Original subtitles

Greva, šef.

Felipe, uživajte.

Jebentimater!

Stavim dvestotaka, da se ga bom znebil.

To, Felipe!

Madona! -Dolžen si mi.

400, da bom dobil spremstvo. -Rad izgubljaš?

Pokaži roke! -Pomirite se. Tu so roke.

Ven! -Nujno je. -Tiho! -Ima napad.

Ven!

Ne more ven. -Ne verjamem. -V prtljažniku je voziček.

Preveri. -Upam, da ne lažeš. -Mislite, da divjam iz užitka?

Sandoval, res je. -Si boste vzeli čas tudi, ko bo trpel kdo od vaših?

Ima embolijo.

Sandoval, poglej ga.

V bolnišnico mora. Ga lahko peljem? -Seveda.

Počakaj. Pospremili vaju bomo.

Spremljala ju bova.

Kako vam je uspelo? -Od vratu navzgor ni nič težko.

Šef, plačajte. 400 pesov.

Pomagal sem. Vsak dobi pol.

Prebrisano. Ni čudno, da ste bogati.

V glavnih vlogah

Po filmu Prijatelja

Scenarij in režija

Prihaja.

Prihajajo ponj. Bosta lahko sama? -Ja, hvala.

Pa zdaj?

Prepustite meni.

NELOČLJIVA PRIJATELJA

Imate priporočila? -Ja.

Usposobljen sem za negovalca, še posebej za invalidne osebe.

Ne, nisem usposobljen, ampak rad pomagam.

Vedno sem rad pomagal.

To je moja naloga na zemlji.

Imam 15 let izkušenj z invalidnimi osebami.

10 let v Necochei, 5 tukaj. Tu sem že sedem let.

Kam gre to? -Kar tam pusti.

Star par. Najprej sem skrbel zanj,

nato pa še pet let zanjo. Dokler ni...

Grozen konec. Dolg in mučen. Revica se ni hotela posloviti.

To je bilo v Firencah. Ste že bili tam?

Vaša glavna motivacija? -Denar.

Vedno sem delal za bogate. Drag sem, a najboljši.

Predvsem človeški vidik.

Rad imam invalide.

Obožujem Retiro.

Prvič bom delal v mestu. Zelo sem vesel.

Delal sem na obrobju: Berazategui, Wilde, Quilmes, Avellaneda.

Šport. Gibanje je nujno.

Dovolj imam rož! Kreten! -Poberi se!

Sočutje, odgovornost in seveda ljubezen.

Roberto Castro? -Tukaj! Oprostite.

Ne smete noter. -Plačajte mi, pa grem.

Počakajte zunaj. -Kaj je? -To je Orlandov pomočnik.

Nič več. Kreten je. Z mano dela kot z drekom.

Zlorablja avtoriteto. Nihče se ne bo izživljal nad mano.

Pravi, da sem zanič in neumen.

Orlando je to rekel? -Ni, zelo je vljuden.

Do seksi blondink že, do mene pa ne.

Zunaj se bova pogovorila. -Zunaj, v rit!

Plačajte mi, pa se me boste znebili.

Kako dolgo je bil tu? -Tri dni. -Zdelo se je kot tri mesece.

Vrnite se jutri ob devetih, pa bom poskrbel za to.

Nič vam ni treba skrbeti, samo plačajte mi.

Sezite v žep in plačajte. -Ne morem seči v žep.

Vrnite se jutri ob devetih.

Plačal vam bom za en teden, da se odkupim za Orlanda.

Prav. Prima.

Se vidimo jutri. -Ob devetih.

Oprostite.

Kako si? -Dobro. Ti? -Ima kdo cigareto?

Hvala.

Dieguito, poglej, kdo je prišel.

Vrata, bedak! -Zdravo, Dieguito.

Živjo.

Živjo, prvak.

Zaradi tebe joka. Trapa!

Živiš v šotoru?

Krasne prijatelje imaš.

Kam greš? -Kaj te briga! -Kaj ti je?

Dovolj je. Spravil te bom k pameti.

Zdravo, mama.

Kako si?

Pravkar sem prišel.

Zate, mama.

Zate je.

Kje si bil? -Na obali. Malce sem moral iz četrti.

Zdaj sem tukaj.

Delal sem en teden.

Kot kaj? -Vrtnar.

Začasno delo. Konec ga je.

Odpustili so te.

Niso me. Rekel sem, da ga je konec.

Misliš, da sem neumna?

Dva meseca se nisi oglasil. Nič te nisem videla.

Zdaj pa prideš z velikonočnim jajcem.

Kako misliš, da preživim? To ni hotel.

Glej me, ko govorim s tabo! -Ne vpij! -Pa bom!

Nisi me videla dva meseca, pa že kričiš.

S tabo se ne da govoriti! -Bi se rad pogovarjal?

Prav, poslušam.

Oprosti, imam še druge otroke. In vanje še upam.

Poberi se in ne vračaj se.

Žalosten sem.

Čas je že bil, stari. -S kom živiš?

Z mamo.

Vzemi.

Dobra je, ne? -Ta trava je en drek.

Kdo je? -Tito. -Samo trenutek.

Za mano.

Dobro jutro. -Poškropil sem proti ušem.

Hvala, Orlando. Za mano.

Njegov dan se začne ob sedmih.

Dobro jutro.

Vsako jutro dve uri telovadi.

Večina jih obupa že po enem tednu.

Zdaj je s fizioterapevtom.

Dobro jutro. Nimamo pomočnika.

Izvolite, prosim.

To je soba.

Za mano.

To je kopalnica.

Sem že kakal. Dajmo!

G. Felipe vas pričakuje.

Tukaj.

Dobro jutro.

Tvoj denar je na mizi.

Hvala.

Bi delal zame? Imel bi pogodbo, urnik in odgovornost.

Mi ponujate službo? -Pomočnika iščem.

Pa tisti pajaci včeraj? -Niso mi bili všeč.

Poskusna doba je en mesec.

Stavim, da ne boš zdržal dva tedna. Začneš danes.

Ne znam. -Ni tako težko. In dobro plačam.

Petkrat več kot Orlando, pa še muhast nisem.

Zdrži dva tedna. Če ti ne bo všeč, lahko greš.

Razgibati in zmasirati morate sklepe in kožo.

Biti morate zelo nežni.

Ste razumeli? -Meni govorite? Seveda, zelo bom previden.

Dajva ga na voziček in pod prho.

Počasi.

Oprostite, prijel vas bom. -Zelo dobro, tako.

Težek je.

Posedite me. -Prav to delam.

Ni bilo tako težko. -Nežno, prosim.

Previdneje.

Pazite!

Močneje. -Kakšno sranje!

Kako gre? -Šampon smrdi. Noče se peniti.

Kako se ne peni? -Poglejte.

To je krema za stopala.

Ni mogoče.

Ne znate brati?

Kako dolgo bom še tukaj?

Vam bo šlo? -Seveda bo. Pojdi na kosilo. Bova že kako.

Vzemite, Tito.

Kaj je to? -Kompresijske nogavice za prekrvavitev, da ne omedlim.

Ona vam jih bo oblekla. Jaz bom počel vse drugo.

Naj pojé v miru. -Ona vas bo oblekla. Ivonne!

Zelo dobro. -Ni mi treba lesti v rit.

Prima si opravil. -Grem samo do spodnjih hlač.

Ni videti, da to počneš prvič.

Lahko nekaj vprašam? -Seveda.

Zakaj pa so rokavice? -Nisi še pripravljen.

Hvala.

Ivonne, ne bom mu brisal riti, pa če je še tako bogat.

Ne bom čistil dreka za njim. -Jedla bom. Lahko pozneje o tem?

Ne. Nogavice še prenesem, dreka pa ne.

Ne bom se ga dotikal niti z rokavicami. -Rada bi pojedla.

Dober tek. -Hvala.

Rad te imam. -Vem, da me imaš rad.

Se vedno mečkata tukaj? -Imaš pivo? -Ne vem.

Bila sta dva šestorčka. Je to od tam? -Ne vem.

Spokajta se. -To je novi tip, ki ga je zaposlil oče.

Gospodična, imam ime. Tito sem. Na zdravje.

Poje. Pes.

Takoj pridem. Ja, čez eno uro.

Eno uro, 15 minut. Prav, prej. Koliko prej?

Sem rekla, da pridem.

Si se nehal igrati? -Nič ne čutite.

Kaj delate? -Igra se. -Opekli ga boste.

Čaj sem polil. -Pustite. Ste v redu?

Ja. -Takoj pridem.

Odvetnik.

Odvetnik.

To je osebno. Pozneje bom prebral.

Osebno.

Smeti. -Smeti?

Cipe.

Narediva mapo z imenom Cipe. Cipe!

Mater, sem bedak! Oprostite.

Izpljunite! Jo moram vzeti?

Oprostite. -Prosim?

Tito, si tam?

Tito!

Tito.

Devet je! Felipe čaka. -Kaj?

Devet je. Felipe vas čaka. -Devet je že?

Elektronsko varuško morate imeti vedno pri sebi.

Pripravite kavo in opečenec. Takoj pridem.

Noter vas moram dati? -Ja.

Lahko pogledam? -Seveda.

Smem?

Vzemiva tega. -Ni prilagojen. Lepši je, a ta je uporabnejši.

Jaz pa sem prilagojen. Greva.

Sosed vedno parkira tu.

Vedno? -Vedno.

Prepustite meni.

Potrditi moraš podpis.

Samo trenutek.

Ne znaš brati? Kaj piše? -Prepovedano parkiranje.

Umakni avto, kreten, ali pa te zbijem. Ubil te bom!

Razstava je v torek. Do konca tedna bo prodana.

Ta slika oddaja nekaj čudnega.

V njej se prepletata spokojnost in nasilje.

Zanimivo. -Jaz bi jo rad opral. Navaden zmazek je.

Koliko stane? -30.000 dolarjev.

To je napaka. -Lahko preverim.

Prosim lepo.

30.000 dolarjev za zmazek? -Lahko bi bilo še dražje.

Za ta denar dobiš stanovanje. -Rad bi slišal tvoje mnenje.

Zakaj ljudi zanima umetnost? -Kakšna umetnost? Tole?

Goljufi tako perejo denar. Vi ne mislite tako?

To je edina sled, ki jo pustimo na tem svetu.

Edina prava sled. -Za nekaj tisočakov vam jo jaz naredim.

Daj mi bombon.

Tega? -Ja.

Daj mi ga!

Prav.

Izvolite.

V imenu Jezusa Kristusa, našega Gospoda, dvignite roko!

Nehaj. -Odprite usta.

Ginóbili. -Dovolj je.

Manu Ginóbili. -Nehaj!

Ginóbili. -Daj mi ga.

Nisem tak bedak. Ne bodite jezni.

Oprostite, zmotila sem se. Ni prava cena. -Vidite?

Stane 41.500 dolarjev. -Kaj?

Vzel jo bom.

Felipe, kako si? -Dobro, hvala.

Kaj je? -Veš, zakaj sem prišel?

Kdo je ta tip? Ivonne pravi, da je nasilen.

Ne bom ti govoril, kaj počni in koga lahko pripelješ domov,

toda moral bi biti previdnejši. Ne poznaš ga.

Poslušam. -Garrida sem prosil za njegovo kartoteko.

Tip je bil v zaporu zaradi ropa. Tudi usposobljen ni za delo.

Ima drugačne vrednote, drugačno družinsko ozadje.

Če si bo kaj vbil v glavo, ne bo usmiljen.

Prav to hočem. Nočem sočutja.

Prvi je, ki me ne pomiluje.

Ja, veliko napak dela, je pa tudi mlad in močan.

Ima dve roki in nogi. In glavo na pravem mestu.

Zdrav je.

Ne zanima me, od kod je in kaj je počel.

Je še kaj? -Ne.

Zato sem moral priti? -Ni dovolj? -Pošlji ga pome.

Verónica, blondinka moja, lahko prideš, prosim? -Ne.

Nekaj bi ti rad pokazal. -Kaj?

Ne bo te bolelo. -Vem.

Pridi sem.

Poglej, kaj imam.

Poglej.

To je vse zate, ljubica. -Kaj?

Poglej! Vidiš?

Me zdaj razumeš? -Ne.

Delaš se neumno. Kopel je zate.

Imam soli, kremice, milo. In telo, ki te bo ljubilo.

Enako si zrajcana kot jaz.

Prav.

Sleci se.

Sem vedel. Packa! Sem vedel, da si za.

Ne!

Navadna žival sem. Objemal te bom in poljubljal.

Kaj je?

Ko čakam pošto, sem vedno živčen.

Kot je rekel Apollinaire... -Počakajte, prehitri ste.

Rekel je: Brez besed o tebi obupujem.

Kaj delaš? Napiši mi pismo.

Ve, kdo je Apollinaire. -Sprejemnik mora biti ugasnjen.

Osebni pomočnik sem. Vedeti moram, kaj se dogaja.

Kaj vas zanima? -Kaj počne?

Pisma piše. -Komu? -Ženskam.

Katerim? -Eni ženski. Ime ji je Sofía.

Vijoličaste kuverte. -Saj res.

Pa vi, Ivonne?

Kaj jaz?

Imate fanta?

Ne. -Ne?

Pa Orlando?

Mislite, da nisem opazil?

Od kod vam to? -Videl sem, kako vas gleda.

Ob vas se začne potiti. Vi zardevate od živčnosti.

Dol sta se dala. -Trapasti ste.

Orlando in Ivonne.

Ne zasluži si vas. Bodite previdni.

Vseeno uživajte, Ivonne. Življenje je lepo.

Kaj je? Pokličem Ivonne? Kaj naj storim?

Mrzla brisača.

Pomirite se.

Felipe, nehajte. Tu sem. Ob vas sem.

Felipe, ne. Poglejte me.

Tu sem. Pomirite se. Dihajte z mano, prijatelj.

Že vem, greva ven.

Lepo počasi. Življenje je usrano.

Kričite.

Kričite. Konec je. Pomirite se.

Pomirite se. Greva se vozit.

Koliko je ura? -Okoli štirih zjutraj.

Že dolgo nisem bil ponoči zunaj.

Šef, kaj je bilo tisto?

Zdravila niso vsemogočna. Temu pravijo fantomska bolečina.

Počutim se kot zmrznjen zrezek, ki ga vržeš na žar.

Nič ne čutim, a vseeno trpim. -Gotovo kaj pomaga.

Tole bi lahko.

Kakšne lepotičke!

Nekaj bi vas rad vprašal.

Vi in ženske? Zmorete ali ne?

Prilagodil sem se. -Kako?

Od vratu do prstov na nogah ne čutim ničesar.

Torej ne morete.

Ni tako preprosto. Lahko, ampak ne po svoji volji.

So še drugi užitki. -Kakšni? Ne prestrašite me.

Ušesa. -Ušesa? -Občutljiva erogena cona so.

Ne recite, da vam ližejo ušesa?

Kaj je?

Kaj je narobe?

Samo trenutek.

Počasi, vlecite počasi. Pomagalo bo.

Lepo mirno. -Daj mi še malo. -Dovolj je. Tole je močno.

Šef, dovolj imate. Kmalu vas bo zadelo.

Ko so ušesa rdeča, ste trdi? -Nekaj takega.

Včasih je rdeče samo eno.

Če sta rdeči obe ušesi, mora biti res seksi.

Ženo sem spoznal med študijem političnih ved.

Bila je visoka, elegantna, zelo lepa.

Blondinka na slikah. Lepotička.

Bilo je kot v pravljici.

Upam, da vsaj enkrat to doživiš.

Madona, sem jo ljubil!

Skupaj sva bila 14 čudovitih let.

Nato je zbolela

in bilo je vsega konec.

Ni še konec. Pojdiva.

Ne skrbite.

Vedno sem rad tekmoval.

V hitrih, nevarnih športih. Vse to sem našel pri konjih.

Zajahal sem ga in nadvladal. Dihal sem s polnimi pljuči.

Vzgajali so me, da zmorem vse.

Zelo sem žejen. -Zaradi džojnta. -So še kakšni učinki?

Lakota in blebetanje, ampak zaenkrat nama gre dobro.

V galopu sem padel.

Zlomil sem si 3. in 4. vretence.

Ona je umrla dva meseca prej. Padec me ni prizadel.

Ni najhuje biti na vozičku, ampak živeti brez nje.

Kaj pravijo zdravniki?

Z napredkom medicine

bom dočakal 70 let.

Z masažami in zdravili. -Še dobro, da imate denar.

Ja, bogat tetraplegik sem. -Jaz bi se ubil.

Oprostite.

V mojem stanju je to bolj težko.

Lahko bi zapeljali v reko. -Voda bi mi segla do gležnjev.

Lahko bi se pognali v prepad. -Dobra ideja.

Šaliva se, kajne?

Ne.

Zaradi džojnta govorite neumnosti.

Katerega smo danes?

Osmega ali devetega. -Dobil si.

Kaj? -Stavo. Tu si že en mesec.

Sem torej zaposlen? -Pa hočeš biti? -Ja.

Vrni mi Fabergejevo jajce. -Kaj? -Vzel si ga.

Alejandra mi je vsako leto podarila enega. 14 jih imam.

Za vsako najino skupno leto. Veliko mi pomenijo.

Razumem, vendar ga nimam.

Nisem bil jaz.

Romina!

Romi, noter. -Kaj pa je? -Noter.

Noter, sem rekel. -Prav. Adijo.

Kdo so bile tiste punce?

Čeprav nisem več doma, sem še vedno v bližini.

Poslala sem ti kup sporočil. Ni te bilo. -Zato. -Kaj?

Blizu sem.

Kje je jajce?

Veš kaj o tem? -Briga me! -Pazi, kaj govoriš.

Kričiš name. Voziš me v gnilem avtu. -Ni gnil. Dober je.

Si ga ukradel?

Nesramna mrha si. Zelo nesramna.

Nesramno je, da izgineš. -Utihni! Pogrešala si me.

Zelo.

Mala, greva na sladoled? -Ja.

Tepček!

Kaj se je zgodilo? -Nič. -Bil si na policijski postaji.

Imel sem nekaj gramov.

Kdo ti jih je dal? -Kaj te briga, nisi moj oče.

Njene bleščeče oči, vklesane v kamen lep,

in v tem nenavadnem svetu, polnem simbolov...

Dolgočasno!

Ko angel se zlije s sfingo starodavno.

Se sfinga napiše s f ali v? Malo sem pozabila. -S f.

Kako se angel zlije s sfingo? So tebi všeč taki tipi?

Seveda. Ne maram neposrednih moških.

Oprostite. Ostala sva pri nenavadnem svetu.

Je Sofía seksi? -Ne vem in ni pomembno.

Najino razmerje je čustveno, ne telesno.

Kako dolgo si dopisujeta? -Pol leta.

In še vedno ne veste, kakšna je?

Kaj, če je grda? Diši? Je debela ali suha?

Vprašajte, koliko tehta. -Hvala za nasvet, zdaj pa utihni.

Kje sva že ostala? -V nenavadnem svetu.

Ko je angel v letu nizkem marjetice spustil sfingi v rit.

Angel in sfinga. -Že vem. -Odloži kuverto.

Gotovo je napisala telefonsko številko. -Odloži jo. -Sem vedel!

Sofía, številka 0223... Mar del Plata.

Če jo boš poklical, si odpuščen. -Prav. Hočem slišati njen glas.

Odloži!

Prosim? -Odloži. -Ima seksi glas.

Samo trenutek.

Govorite ji o sfingi. -Halo?

Tukaj Felipe. Poklical sem te, ker še nisem slišal tvojega glasu.

Ko sem slišal tvoj prosim, sem se pomiril. Oprosti.

Takoj vam jo dam. -Ni bila ona.

Ne začnite se opravičevati. Mislila bo, da ste ji kaj dolžni.

Narobe ste začeli. -Halo? Kdo je to?

Sofía? Felipe tukaj. -Vprašajte jo, koliko tehta.

Pozdravljen. -Rekel sem si, zakaj vas ne bi poklical.

Nisem še slišal vašega glasu.

Če sem se prenaglil, se opravičujem.

Sofía?

Vaša vstopnica. Pojdiva.

Dober večer.

Umaknite se. Imava prednost.

Vidite, kako so se umaknili?

Hrenovke! -Tito!

Je kaj novega o Sofíi? -Všeč ti bo. Ima 53 kg.

Odlično. Kaj pa višina? Če meri 120 cm, je sod.

Imava težavo. -Kakšno?

Sliko hoče. -In? -Kaj in?

Dober večer. -Pozdravljeni.

Izvolite. -Zelo ste elegantni. -Uživajte. -Zelo ste prijazni.

Če naju rabite, bova ves čas tam. Še posebej on.

Kaj je? -Nehaj me poniževati. -Šalil sem se.

Vas lahko nekaj vprašam? Kaj mislite? Pametni ste.

Ženske...

Kaj hočejo od moškega? Povejte.

Zapeljevanje, zaščito, varnost. -Torej denar.

Če nimaš denarja, te nočejo.

Samo za denar jim je. Ko so stare, imajo varnost.

Njega vprašajte.

Morda sem naiven, toda ponujam več od bančnega računa.

Z vsem spoštovanjem, toda vaša Sofía...

Morda pa ni taka kot druge. -Resno? -Ja.

Pol leta ste ji pošiljali odvajalne pesmi. -Kakšne?

Take, da ob njih zaspiš. -Uspavalne?

Če vam še vedno piše, je zato, ker vas ljubi.

Potem niso vse enake. -Nekatere so posebne.

Veste, kaj bova storila? Poslala ji bova sliko. Ne bojte se.

Imate lep, izrezan obraz. Poslala ji bova fotografijo.

Če bo odpisala, ji pošljeva sliko vsega telesa.

Prosila bova za njeno sliko.

Če je grda, ji bova poslala sliko, na kateri se slinite.

Kaj je, bebec? Kaj buljiš?

Začelo se je.

Baletke pridejo tam? -Ja.

Tito.

Smrčiš.

Mater, že skoraj tri ure traja. Kako dolgo še? -90 minut.

Jebenti! -Daj noge dol.

Pretepel te bom!

Kreten. So te že kdaj zabodli v parku?

Šef, izbral sem nekaj slik. S konji in drugim.

Ta je dobra, ampak ste kot gej. Žal.

Zato sem izbral tole.

Ne pretvarjate se, da niste na vozičku,

vendar se ne vidi vsega.

Čedni ste. Poglejte.

Ne vem. -Jaz pa vem. Ta je prava.

Ste se radi pogovarjali z njo? -Ja.

Zelo radi ali niti ne? -Zelo. -Torej?

Prav, pošlji jo. -Tako se dela.

Daj mi cigareto. -Ne znaš trkati? -Daj mi jo.

Nisem te povabil. -V tvojo sobo? -Ja.

To je moj dom. Delam lahko, kar hočem.

Lahko odideš, prosim Zdaj že slikaš?

Poberi se. -Oprosti. Nisem hotela užaliti umetnika.

Nisem hotela motiti Michelangela. -Poberi se. -Me boš udaril?

Smrklja, poberi se! Jebenti!

Zamenjaj fotografijo. Pismo pošlji osebno.

Drugo vrzi v smeti.

Dovolj imam. Vse ima svoje meje.

Kaj je narobe? -Vaša hčerka.

Slikal sem v sobi... -Slikal si?

Ja. Prišla je k meni in me poniževala.

Če je ne boste spravili v red, jo bom jaz.

Pomiri se. -Ne bom se. Z mano dela kot z drekom.

Nisem vaše noge in roke? -Ja. -Potem bom oklofutal mrho.

Pretiravaš. Kaj pa ti praviš? -Malo reda ji ne bi škodilo.

Malo? Ste videli, kako je oblečena?

Misli, da ima 30 let? Komaj 18 je, še otrok!

Ves čas se mečka s fantom. Pred vsemi jo otipava.

Nima svoje sobe? Hodi na drage šole, pa se vseeno ne zna vesti.

Z vami dela kot s psom. Tega ne bom več gledal. -Razumem.

Se boste pogovorili z njo? -Seveda.

Slika? Kaj pa?

Slika pač.

Vstanite, šef, nov dan. Gremo!

Pojdiva v banjo.

Odprite usta. Odprite!

Nihče ni nad drugim. Vsi si zaslužijo spoštovanje.

Si razumela? -Nič nisem rekla. -Si razumela? -Ja.

Ali pa te bom kaznoval. Ne bo ti všeč. -Tako je.

Ne, ne.

Prehitro je.

Hitreje ne gre.

Ne morete prestaviti v višjo prestavo? Hodiva.

Si ti naslikal?

Ja.

Zelo dobro.

Ti je všeč? -Zanimiva je. -Ja?

Ekspresivna je. Jaz je ne bi obesila.

Boljša je od tistega zmazka. Ima več barv, več energije.

Preveč je nasilna, kot bi gledal drobovje.

Razumem. Hvala.

Koliko je vredna? -Ne vem. Bova videla.

Veliko ali malo? Koliko?

Oddaja določeno napadalnost.

Kaj delaš? Dol z mene!

Bedak! -Oprosti.

Malo telovadbe.

Bravo.

Odlično, šef.

Jebenti!

Moj bog, kako dobro!

Šef, to je najpomembneje.

Počasi, ne tako hitro. To pa je življenje.

Ne, po ušesih. Všeč mu je.

Tako, ja.

Ja, Ivonne, ja.

Tam bova čez 15 minut. Se vidimo.

Kaj je Ivonne? -Brez zamere, ampak teži.

Lekarna, zdravila, to in tisto!

Za rojstni dan mi pripravlja zabavo presenečenja.

Nič vam ne uide. -Vsako leto je isto. Povabi vso družino.

Ne pridejo praznovat, ampak preverit, ali sem še živ.

Jaz igram presenečenje oni pa veselje.

Umiramo od dolgočasja. Grozno je.

Brez skrbi, se bova že česa domislila.

Oprostite.

Oprostite.

Gospod, se lahko presedete?

Govoriti moram z gospodično. Spokaj, ali pa te bom na gobec.

Čeden si v obleki.

Ti je všeč? -Še kar.

Pojdiva tja.

Ne morem več. Pojdiva tja. -Nehaj.

Kaj je narobe? -Poberi se. -Tvoj oče ima rojstni dan.

Pojdi ven! Pusti me! -Si dobila menstruacijo?

Ne moti me. -Imaš perilo? -Pusti me! -Kaj je?

Kaj hočeš vedeti? -Kaj si vzela?

Kaj je to? Se hočeš ubiti? -Pusti me. -Glej me v oči.

Po teh en mesec ne boš srala! Kje si jih dobila? -Pri Ivonne.

Neumna smrklja si. Poglej me. Kaj se ti je zgodilo?

Bauti.

Je bil nesramen? -Ne, zapustil me je.

Boš že preživela. Je še kaj? -Rekel je, da sem cipica.

Prasec. Bedak je. Pozabi ga.

Konec je. Hočem umreti. Tako ne bom nikomur v nadlego.

Utihni, vsi te imajo radi. Preobleci se in pridi dol.

Pogovori se z njim. -Kaj naj mu rečem? -Prepričaj ga.

V kaj? -Da se vrne k meni. -A tako? -Ja.

Pridi dol.

Plačala ti bom.

Tito, prosim.

Prosim te. -Obleci se in pridi dol.

Všeč mi je. Ima dobro kompozicijo in odločne potege s čopičem.

Zelo je lepa.

Gre v Malbo? -Aprila.

Avgusta pa v New York.

New York?

Zelo je izrazna.

11.000 dolarjev za neznanega umetnika? -Toliko je vredna.

Ivonne, draga.

Nekaj me zanima o Verónici.

Se s kom videva? -Ja.

Kaj še?

Kaj še? Skupaj sta že dve leti.

Imata napet odnos. Z vzponi in padci.

Kako sta zdaj? -Narazen.

Zaradi mene.

Me je kaj omenila?

Ali se pogovarjava o tebi? -Me je kaj omenila?

Ne.

Je, malo.

Sem vedel! Na čelu ji piše! Smejite se mi.

Boste že videli, kako bo končala pri meni. -Upanje umre zadnje.

Če imate težave s prebavo, vam tole ne bo pomagalo.

Jemljete tablete proti driski.

Oprostite.

Mi lahko nekaj zaigrate? -Seveda.

Vivaldijeve Štiri letne čase. Poletje. -Seveda.

Ne, šef. -Všeč ti bo. -Dolgočasno je. Dovolj!

Kako plešeš na to?

A tako plešeš? -Ti ni všeč? -Na glasbo je treba plesati.

Nič ne čutiš? -Čutim nasilje.

Gremo, psi, jaz sem princ sv. Klinca.

Zaprite krčmo, prinesite vino in pripeljite kurbe.

To je iz oglasa za kavo, ki jo je kupovala mama.

To me spominja na palačo, kot je ta, a veličastnejšo.

Vse je načičkano. Okoli se sprehajajo geji z lasuljami.

Ženske so napudrane vse do riti. Bašejo se s hrano.

Saj vas spominja na to?

Ta je lahka. Tom in Jerry, ne?

Ne zveni kot Tom in Jerry?

Dovolj je. Znorela bova. Naposlušal sem se klasike.

Zdaj boste poslušali mojo glasbo. Veste, kaj je bluetooth? -Ja.

Veste, kaj je klasika? -Mislim, da. -Ne, pa ne.

To je klasika.

Klasika, klasika, klasika.

Pridite.

Felipe.

Tudi jaz imam presenečenje. -Res?

Kakšno?

Nisem povedal prej, ker nisem hotel uničiti zabave.

Nisva vedela, ali je grda, debela, suha ali brez jošk.

Najbrž bi radi uživali sami.

Se slišiva.

Moj bog, kako napeto!

Videl sem jo že. -Pokaži.

Lepa je, prava mačka. -Lepotica. -Prava je za vas.

Je kaj napisala? -Ja.

Prihodnji teden sem v Buenos Airesu. Pokliči me.

Kaj pomeni tri pike? -Nekaj dobrega. -En seks ali tri.

Nocoj ne bom mogel spati. -Sliko bom pustil tukaj.

Glejte njene oči in usta in si predstavljajte vse drugo.

Sanjajte o njej. -In o bolj zdravem Felipeju.

To ni mogoče, šef.

Ujeli te bodo. Ne bodi neumen.

Povedal sem ti že. -Pridi sem. Se me spomniš? -Ja.

Kako si? -Dobro. -Elisi si rekel nekaj grdega.

Nič nisem rekel. -Pa si. Rekel si ji cipica.

Kako si ji rekel? -Cipica. -To je zelo grdo.

Tega se punci ne govori. Veš, kaj boš naredil?

Opravičil se boš. -Oprosti. -Ne meni, njej!

Eno leto ji boš vsak torek prinesel čokolado. Jasno?

Rekel ji boš, da jo imaš rad. In da je lepa. Si razumel? -Ja.

Se če punci, da je cipica? -Ja. Ne!

Spokaj se.

Koliko je ura? -20.35.

Je šal v redu?

Všeč mi je tako. -Si prepričana? -Ja.

Ga snamem? -Ne, prima je.

Koliko je ura?

20.36. Čas ne teče tako hitro.

Viski bom.

Gospod?

Še enega.

Ste prepričani? Kmalu bo tukaj. -Prepričan sem. Hočem še enega.

Še en viski, prosim. -Dva.

Šef.

Delaš? -Ne. -Bi šel na potovanje?

Kam?

Moram se nadihati.

Kakor rečete.

Se vidiva doma.

Pojdiva. -Ni še devet. -Greva! -Prav.

Tukaj. -Je to?

Dober večer. -Dober večer.

Dobrodošli. -Hvala.

Prinesite mu malo šampanjca. Živčen je.

Ne bom šampanjca. Hvala.

Nisem živčen. -Pa si, zelo si živčen.

Samo midva letiva. -Ja.

In punca.

Iskren bom. Na smrt me je strah.

Ne zaradi letala, ampak vas. -Zakaj?

Vaša žena, vaša nesreča. Vzorec je.

Gospodična. -Ja? -Prinesite Titu kuverto.

Takoj. -Hvala.

Kakšno kuverto?

Zate.

Kaj je to? -Toliko si vreden na trgu umetnin.

Za sliko sem dobil 11.000. Slikaj naprej. Nadarjen si.

Za tisto sranje? Res?

Ne zaslužim si. Vesel sem, ker me je umetnost nekaj naučila.

Poslušaš svojo dušo, svoje srce. Odpreš se.

Naviješ glasbo, pokadiš džojnt in že ti steče.

Hvala, šef. -Ne bodi važen. Naprej moraš slikati.

Seveda bom še slikal.

Kaj je bilo to? -Izgubili smo turbino.

Šalite se. Nič nismo izgubili. Pilot, kaj je? -Grozna smrt!

Daleč od hčerke! -Pilot, kaj se dogaja?

Udaril vas bom. Tako ali tako ne boste čutili.

Vesel sem, da sva se spoznala.

Jaz pa malo manj. Vajeni ste tragedij, jaz nisem.

Poznaš to šalo?

Kje najdeš tetraplegika?

Ne vem. -Tam, kjer si ga pustil.

Zdravo.

Nekdo vas čaka.

Mene?

Kaj pa ti tukaj? -In ti?

Nisi povedal, da živiš v vili. -Kaj je to? -Nič.

Modrico imaš. Kaj si počel? -Z motorja sem padel.

Z motorja? Pridi sem.

Noter.

Je to tvoja soba? Prima. Imaš celo kopalnico.

Kaj se je zgodilo?

Dober tuš. -Ja, prima je.

Kaj se je zgodilo? -Nič.

Povej mi. -Pusti me. Nič se ni zgodilo.

Zelo lepo. -Vesel sem, da si prišel.

Lahko bi te ubili. -Zakaj? Ne.

Lahko bi te ubili. -Ni tvoja stvar. -Da ni?

Ostal boš tukaj. Ničesar se ne dotikaj.

Prav? -Čakaj.

Smem leči? -Pojdi v rit.

Felipe? -Ja.

Pozno je. Greva. -Ne še.

Sedi. -Kaj je? -Daj, sedi že.

Kaj praviš nanjo?

Seksi je. Pojdiva. -Kaj še?

Ne vem. -Predstavljam si,

da vstane, se obrne in končno zagledam njen obraz.

Če bi ga videl na ulici, bi vedel, da je tvoj brat.

Nenavadno, ampak ni. -Kako to?

Vse povej.

Odpelji me v sobo. -Moja mama ni moja mati.

Teta je.

Mama je umrla, oče pa me je pustil pri njegovi sestri.

Moje pravo ime je Iván.

Kličejo me Tito, krajše od Ivantito.

Zato sem Tito.

Fant je tvoj bratranec.

Moj brat je.

Bil sem zraven, ko se je rodil.

Potrebuje te.

Kajne?

Bilo je neizogibno.

Tu si bil dovolj dolgo. Dobro si zaslužil.

Veliko si se naučil. Našel boš dobro službo.

Ne moreš vse življenje potiskati vozička.

Živeti moraš svoje življenje.

Potrebujejo te.

Spravi me v posteljo.

Torej res odhajaš? -Ja.

Vem, da si žalostna.

Dal ti bom številko, če me boš pogrešala.

Škoda, ampak tudi to je za nekaj dobro.

Selim se v tvojo sobo, ker prenavljam stanovanje.

Ostanem, da se bova končno mečkala?

Gneča bi bila. -Zakaj? -Trije bi bili.

Ne živim sama.

Pridi, Fede.

Naj vaju predstavim. Federica. To je Tito.

Zdravo.

Mi je že jasno.

Imaš rada dekleta? -Ja. -Jaz tudi.

Se vidimo. Hvala.

Všeč mi je v troje. -Meni tudi.

Šalim se. -Vem.

Adijo, Fede. Veselilo me je.

To mora biti vedno prižgano. -Razumem.

Ne polni se. Potrebujete novega. -Veliko ga uporablja. -Vem.

Torej...

Ste jezni zaradi Verónice? -Ne, sploh ne.

Ženske se mi običajno ne morejo upreti. -Seveda.

Ljudje smo različni. -Seveda.

Poljub v slovo? -Seveda. -Smem? -Ja.

Saj nimate nič proti? -Ne. -Na usta?

Hvala za vse, Ivonne.

Tito.

Saj res.

Srečno. -Vam tudi. Hvala za vse. -Ni za kaj.

Nasvet. Prepustite se Orlandu. Koristilo vam bo.

Jorge Gundín?

V banko?

Oprostite, na dovozu ste. -Že grem. Oprostite.

Madona.

Zakaj se tako obiraš?

Pojdiva.

Lahko odpovem zmenek. -Pojdi. Vse je v redu.

Na zmenek je treba iti. -Samo prijatelja sva.

Lahko noč. -Lahko noč.

Če boste kaj potrebovali, me pokličite.

Ne skrbite.

Vam razrežem? Boste jedli?

Slecite haljo. Počutim se kot v norišnici.

Imate cigareto? -Ne kadim. Nehal sem pred enim mesecem.

Tudi vi ne bi smeli kaditi.

Kaj vam je? Ne boste jedli?

Poslušaj, moj brat je bedak.

Ujeli so ga s tvojimi mamili in zaprli. Zaznamovan je.

To je za mamila. Zdaj pa se poberi.

Prav? Pojdi že.

Jebenti. Greva!

Zmigaj se, bebec!

Pazite! -Oprostite.

Kdo je? -Hoteli ste masažo glave. To je Carlos.

Ven. Pustita me pri miru. Takoj ven!

Zdravo, Bautista. -Dobro jutro.

Kako si? -Dobro.

Pozdravite Eliso. -Bom.

Adijo. -Adijo, srček.

Vozniško imate šele štiri mesece? -Že prej sem vozil.

Opisali ste se kot iznajdljiv. -Tako je.

Pri nas cenimo dve lastnosti. -Kateri?

Točnost in učinkovitost

Si lahko iznajdljiv brez tega? Samo vprašam.

Dalíjeve stopljene ure. -Tako je.

Imate radi umetnost? -Ja, vendar se ne spoznam.

Imate najraje Dalíja? -Leonarda.

Leonarda? A, to je tisti iz želv Ninja.

Že grem!

Ste dobro? -Pustite me.

Boste vodo? Obkladke? -Ven.

Ne morem vas pustiti takega. -Poberi se!

Kaj naj storim? -Odidite. Jaz bom poskrbela zanj.

Jaz sem, jaz.

Pomirite se.

Kje je? -V dnevni sobi.

Kaj delate? Kaj je to?

Morate se obriti.

Dve sekundi me ni, pa ste se že zapustili. Brez mene ne gre.

Pa zdaj? -Prepustite meni.

En rez, pa bo konec vsega.

To je energija. Šef, potrudite se.

Kaj pravite? -Grozno.

Živela Mehika! Greva na tortilje.

Malo francoskega duha.

Podoben sem dedku. -Se spomnite poročnika Momljača?

Najdite jih! Ujemite jih! Takoj jih hočem!

Ne!

Jaz sem največji prasec! Vse vas bom pobil!

Dovolj je.

Dobrodošla. -Hvala.

Rezervacija na ime Iván Vásquez. -Za mano. -Hvala.

Izvolite. -Hvala.

Takole.

Pa sva.

Odšel bom. -Kaj?

Ne boste sami. -Kaj pa govoriš?

Vse bo v redu.

Kaj se dogaja? -Tokrat ne boste pobegnili.

Našel sem ga.

Poljubite jo v mojem imenu.

Ne, Tito! Počakaj!

Pozdravljen, Felipe.

Po resnični zgodbo.

Philippe Pozzo Di Borgo in Abdel Sellow sta še vedno prijatelja.

Philippe živi zdaj v Maroku. Poročen je in ima dve hčerki.

Abdel je poslovnež. Ima ženo in tri otroke.

Prevedla Andreja Kurent