Afrikaans
Akan
Albanian
Amharic
Arabic
Armenian
Azerbaijani
Basque
Belarusian
Bemba
Bengali
Bihari
Bosnian
Breton
Bulgarian
Cambodian
Catalan
Cebuano
Cherokee
Chichewa
Chinese (Simplified)
Chinese (Traditional)
Corsican
Croatian
Czech
Danish
Dutch
Esperanto
Estonian
Ewe
Faroese
Filipino
Finnish
French
Frisian
Ga
Galician
Georgian
German
Greek
Guarani
Gujarati
Haitian Creole
Hausa
Hawaiian
Hebrew
Hindi
Hmong
Hungarian
Icelandic
Igbo
Indonesian
Interlingua
Irish
Italian
Japanese
Javanese
Kannada
Kazakh
Kinyarwanda
Kirundi
Kongo
Korean
Krio (Sierra Leone)
Kurdish
Kurdish (Soranî)
Kyrgyz
Laothian
Latin
Latvian
Lingala
Lithuanian
Lozi
Luganda
Luo
Luxembourgish
Macedonian
Malagasy
Malay
Malayalam
Maltese
Maori
Marathi
Mauritian Creole
Moldavian
Mongolian
Myanmar (Burmese)
Montenegrin
Nepali
Nigerian Pidgin
Northern Sotho
Norwegian
Norwegian (Nynorsk)
Occitan
Oriya
Oromo
Pashto
Persian
Polish
Portuguese (Brazil)
Portuguese (Portugal)
Punjabi
Quechua
Romanian
Romansh
Runyakitara
Russian
Samoan
Scots Gaelic
Serbian
Serbo-Croatian
Sesotho
Setswana
Seychellois Creole
Shona
Sindhi
Sinhalese
Slovak
Slovenian
Somali
Spanish (Latin American)
Sundanese
Swahili
Swedish
Tajik
Tamil
Tatar
Telugu
Thai
Tigrinya
Tonga
Tshiluba
Tumbuka
Turkish
Turkmen
Twi
Uighur
Ukrainian
Urdu
Uzbek
Vietnamese
Welsh
Wolof
Xhosa
Yiddish
Yoruba
Zulu
JUŽNI PACIFIK, LETA 1937
Amelia Earhart je zaključevala svoj polet okoli sveta,
ko se je nekaj hudo zalomilo.
Izginila je.
JUŽNI PACIFIK, DANES
Letalski motor je, kajne? -Vsekakor. -Noro.
Letalo je. Osupljivo.
To pa niso korale.
Kost sem našel.
Vsako leto brez sledu izgine na tisoče ljudi.
Toda ena pogrešanka je še posebej znana: Amelia Earhart.
Leto 1937. Amelia Earhart je slovela po ZDA
kot pionirka letalstva in živa legenda.
2. julija je z navigatorjem Fredom Noonanom odletela
na zadnji kos poti okoli sveta z letalom.
S Papue Nove Gvineje sta odletela proti Howlandovemu otoku.
Med potjo sta izginila tako par kot letalo.
Odtlej so se pojavljala razne domneve in ugibanja,
vsa brezplodna. Morda bo tega kmalu konec.
Primer znata rešiti novi dognanji, vsaka s svojega konca sveta.
Prva teorija: nedavno so našli aluminijast kos
na atolu Nikummaroro, južno od Howlanda.
Šlo naj bi za del Ameliinega letala.
Tam so leta 1940 našli tudi človeške kosti,
jih poslali na Fidži in izgubili.
Bi lahko šlo za kosti Amelie Earhart?
Na Fidžiju zdaj znova iščejo posmrtne ostanke.
Amelia je morda tudi zavila nazaj proti startu
in strmoglavila nekje okoli Papue Nove Gvineje.
Domačini so menda v džungli našli ostanke letala,
še eno pa naj bi bilo potopljeno blizu obale.
Lahko bi šlo za Ameliino letalo.
Amelia Earhart me že od nekdaj navdušuje.
Nam bodo ta nova odkritja razkrila resnico
ali sledi iščemo na čisto napačnem koncu?
Pridružimo se iskanju.
Ime mi je Josh Gates.
Imam diplomo iz arheologije in žilico za raziskovanje.
To me ponavadi spravi v kašo. Gotovo obstajajo boljše službe.
Raziskovanje največjih legend me je odpeljalo na vse konce sveta.
Poletimo. Gledate oddajo Odprava v neznano.
Amelia Earhart je menda strmoglavila
blizu svojega zadnjega vzletišča. To bom raziskal.
Smo na Papui Novi Gvineji, na kratko PNG.
Živahno pristanišče Lae je vez med obalo in notranjostjo dežele.
Srečal se bom z domačini, ki so nedavno našli razbitine.
Toda prej me čaka še nekaj drugega.
Sredi mesta stoji prazno travnato polje,
kamor odlagajo zabojnike. Njegovo pravo vlogo je skril čas.
Tu je bilo nekoč letališče,
kjer so Amelio Earhart zadnjič videli živo.
21. maja leta 1937 je vzletela iz Oaklanda v Kaliforniji.
Kot prva ženska je hotela obleteti svet.
Po dobrih 21 dneh je z navigatorjem Fredom Noonanom
preletela Južno Ameriko, osrednjo Afriko, Srednji vzhod,
Indijo in JV Azijo. Pristala sta na Papui Novi Gvineji.
2. julija leta 1937. Ameliin Lockheed Electra
je tu še zadnjič poletel v višave.
Pred očmi sveta je letalo zdrvelo po pisti
in poletelo nad Pacifik, kjer je naposled izginilo.
Osupljivo. Sem velik ljubitelj Amelie Earhart
in ta kraj je zame ...
Prevevajo me čustva. Res je nekaj posebnega.
Le 11.000 km pred ciljem
se je Amelia gotovo že veselila konca poti.
Toda čakalo jo je še težko prečkanje Tihega oceana.
Njen naslednji postanek naj bi bil Howlandow otok.
Na drobnem otoku v Tihem oceanu bi natočila gorivo,
nakar bi odletela v Honolulu in na cilj v Oakland.
Eno zadnjih poročil je poslala ladji Itasca,
ki jo je k otoku vodila v obalnih vodah.
Letimo k vam, toda ne vidimo vas. Radio zveza ne deluje.
Letimo na višini 300 m. -Na Itasci so prejeli sporočilo,
toda odgovora Amelia ni slišala. Najbrž ji je bil odpovedal radio.
Kmalu so izginili letalo, Earhartova in njen navigator.
Na zgodovinski let v Laeju spominja le tole.
Zdelan in večinoma pozabljen spomenik ženski,
ki nas še danes navdihuje.
Zdaj sem še bolj odločen najti odgovore.
S plemenskim poglavarjem se bom pomenil
o novo odkriti razbitini v severnem delu džungle.
To ni predstava za turiste.
Sing-sing je plesni obred, ob katerem se zbere več vasi.
Tu mnogo plemen živi med preteklostjo in sedanjostjo.
Malo se jim bom prilagodil. Mi pristaja, ne?
Hvala. Lahko noč.
Hvala, Lae. Tu bom ves teden. Pridružil se bom plemenu.
Po sing-singu se srečam s starešino Irujem.
Član ekipe mi služi kot prevajalec. Koliko ljudi živi v vasi?
Več kot 2500. -Neverjetno.
Gre za ogromno vas. -Tod nisem prvi Zahodnjak.
Tu živijo potomci ljudi, ki jih je srečala že Earhartova.
Njen obisk so ohranili prek ustnega izročila.
Zelo nas zanima Amelia Erhart.
Menda nekaj veste o njej. Bi mi povedali, kaj?
Strešine pravijo, da je njen obisk pomnila vsa Papua Nova Gvineja.
Tedaj so bila letala redkost. Malokdo ga je že bil videl.
Parim je bila novost celo belka. Njen polet je bil zelo zanimiv.
Druga plemena trdijo, da se je vrnila
in strmoglavila blizu njihove vasi.
Tega mnenja so tudi nekateri drugi.
Leta 1945 je tu patruljiral avstralski desetnik
in našel nekaj neverjetnega:
zarjavel in poškodovan letalski motor.
Na zemljevid si je zapisal del njegove serijske številke.
Serija S3H1 je ista kot Electra
in 1055 je bila tovarniška številka Ameliinega letala.
Je odtlej kdo našel razbitino?
Pred nekaj tedni smo slišali, da je razbitino našlo
pleme Baining v Rabaulu. Morda gre za njeno letalo.
Letalo iz leta 1945 je prekrila neprehodna džungla.
Morda ga je zdaj našlo prav to samotno pleme.
Zakaj ga še nihče ni iskal?
ZDA so tik po izginotju sprožile zelo obsežno iskalno akcijo.
Toda to naj bi teklo le v polmeru 4 ur leta od Howlandovega otoka,
do Gilbertovih in Phoenixovih otokov.
Nekateri temu ne verjamejo.
Earhartova je zavoljo manjše teže opustila določene inštrumente.
Na Howlandovem otoku ji je ostalo še za štiri ure goriva.
Toda če je zavila s poti in varčno letela,
bi se lahko bila vrnila na PNG in tam strmoglavila.
Če hočete izvedeti več, pojdite v Rabaul
in obiščite pleme tam. -Rabaul, torej.
Je pleme prijazno? -Ne vedno, ampak vam ne bo hudega.
Krasno. Hvala lepa. Vaša vas je čudovita.
Hopla, potres.
Pazite.
Na Papui Novi Gvineji je menda strmoglavila Amelia Earhart.
Pleme proti severu naj bi našlo razbitine letala,
morda celo njenega.
Če hočete izvedeti več, pojdite v Rabaul
in obiščite pleme tam. -Rabaul, torej.
Hopla, potres.
Pazite. Primaruha.
Noro. -Tega smo že vajeni.
Ves planet se je stresel.
Krasno, med pogovorom sem doživel potres.
Odnesel sem celo kožo, tako kot vas in celo prašiči.
Življenje gre dalje, moje iskanje pa tudi.
Nova sled me vodi v džunglo proti severovzhodu.
Iz Laeja odpotujem na otok Nova Britanija
in v njegovo bivšo prestolnico Rabaul.
Otok je pravi raj,
toda skriva temno preteklost.
Iz džungle molijo stari protiletalski topovi,
saj je v tem raju nekoč divjala vojna.
Strateška lega Papue Nove Gvineje
je godila Japoncem med 2. sv. vojno.
V gore ob cesti se še vedno zajedajo opuščeni vojaški rovi.
Povsod so duhovi preteklosti.
Tanki, orožje, bombe.
Vse to orožje je najbrž sklatilo na stotine letal,
torej bo iskanje Ameliinega prava mora.
Na tržnici čakam strokovnjaka za letala,
ki me bo peljal do razbitine pri plemenu Baining.
Med čakanjem si privoščim znano lokalno razvado.
Buai je zmes oreščkov betel, gorjušice in limete. -Takole.
Žvečenje zmesi povzroči poplavo rdeče sline.
Boste še? -Ne, hvala. Zobozdravniki zmesi ne priporočajo,
za nevajene pa ima tudi presenetljivo močan učinek.
Malo se mi vrti.
Od kod se je vzela ta množica?
Trenutek. Sem že v redu.
S spet bistro glavo se sestanem z zgodovinarjem Robom Rowensonom.
Rob je strokovnjak za strmoglavljena letala,
govori pa tudi lokalne dialekte.
Zato je popoln posrednik med tujci in plemenom,
ki je menda v džungli našlo letalo.
Menda so našli motor in dele letala.
Seveda je treba iti pogledat, za kateri tip letala gre.
Kakšna je pot do vasi? -Slaba.
Potrebujete ustrezno vozilo. Poznam nekaj primernega.
Nad Novo Britanijo odletimo v neznano.
Helikopter nas bo ponesel do samotne vasice Vunalama.
Pod nami se razteza divja in neraziskana džungla.
Pod nama bi morala biti vas, ne?
Menda, ampak je ne vidim. Počakajmo na pristanek.
Pristanek pri napačnem plemenu bi bil za nas lahko usoden.
Pristali smo. -Moj snemalec hoče posneti pristanek,
zato kot prvi opazi, da imamo družbo.
Domačini. Po moje so jezni. -So sprejemni odbor? -Poglej tja.
Pilot helikopterja noče ostati z nami. Počakajte!
Na Papui Novi Gvineji iščem lokalno pleme,
ki je menda našlo letalo Amelie Earhart. -Pristali smo.
Domačini. Po moje so jezni.
Ne vem, ali gre za dobrodošlico ali napad,
ampak s 190 cm sem vsekakor čedna tarča. Počakajte!
Pozdravljeni. Kako vam je ime? -Bill. -Res? Ne bi si mislil.
Me veseli, Kako vam je ime? -Clement. -Lepo, da sva se spoznala.
Gremo lahko do kakšnega zavetja pred dežjem?
Lahko? Pojdimo.
Bill in Clement se izkažeta kot zelo gostoljubna.
Evan, tu imaš list za zavetje.
To ti je velikanski list. Kar skrij se podenj.
Iti moramo na suho. -Vam je Robov prevod zvenel znano?
Mnogi Papuanci govorijo pidžin,
edinstveno zmes večinoma angleških in nemških besed.
Jezik zveni znano, toda meni je neznanka.
Prvič vidite človeka s kamero?
Prvič so jih obiskali ljudje s kamerami.
Ob mraku pridemo v vas.
O razbitini bi rad govoril s poglavarjem,
toda pleme nam najprej priredi sveti ples ognja.
Ta obred vidijo le redki.
Ob soju ognja se ples začne.
Bosopeti plesalci odganjajo zle duhove
s plesom po ognju in žerjavici.
Z obredom dečki postanejo moški,
služi pa tudi kot dobrodošlica tujcem.
Divji ples zahteva precej poguma.
Počaščen sem, da ga smem gledati.
S poglavarjem se nato pogovorim o letalu v džungli,
ki bi lahko bilo Ameliino.
Naravnost neverjetno. Hvala, ker ste nas sprejeli.
Menda ste v džungli našli razbitine.
Res je. Ne vedo, od kod. -Gre zagotovo za razbito letalo?
Ja, letalo je. Brez dvoma. -Kako daleč od vasi je?
Dokaj blizu. -Smemo iti tja? Bi nam pokazali, kje je?
Vodili nas bodo ljudje, ki poznajo pot. -Krasno. Pojdimo.
Z džunglo tu ni šale, sploh ponoči,
toda nekateri sumijo, da je tu Ameliino letalo.
Tu je kup plenilcev, denimo kač in pajkov.
Ker smo daleč od bolnišnice, moramo biti previdni.
Leta 1945 so avstralski vojaki
prav tu odkrili letalo, ki bi lahko bili Ameliino.
Kasneje ga niso več našli. Gre tu za isto letalo?
Razbito letalo, nedvomno. Poglejte, Rob.
To je letalski motor, ne? -Brez dvoma.
Sneli so propelerje. -Odstranimo ovijalke.
Earhartina Electra je imela dva propelerja. En motor smo že našli.
Žal so razbitine raztrošene naokoli.
Je tam kaj? -Ja. -Rob, nekaj smo našli. Neverjetno.
Kaj je to? Podvozje? -Ja. Blizu mora biti še drugi motor.
Ste našli še drugi motor? -Ne.
Ob trčenju je lahko odletel proč.
Motorji Electre so bili znamke Pratt & Whitney. So tudi ti?
Ne vem, morda. Preglejmo jih. -Morda imajo kakšne značilne dele.
Avstralci so tu našli motor znamke Pratt & Whitney.
Prepričani so bili, da so našli Electro.
Če je to isti motor, smo na konju.
Na Papui Novi Gvineji pregledujem razbito letalo,
morda od Amelie Earhart. Nenadoma najdemo pomembno sled.
Je to Pratt & Whitney? -Ne vem, nima propelerja. Na njem je datum.
Nekdo je tu že plenil. -Rabaul je poln razbitin,
toda Earhartino letalo je imelo par posebnosti.
Imelo je edinstven dvojni rep, nelakiran trup
in dodatne rezervoarje v trupu in krilih,
ki so dovajali gorivo obema motorjema.
Znamke motorja ne poznamo. -Ne vidim nobenih značilnosti.
Gotovo smo kaj zgrešili.
Nekaj ni v redu. Kolo letala ima opornico na vsaki strani.
Electra ima eno samo opornico,
ki se nad kolesom viličasto razširi.
To je bilo težje letalo.
To letalo ima opornico na vsaki strani kolesa,
medtem ko je Electra imela eno samo,
ki se je razširila nad kolesom. Drobna, a važna razlika.
To letalo ni model Electra.
Najbrž je japonsko. Prepričan bom šele,
ko ga bom primerjal s svojo bazo podatkov.
Ker to ni Electra, ni Ameliino letalo. -Točno.
Vendar predstavlja pomembno uganko.
V letalu je nekdo umrl, zato ga je vredno proučiti.
Letalo, čeprav nepravo, bo pomagalo ugotoviti,
kako je umrl njegov pilot.
Bakel zmanjkuje. Vrnimo se v vas,
sicer bomo ostali tu, tako kot to letalo.
Zjutraj se odpravimo nazaj v Rabaul.
Morda so prav to letalo našli Avstralci leta 1945.
Earhartino vsekakor ni.
Toda obstaja še druga sled. Domačini menijo,
da so nedavno našli Electro v vodah ob obali Rabaula.
Z avtom se odpravim tja, kjer je nekdaj stal Rabaul.
Odhajam v stari Rabaul oziroma njegove ostanke.
To je ognjenik Vulcan.
Še vedno je aktiven in zelo nevaren.
Nad Rabaulom se pne par vzkipljivih ognjenikov.
Drugi, Tavurvur, je trenutno nevarnejši.
Leta 1937 je njegov izbruh pobil dobrih 500 ljudi,
pred slabim mesecem pa je znova izbruhnil.
POSNETEK OČIVIDCEV
Sem blizu ognjenika in mesta, čeprav ne kaže tako.
Toda dejansko se vozim po mestu.
Iz pepela molijo ostanki celega mesta,
ki sta ga leta 1994 uničila ognjenika.
Izginili so moteli, nočni klubi, banke, celotne ulice.
Ognjenik lahko v bistvu kadarkoli izbruhne.
Nihče ni rekel, da bo naloga lahka. Vztrajati moram.
Srečal se bom s potapljačem in zgodovinarjem Rodom,
ki tu pozna malone vsa sestreljena letala.
Nedavno so v vodi našli eno, ki bi lahko bilo Electra.
Stvar grem raziskat v luko,
polno ladij, zapuščenih zaradi ognjenika.
Na eni redkih še plovnih pluje Rod Pierce.
Pozdravljeni, Rod. Lepo, da sva se spoznala.
Menda se spoznate na sestreljena letala. -Drži.
Proučujem jih že od 70-ih. Tu jih je na kupe.
Blizu jih je nad 500 le iz 2. sv. vojne.
Kako jih najdete? -S sonarjem,
ki prikaže obris razbitine ali pač česa drugega.
Nato se je treba potopiti in najdbo pregledati.
Odplujva na območje, kjer so menda našli Electro.
Za pristan, velik 124 km2, ima Rob pripravno opremo.
Kaj je to? Raketa? -Vlečni sonar,
ki najde še bradavičko na morski deklici. Tudi letalo bo.
Lahko tudi bradavičko na morski deklici.
Kar začniva.
Sonar je v vodi. -Vlecite ga za sabo.
Poglejmo, kaj bo našel.
Iskanje se lahko začne.
Preiskujeva dokaj neznano območje, kjer so menda našli letalo.
Izdelali so le 147 Electer model 10.
Od štirih, ki so priletele sem, so tri že našli.
Če torej najdeva Electro, je Earhartina.
Zdaj je treba čakati. Sonar je v vodi,
vlečeva ga za sabo in riše nama morsko dno.
Prečesavava območje za območjem in iščeva razbitine.
Polagoma preiskujeva pristanišče, dolgo 12 in široko 9 km.
Josh, znate kuhati čaj? -Že grem. -Še letos naj bo gotov.
Kot bi bil v filmu Žrelo. -Srknil bi malce ruma.
Pristavil sem čajnik. Poglejmo. Arašidovo maslo. Pečen fižol.
Tu je skodelica čaja. -Hvala lepa.
Vrnil se bom na svoje mesto. Kako punčkasta skodelica.
Rod, letalo vidim! Pridite! Naj me vrag, letalo.
Na Papui Novi Gvineji preiskujem pristan v Rabaulu
in iščem letalo Amelie Earhart. Nekaj smo našli.
Rod, letalo vidim! Zagotovo je! Pridite!
To je letalo, kajne? -Vsekakor.
Noro. -Eno krilo je v pesku. -Ali pa ga nima več.
Vrziva sidro. -Dajva.
To, letalo. Greva plavat.
Po vrvi se spuščava.
Sonar je pod ladjo našel nekaj podobno razbitini,
zato greva pogledat pod vodo.
Sem skoraj 18 m globoko.
Voda je dokaj motna in vidljivost slaba.
Pred mano je vsekakor nekaj.
Letalo je. Osupljivo.
Precej je zdelano. -Ja, trdo je pristalo.
Na zveriženem letalu mukoma iščeva prepoznavne oznake.
Kateri model je? -Težko rečem. Zelo je zdelan.
Kabina Electre je imela kratka, ozka okna.
Ta kabina deluje bolj odprto.
Spredaj poskusiva priti v kabino.
Najbrž je iz ZDA. -Drži.
Ima en motor ali dva? -Težko rečem.
Enomotornik, bi rekel. TBF ali TBM Avenger.
Rod po obliki meni, da gre za Grummanov TBF Avenger,
bombnik, ki se je izkazal v boju z Japonci.
Tu bi morala biti kabina, ampak je zaraščena.
Previdno bom odmaknil ta pesek
in se poskusil razgledati.
Tu so trupla ljudi.
Našel sem kost. V kabini so najbrž človeška trupla.
Tričlanska posadka je očitno še ujeta v kabini.
Človeški ostanki, nedvomno.
Koliko ljudi bi bilo v letalu? -Trije v modelu TBF ali TBM.
Naj letalo označiva za kasneje?
Zdaj nočem brskati po njem. -Strinjam se.
Vrniva se na površje in nadaljujva iskanje.
Letalo in posadka sta najbrž z Nove Zelandije ali ZDA.
Gre za važno najdbo, čeprav ni Electra.
Rodova ekipa se bo lahko lotila identifikacije žrtev
in može prepeljala domov.
Morda bo to v tolažbo komu, ki jih še išče.
Posloviti se moram od eksotične Papue Nove Gvineje.
Nisem našel dovolj sledi, ki bi podpirale trditev,
da je Earhartova obrnila letalo in strmoglavila tu.
Menim, da za to tudi ni imela dovolj goriva.
Moja naloga se šele začenja. Pojavila se je še ena sled,
in ta je pritegnila pozornost svetovne javnosti.
Potem ko je Earhartova zgrešila Howlandov otok,
naj bi odletela v smeri kopnega le 400 milj proti jugu.
Strmoglavila naj bi na atolu Nikumaroro.
Organizacija za najdbo letal je nedavno zatrdila,
da je na atolu našla aluminijasto zaplato,
ki jo je Earhartova sama pritrdila na svoje letalo.
Še starejša sled podpira to trditev.
Leta 1940 je britanski oficir na atolu našel 13 človeških kosti.
Okostje je poslal na Fidži, da bi ga proučili.
Kosti so v medicinski šoli površno pregledali,
nakar so se izgubile v arhivih.
Zelo zanimiva sled. Toda kaj se je zgodilo s kostmi?
Leta 1968 se je John Gray s Fidžija igral v kleti domače hiše,
ko je odkril nekaj groznega.
Škatlo kosti s človeško lobanjo.
Prejšnji lastnik hiše je delal v medicinski šoli.
Nekateri so imeli te kosti za one z Nikumarora.
Darovali so jih muzeju na Fidžiju, kjer so jih prav tako izgubili.
Kosti bi lahko rešile uganko ene najslavnejših pogrešanih oseb.
Pristanem v Suvi, prestolnici Fidžija,
živahnem in sproščenem mestu.
Rade volje bi na plaži srkal rum, toda čaka me delo.
Škatla kosti, ki jo je našel John Gray,
bi lahko rešila to tragično uganko.
Koliko let ste imeli takrat? -13. -In pod hišo ste našli kosti.
Zakaj ste rili pod njo? -Z bratranci smo šli raziskovat.
Zlezel sem pod hišo in tam našel škatlo.
V njej smo odkrili okroglo, belkasto rjavo reč.
Ko sem videl, da gre za lobanjo, me je skoraj kap.
In še pod vašo hišo je bila. Prizor, kot iz grozljivke.
Kaj je bilo s škatlo in kostmi? -Dobil jih je muzej.
Lobanje nisem hotel več videti.
Spomnil sem se je šele ob članku o Amelii Earhart.
Morda sem našel njene kosti. -V muzeju jih menda ni.
So jih založili ali zavrgli? -Prej ko ne prvo.
Žal muzej nima zapiskov o škatli ali kosteh,
zato nam ostane le še en kraj.
So klet podrobno raziskali? -Ne, nikoli.
Kasneje je bila hiša tako ali tako tuja. -In zdaj?
Trenutni lastnik nam pod njo dovoli prekopavanje.
Bi bili pod njo lahko še kakšni ostanki? -Zagotovo.
Policija ni nikoli raziskala one kleti,
zato so tam lahko skrite še kakšne sledi.
Ameliino zgodbo je treba končati.
John nama je nocoj omogočil raziskavo kleti.
Brskanja za kostmi v mraku se ravno ne veselim,
toda iskanje hočem speljati do konca.
Tu smo. -Vaša nekdanja hiša. Lotimo se dela.
Zlezel sem pod hišo in jo našel.
Škatla, ki jo je John našel leta 1968,
je bila hudo podobna oni, ki je izginila leta prej.
Če je tu še kaj kosti, znajo biti Ameliine.
Kje ste našli škatlo? -Pri onem tramu.
Tam na sredi. -Tako je.
Tam bo najbolje kopati. Gremo.
Previdni bodite.
Koliko je pajkov.
Ste mislili oni tram? -Na sredi, ja. -Če najdem denar, je moj.
Razbita keramika, steklo.
Frnikula. -Z njimi smo se igrali. -Pozabili ste jih pospraviti.
Bližam se mestu, kjer ste našli škatlo.
Gotovo obstajajo boljše službe.
Ste mislili ta mali tram? -Ja, točno tam.
Tu je kup koral.
Ob gradnji je bilo tu najbrž smetišče.
John? -Ja? -Samo preverjam, če ste še tu.
Samo trenutek. Tole pa niso korale.
Podobno je kosti.
Trenutek. Pod hišo na Fidžiju iščem kosti,
ki morda pripadajo Amelii Earhart.
Kmalu nekaj izkopljem. To pa niso korale.
Podobno je kosti.
Zagotovo je kost, in to velik kos.
Nedvomno je kost, ne vem le, ali je človeška.
Podobna je že človeški. Tu je še kos vretenca.
Moj bog. -Še več jih je.
Nisem si mislil, da bom pod hišo našel kosti,
toda že po kratkem času jih je tu cel kup. -Neverjetno.
Tu jih je še več.
Saj imam pravcato okostje. Tu je gora zdrobljenih kosti.
Še več kosti. Od česa? Pravcato okostje sestavljam.
Raje pokličiva policijo,
saj so nekatere teh kosti najbrž človeške.
Policija na klic Josha in Johna prihaja na kraj dejanja.
Ven grem.
Moj bog.
Pod hišo je kup kosti, denimo vretenc.
Ta je najbrž piščančja in ta goveja,
ampak tale je čisto mogoče človeška.
Mislili smo, da so vse kosti v škatli.
13-letni otrok tudi tja ne bi šel več brskat.
Prosim, brez snemanja. -Dobro.
Policija nocoj ob hiši ne dovoli več snemanja.
Naslednje jutro na kraju zločina najdem forenzike.
Zaščitne obleke. Sam sem nanje pozabil.
Povedo mi, da bodo preiskave DNK trajale več mesecev,
toda vsaj ena od kosti je bila res človeška.
Novica se razširi kot požar.
Med potjo na letališče sem zatopljen v misli.
Ameliin let okoli sveta je služil širjenju mej
in združevanju kultur sveta.
To ji je uspelo.
Pomagala je sprožiti dobo letalstva,
ki dandanes povezuje vse narode sveta.
Vseeno me bega, zakaj Amelio še iščemo.
Zame pri njej šteje največ, da za javnost ni nikdar umrla.
Njenega strahu ali neuspeha ni videl nihče.
Navdihuje nas toliko bolj,
ker je njena legenda večna, izven okov težnosti.
Štejemo jo med pogrešane in morda tja tudi spada.
Nekam onkraj neskončnega obzorja.
Prevod in priredba: Urban Robič
Tehnična obdelava: Mar-Vik
Can't find what you're looking for?
Get subtitles in any language from opensubtitles.com, and translate them here.