je življenje izsesalo v praznino.

Veš, hočem krasno življenje. Hočem, da ima ona krasno življenje

to si zasluži.

Vendar živiva samo v pretvezi zakona, odgovornosti...

...saj veš, vse te ideje o tem, kako naj bi ljudje živeli.

Potem pa... Imam te sanje...

Kakšne sanje?

Imam te sanje, veš, da...

...stojim na ploščadi...

...in ti se kar naprej pelješ mimo z vlakom...

in greš mimo in greš mimo in greš mimo in greš mimo.

In se zbudim s pofukanim znojem.

In potem imam še ene sanje...

...ko si noseča in naga v postelji zraven mene...

...in si te tako želim dotakniti, ti pa nočeš in pogledaš stran.

In potem...Potem se te vseeno dotaknem...

...po gležnju in kožo imaš tako mehko, da se zbujam v ihtenju, prav?

Moja žena je tam in me gleda in čutim, kot da sem svetlobna leta stran.

In vem, da je nekaj narobe, da...

O bog, da ne morem kar naprej tako živeti...

...da mora biti v ljubezni več, kot le obveza.

Potem pa pomislim, da sem morda obupal...

...glede ideje o romantični ljubezni.

Da sem morda to pustil za sabo...

Tistega dne, ko nisi prišla.

Veš, mislim, da sem naredil to.

Zakaj mi vse to govoriš?

Oprosti. Ne vem. Ne bi...

Ne bi smel.

Veš, tako čudno je.

Ljudje mislijo, da so edini, ki jim je težko.

Mislim, ko sem brala članek, sem menila, da imaš popolno življenje.

Žena, otrok, priznan avtor.

Vendar je tvoje zasebno življenje še slabše od mojega.

Žal mi je.

No, vesel sem, da je vsaj za nekaj dobro.

Tukaj živiš? - Ja.

Torej si olajšana, da sem v večjem dreku kot ti?

Da, razvedril si me.

O, bog, kako sem vesel.

Ne, res ti želim vse najboljše.

Ni zaradi tega, ker sem nesposobna imeti dobro zvezo ali družino...

...da želim, da bi bili vsi pogubljeni kot jaz.

Prepričan sem, da bi...Da boš nekega dne krasna mati.

Res?Kaj misliš? - Ja...

...nekaj antidepresivov in boš obvladala.

Ok, reci stop. - Stop.

Prav. Si pripravljena? Ok.

Nekaj bi rada poskusila?- Kaj?

Rada bi videla ali boš ostal cel ali se boš razcepil v molekule.

Kako mi gre?

Še si tu.

Dobro. Tu mi je všeč.

Je to tvoj apartma?

Ne, tam dol živim.

Tam dol? - Ja.

Gospod, pospremil jo bom do vrat.

Tu je neverjetno.

Tukaj živiš? - Ja.

Kako dolgo si že tukaj? - Štiri leta.

Torej povej mi... - Kaj

Je vse res o tvojih sanjah...

...ali si to rekel, da bi mi zlezel v hlačke?

Da bi ti zlezel v hlačke.

Ta trik vedno uporabim. - Ok. Ali deluje?

Saj veš. Včasih.

Tu je moj mačkon. Kako je srčkan. Poglej ga.

Veš, kaj imam rada pri tem mačku?

Vsako jutro ga nesem na dvorišče...

...in čisto vsako jutro, gleda kot da vse prvič vidi.

Vsak vogal, vsako drevo, vsako rastlino.

Vse voha s svojim srčkanim noskom.

O, rada imam mojega mačkona. Rada ga imam.

Kako mu je ime? - Che.

Che?

Kaj? - Komunistka.

Ne, "che" pomeni v Argentini "hej".

Prav. - Da.

O, srči. O, ja, ja, ja.

Imeli bomo zabavico. To je tako zabavno.

Torej... - Torej.

Veš kaj? Razmišljal sem, kaj bi mi zaigrala eno svojo pesem?

Zamudil boš svoj let. - Ne bom.

Na letališču bom še več kot eno uro bral...

...in si želel, da bi mi zaigrala eno pesem.

Samo eno? Prav, ampak hitro.

V redu.

Joj, kako imam rad taka stara stopnišča.

Primi to. - Kaj, zame?

Kako si mali?

Che.

Bi rad pil čaj? - Ja, seveda.

Oh.

Je kamilica v redu? - Ja, super.

Merci. - Smrdi?

Misliš, da mi stanovanje smrdi? - Ne, ne merci.

Merci beaucoup. - Ah, merci.

Hotela sem ti reči, da govoriš veliko bolje.

Res? - Ja.

Ja, res si zaobvladal jezik.

Prav, prav, katero pesem mi boš zaigrala?

Ne, ne morem. Preveč me je sram.

Ej. Ni šans. Prišel sem, sem gor, ne moreš me zdaj zasrati.

Eno pesem. Katerakoli bo dobra.

Ampak, smejal se mi boš.

Misliš? - Da.

Dvomim.

Prav.

Kaj bi rad slišal? Imam...

Imam tri pesmi v angleščini.

Ena je o mojem mačku...

...ena o bivšem fantu... No bivšem-bivšem fantu...

...in ena je o...

No, samo en mali valček je.

Valček? Ja.

Zaigraj valček. - Prav.

Že nekaj časa ga nisem igrala - Si prepričan.

Prav.

V redu, valček.

Naj ti zapojem valček

Iz nikjer, iz mojih misli

Naj ti zapojem valček

O tej zvezi za eno noč

Ti si bil, zame, tisto noč

Vse kar sem kdajkoli sanjala

A zdaj te ni

Daleč te ni

Vse do tvojega otoka v dežju

Zate, je bila, samo stvar za eno moč

A ti si bil zame veliko več

Samo da veš

Vseeno mi je kaj pravijo

Vem kaj si mi pomenil Tisti dan

Rada bi samo še en poskus

Rada bi samo še eno noč

Čeprav se ne zdi mi prav

Ti, si mi, pomenil, več

Kot kdorkoli od prej

Ena sama noč s tabo, mali Jesse

Jih je vredna tisoč s komerkoli

Nimam grenkobe, moj sladki

Nikoli ne bom pozabila te zveze za eno noč

Celo jutri, v objemu drugega

Moje srce bo tvoje dokler ne umrem

Naj ti zapojem valček

Iz nikjer, iz moje otožnosti

Naj ti zapojem valček

O tej ljubki zvezi za eno noč

Ne, še eno! Prosim, prosim. - Ne! Tako sva se dogovorila.

Eno...Eno pesem. Ne, ne, ne.

Popij čaj, potem pa...

Prav, naj te nekaj vprašam. - Kaj?

Ali to ime kar vtakneš za vsakega tipa, ki pride sem?

Da, seveda.

Kaj pa misliš, da sem jo napisala o tebi? Si nor?

Si to ti? Mala škiljava Celine?

Ja. To je smešno. - Srčkano.

Je to tvoja babica? - Ja.

O, joj.

Bi rad kaj medu? - Ja, seveda.

Si kdaj videl Nino Simone na koncertu?

Ne, nikoli. Ne morem verjeti, da je ni več.

Vem, kako žalostno.

Hvala.

Vroče je.

Jaz sem jo videla dvakrat na koncertu.

Tako krasna je bila.

To je ena mojih najljubših pesmi.

Tako imenitna je bila.

Bila je tudi zelo smešna na koncertu.

Bila bi...Bila bi ravno sredi pesmi in potem...

...saj veš, se ustavila...

...in se sprehodila od klavirja, vse do roba odra.

Res počasi.

In bi začela govoriti z nekom iz občinstva.

"O, ja, srči. O, ja.

Tudi jaz te ljubim."

In potem bi šla nazaj. Si vzela čas, brez hitenja, saj veš.

Imela je tisto veliko, navihano rit.

Ki jo je gibala.

Potem bi šla nazaj do klavirja in še kaj zaigrala, veš?

Potem bi pa, ne vem...

...začela z eno pesmijo sredi druge.

Saj veš, spet bi se ustavila in rekla:

"Ti tam, kaj lahko premakneš pihalnik.

Srčkan si.

O, ja."

Ljubček, zamudil boš tisto letalo.

Vem.

PREVOD: boris_ j

PREVOD: boris_ j