Original subtitles

Subtitled by : Dr.Abkar Khristo abkars@yahoo.com

To je na�a vas in rad jo imam.

Ljudje, ki tu �ivijo, so prijazni in preprosti.

Rad jih imam v njihovim lepih stvareh in v njihovih bole�inah.

Danes je praznik ...

spominjamo se �udovitih dogodkov, ki so jih nekateri �e pozabili,

a �e vedno �ivijo v srcih mnogih.

Praznujejo vsi!

Vsi razen enega izmed samostanskih bratov.

Dobro jutro, o�e! - Dobro jutro!

Jutro, o�e! - Dobro jutro, o�e!

Ahh, dobro jutro!

Dober dan, o�e!

Vsi gremo tja, da bi se sre�ali z vami!

Jaz pa grem v vas. Pridem kasneje.

V vasi ni nikogar.

Blagoslovite ga, o�e! Fant je star �ele 14 dni.

Kaj pa vi tukaj, o�e! - Bogdej.

Kako je z deklico? - Ni� bolje.

Pri�el je o�e!

Tudi zdaj ste pri�el, ko je praznovanje?

Moje praznovanje je tu.

Rad bi jo videl. - Seveda, o�e, pridite z menoj.

Se mi zdi, da si videti bolje danes. - Vsi so od�li.

Da, ker je praznik sve...

�akaj malo,

A ti ve� kateri praznik je danes?

Ja, praznik svetega Marcelina. - Ne, ne hodi pro�, Nicolas.

Pa ve� kaj o Marcelinu?

Ve� ti?

Pozabil sem, o�e.

Saj vidite - odhajamo na praznovanje.

Vidim. Pri�el sem, da vam povem o njem.

Res menite, da morate to narediti zdaj, ravno zdaj?

Morda. �e �elite.

Je zgodba?

Ja, je zgodba za otroke... in njihove star�e.

Dajmo, moral bi jo poznati,

rodil si se v tej vasi. O�e bi ti jo moral povedati.

In moj dedek, a sem pozabil.

Torej poslu�aj!

Ve�, da je ta zemlja, ta vas, kjer si se rodila,

hi�a, v kateri �ivi�...

Ve�, da je bilo vse to neko� last Francoske vojske?

In stari samostan...

tisti, kamor so vsi �li na praznovanje,

je bil takrat dr�avna hi�a in povsod je bilo veliko sovra�nikov.

Francija se je takrat umikala pred �pansko vojsko.

Po�igali so na�e hi�e in polj��ine na�ih ljudi.

Toda �panci so se pognali za njimi, da bi se branili.

Zmagali smo, a za visoko ceno.

Vsem nam je bilo bolje tako.

S�asoma je �ito ponovno zrastlo.

Drevesa so zacelila svoje rane

in zrastle so nove vasi. Vse je za�elo na novo �iveti.

Samo ena razvalina je ostala.

�udovito plemi�ko posesetvo napol poru�eno sredi pode�elja.

�emu je bil to edini kraj, ki je �e nosil rane vojne,

ko pa je bilo vse drugo �e prenovljeno?

Morda zato, ker je padlo v roke mestnih oblasti

in te niso vedele, kaj bi z njim naredile.

Nekega dne, so trije bratje Fran�i�kani stali pred mestnim svetom, da bi prosili za nenavadno uslugo.

Seveda smo zdaj samo trije, ampak z va�im dovoljenjem, da prenovimo samostan

nas bo z bo�jo pomo�jo vse ve�.

Se ne strinjate, gospod, da bo na�e delo v prid ljudem, ki �ivijo tu?

Le od kje boste dobili sredstva? Na kaj ra�unate?

Na Bo�jo pomo�. In na na�e delo.

Imate moje dovoljenje.

Mislim, da boste to dobro uporabili.

Morali boste sklicati sestanek mestnega sveta!

Tukaj ukazujem jaz!

V teh ru�evinah sem izgubil o�eta, ki je branil na� dom pred vsiljivci.

Veste, o�e, on je moj pomo�nik.

Je kova�. Najbolj je pripraven za to, da skrbi za konje.

On vas bo pospremil do moje hi�e.

Tam vam bodo dali vsakovrstno orodje, ki ga bi utegnili potrebovati, ... in nekaj za pod zob.

Morda vas naslednji teden obi��em tam gor, da vidim, ali gre vse kot je treba.

Naj vam Bog popla�a.

Zdaj, ko je �panija spet pod �pansko oblastjo,

moramo tem, ki �elijo pomagati, zagotoviti, da imajo vse kar potrebujejo.

Pojdi!

Spet!

Kaj se nam smejite?

Bi radi kaj od tega?

Pomagali.

Poglejta! Prehiteli nas bodo!

Kaj je narobe? - Ni�, hitreje jim gre kot nam!

Dajmo!

Odli�no opravljeno, o�e.

Res je bilo te�ko, a so vsi pomagali.

Vsi, ha? Ha ha...

Ja, sin moj, vsi.

In tako so leta minevala.

Zdaj ni bilo ve� tako malo bratov.

Zdaj jih je bilo dvanajst.

Delo in ljubezen, ki so ju vsi darovali,

sta s�asoma naredila samostan ne samo trden, ampak tudi lep. made the monastery seem, after a time

Nekega jutra, povsem obi�ajnega jutra...

je brat �uvaj pri vratih do�ivel lepo presene�enje.

Fantek... Fantek je!

Pridite hitro, bratje! Tu pred vrati sem na�el majhnega de�ka!

Novorejen�ka! Ljubkega majhnega de�ka!

Zunaj sem ga na�el in je za�el jokati.

Kaj se dogaja? Oh, Bog bodi zahvaljen!

Le kdo bi nam ga lahko pustil?

In vi brat pravite, da ga je nekdo kar pustil pred vrati?

Zakaj?

Ne vem.

Kaj lahko mi naredimo z njim? - Meni je zelo v�e�!

Brat, ti se ga ne sme� dotikati!

La�en je.

Kaj mu lahko damo? Najprej vodo.

O�e, ali ga lahko obdr�imo?

Voda.

Oh, kako je la�en!

Bratje, bratje, ne smemo izgubiti razuma glede te uboge stvarce.

Zanj ne moremo ni� narediti, oziroma skoraj ni�.

No, nekaj pa lahko naredimo, z va�im dovoljenjem seveda...

Ni razloga zakaj ne bi iz njega naredili vsaj kristjana.

Pridite!

Kako ga bomo imenovali, o�e?

Se strinjate, �e ga poimenujemo po dana�njem svetniku?

Zelo dobro. Danes goduje sveti Marcelino.

Kdo bo boter? Brat Fran�i�ek?

Marcelino, jaz te krstim v imenu O�eta in Sina in Svetega Duha.

Bratje, poslu�ajte. Sonce je �e zelo visoko, mi pa imamo �e veliko dela.

Mislim, da bi bilo za tiste, ki greste v razli�ne vasi modro,

da posku�ate malo poizvedeti o tem otroku.

Najprej poizvedite, ali je kje pogre�an kateri izmed novorojen�kov

ali vsaj, �e v kateri izmed vasi kro�ijo take govorice.

Nato, �e morda sre�ate osramo�eno mlado mater,

ubogo �ensko, ki se kesa, da je zapustila otroka, ji mi lahko pomagamo in ji vrnemo otro�i�ka.

Ko se vrnete, bomo videli.

Brat, kje so �lice? - Si pogledal v jedilnici?

So tukaj �lice? Morale bi biti v kuhinji. -Aha.

Nekje morajo biti.

Kje se zadr�uje brat Toma�? Ni pripravil zajtrka?

Spi. - Celo no� je bil pokonci.

V redu, ... Potem ga bomo to uredili sami.

Kaj manjka? - �lice.

Tukaj so!

Nisem hotel, o�e.

Sploh ne neha jokati. Zagotovo je bolan.

Le zakaj bil bil bolan? - Ker jo�e.

Ko otrok jo�e, je to zato, ker ga nekaj boli. In �e ga nekaj boli, je to zato, ker je bolan.

Ko je bolan, jo�e.

On jo�e, torej ... Zagotovo je bolan!

Bratje!

Dober dan, brat.

�ena mi je naro�ila: "Glej, ko bo� �el mimo samostana,

daj to bratom za malega de�ka."

Hvala! Hvala! Za na�ega otroka.

Bog vas blagoslovi! In va�o �eno!

Zbogom, brat! Zbogom!

Bodi pazljiv z njim, brat! - Jaz sem tisti, ki ga je na�el, ne?

Nasmehnil se je... kon�no!

O, ja, se je nasmehnil... ampak, �e ga za trenutek neham zibati, kri�i!

O�e, mislim, da tudi �e damo vse od sebe, da bi izvedeli kaj o njegovi materi,

kot ste nam naro�ili, ne bomo ni�esar na�li.

Edina stvar, ki sem jo uspel izvedeti,

da v nobeni izmed vasi, ki sem jih obiskali, ne pogre�ajo otroka.

Novice?

Da, o�e.

Prosim, da naju pustite sama, bratje.

Pogumno, bratje. Otrok je �e vedno tukaj.

Nih�e ga �e ni odpeljal.

Bratje, ...

Marcelinovi star�i ne obstajajo.

Morda so �e v nebesih. Tako sem vesel...

...da so v nebesih. To sem mislil.

Mineva �e skoraj �esti teden, odkar ta stvarca �ivi z nami.

Zdaj, bratje, ...

na�e delo je precej druga�no, kot samo vzgajati mladega fanta.

Dvanajt menihov naj pazi na enega dojen�ka...

Imamo veliko drugih obveznosti.

Ne bomo jih opustili, o�e. - On je na�e razvedrilo!

Ampak ne moremo veliko narediti za otroka, �e mu dovoliimo, da ostane tu z nami.

Potrebuje mamo.

Morali bi mu raje poiskati dru�ino.

Dru�ino. Kr��ansko, delavno dru�ino.

Dobro dru�ino, ki ima po mo�nosti �e kak�nega otroka.

Dobro jutro, o�e.

Bogdej.

Danes nisem pri�el, da bi prosil milo��ine. Pri�el sem, da bi ti jaz nekaj dal.

Povejte, o�e.

Prepri�am sem, da si sli�al, da v samostanu skrbimo za malega de�ka.

Iskali smo nejgove star�e, ampak so mrtvi.

Juan, ti si po�ten �lovek.

Ima� dobro �eno in tvoji otroci so zelo lepo vzgojeni.

�al mi je, o�e. Ne vztrajajte.

Z vami bi na� otrok imel dru�ino.

Tvoje dobro delo bi na�emu Gospodu zelo ugajalo.

Kruha je malo, ust pa veliko.

Bog blagoslovi. - Dobro jutro, brat!

Dobro jutro! Pridite, boste jedli z nami, brat!

Ne, hvala. Pri�el sem vas samo nekaj vpra�at.

Povejte, brat.

Bi �eleli imeti otroka?

Ni vama treba narediti ni�esar.

Otrok je �e rojen.

Ja. To je fantek, ki ga imamo v samostanu.

Kri�a�! Naj�udovitej�i kri�a� na svetu!

Ne pusti nam spati, �e odkar je pri�el.

In kak�en apetit ima! Nam skoraj ni� ne ostane!

Ampak najhuj�e je kako joka. Ves �as joka! Nikoli ne utihne!

Razen kadar je, takrat ne jo�e ravno naglas.

Bog ti bo dal novo pomo�.

Jaz si lahko pomagam sam, brat.

Ali preklinja�?

Ne zapravljal mojega �asa s pridganjem! Daj mi otroka in se spelji!

AH! Nerodne�!

Ne bom imel veliko te�av s hranjenjem novih ust!

Ahhh... kaj, ti je ma�ka pojedla jezik?

Kaj �aka�? Pojdi in mi ga prinesi!

Ne dam ti otroka.

Ej, brat hudi�ev!

Kaj bi torej rad?!

Nisem hudi�ev brat. Sem bo�ji slu�abnik.

Ti pa si nepravi�en �lovek. Ne dam ti otroka.

Aha, razumem.

In vi, brat?

O�e, enako.

�el sem v gore, da bi vpra�al pastirja.

In ker ga ni bilo od nikjer, sem sam odgovoril v njegovem imenu.

Njegov odgovor je bil: "Ne!" Bil je zelo jasen.

Pravi, da ne more skrbeti za otroka.

Je to tisti pastir, ki �ivi sam v gorah?

In ima 80 let?

Da, da! Prav ta, o�e.

V redu.

Do sedaj nismo imeli veliko sre�e,

ampak moramo �e posku�ati.

�e nih�e od bratov Marcelinu ne bo mogel najti doma, mu ga bom jaz.

Vstopite, o�e.

Za vas sem vedno zdrav in zadovoljen.

Don Emilio. Delate?

Vesel sem, da ste pri�li, o�e. Sedite!

Kon�ujem s pisanjem dokumenta, ki vas bo zagotov zanimal, o�e.

Preden umrem, bi rad nekaj uredil, da bo uradno.

Odlo�il sem se, da vam podarim v trajno last

posestvo, na katerem zdaj �ivite.

Don Emilio, to bi nam slu�ilo samo toliko, da bi morali zapustiti hi�o.

Pravila v na�em redu so zelo jasna. �ivimo lahko samo na ra�un dobrodelnosti in ne smemo imeti ni�esar v lasti.

Nisem vedel, da so pravila tako stroga.

Ne mislite, da smo nehvale�ni, Don Emilio.

In nikoli vas ne bomo pozabili v svojih molitvah.

Jih zelo potrebujem.

Dobro, kak�ne novice so vas pripeljale sem? Rosa!

Le povejte mi, o�e, povejte!

Gre se za Marcelina... - Nesi to stran!

Najti mu moramo dru�ino. - Huh?... �koda.

Tu vam pa te�ko pomagam. Malo �asa mi je ostalo. Ne bom ve� dolgo...

Ampak vseeno, naj premislim.

Rosa!

Poslu�aj, Rosa, ...

Koliko otrok ima Vargas?

Mislim, da �est. - Ah...

Dober dan, o�e! Kako vam lahko pomagam?

Ni�, ni�. Hvala! Nasvidenje!

Govori z njim, brat.

Jaz?!

Oprostite, o�e. Ste koga na�li?

Skoraj.

Odli�no dru�ino. Imajo �est otrok.

Vsi lepi in zdravi.

Ampak,... Kraj, kjer �ivijo, je nesprejemljiv.

Voda zna biti nevarna.

Marcelino bo ostal tukaj.

Vsak izmed nas bo njegova mama in njegov o�e.

Ne bomo ve� ni�esar iskali. Imeli ga bomo tu.

Dokler o�e provincial ne odlo�i druga�e.

Postal bo eden izmed bratov. - Kot mi!

Jaz ga bom u�il glasbo! - Jaz pa ga bom nau�il kako vrtnariti.

In jaz, kako brati. - Jaz ga bom u�il kuhanja!

Bratje, bratje. In kdo ga bo nau�il moliti?

Jaz, �e vam je prav.

Lahko gremo, o�e?

Ste bolani, o�e? - Ne, samo omoti�en.

Sin moj, vse sem sli�al in tudi jaz sem vesel.

Lahko greva v cerkev, o�e? �elim se spovedati.

Bratje! Bratje, pridite hitro!

Kaj! Kaj se dogaja?!

Don Emilio umira. �eli duhovnika! - Jaz grem!

Najprej bom obvestil nadrejenega. - Zelo dobro.

Nekateri umrejo. In drugi se rodijo.

Toda izmed teh, ki umrejo, se vedno ve za tiste, ki so bili dobri ljudje.

Medtem ko za te, ki prihajajo - le kaj bi lahko vedeli?

Veseli me, da je novi �upan pravi�en �lovek.

Prav ima�, zdaj se lahko vsi pomirite.

Obljubim, da bom branil va�e pravice prav tako kot pravice va�ega �upana.

Odli�no!

Alfonzo, prinesi vino. Radi bi praznovali!

Dober dan.

Pripravi mi mojo novo obleko.

Nekoga bom obiskal.

Dober dan.

Pri�el sem, da bi mi pojasnili, zakaj ste dovolili, da me je eden izmed va�ih mo� u�alil.

In po otroka.

Zakaj?

Eden izmed bratov me je prosil, naj vzamem otroka pod svojo streho.

In potem mi ga ni hotel dati!

Sem ravno tako �astivreden kot kdorkoli in nih�e mi ni�esar ne odkloni.

In poleg tega, sem jaz va� novi �upan.

Rad bi vedel, ali... - Rad bi vedel, ali... kaj?

Rad bi vedel, ali bi imeli pogum, da me �e enkrat zavrnete?

Ti si rekel.

�e enkrat me zavra�ate?!

Da.

Toda zakaj?! Sem morda tat? Morilec? Hudi�ev �lovek?

Ne, ni� od tega. Si pa nepo�ten.

Ho�em tega otroka!

La�e�. S svojo �eljo �eli� samo zadovoljiti svoj pohlep.

Ne �eli� otroka. Povsem vseeno ti je zanj.

Ne mara� otrok.

�eli� si samo zavest, da lahko vedno ima�, kar si za�eli�.

Otroka ne dobi�.

V redu.

Lahko obdr�ite otroka pri sebi.

Toda tu... tu ne!

Poslu�ajte me. Z otrokom lahko naredite, kar ho�ete.

Ker ne vi, ne on, ne boste ve� bili tukaj.

To vam zagotavljam!

Podpi�ite.

Ko je Don Emilio dal to posestvo, se je poni�al.

Tega ne bom dovolil. Spodnja �rta.

Toda, Don Emilio ni potreboval nobenih podpisov, da je naredil dobro delo.

In ti pri�akuje�, da bomo podpisali, da neredi� slabo?

Ne podpi�em.

O tej zadevi ne govorimo ve�.

Kaj se spremeni na velikem drvesu v petih letih?

Koliko se lahko v tem �asu spremeni debel kamnit zid?

Ni�, je tako?

Toda kak�na sprememba na novorojen�ku, ko ga vidimo po petih letih!

Pri petih letih je bil Marcelino krepak in zelo �iv de�ek.

Vsakemu izmed bratov je dal posebno ime.

In zdaj se niso ve� imenovali, niti sami,

Brat Toma�, Brat Jose, Brat Fran�i�ek... ampak po imenih, ki jim jih je dal otrok:

Brat Bolehen, Brat �uvaj, Brat Pi�kotek, Brat Zvonar...

Ve�ino �asa je bilo veselje v samostanu, druga�e pa tudi skrb.

�etudi je bil res dober kot kruh, njegova dejanja v�asih niso bila.

Nad njegovimi heci v kuhinji, v jedilnici, na vrtu in v kapeli,

so bratje zmajevali z glavo, a so mu vsi hitro odpustili njegove male navihanosti.

Kako je �ivel? Kaj je mali Marcelino po�el okrog teh dvanajstih bratov?

Bo� videla...

Povedal ti bom, kako je izgledal njihov dan.

Je kot pesem...

Zbudi se, zbudi se, Marcelino. Zbuja se nov in svetel dan.

Dvanajst bratov pazi nanj. ko gre spat, ko se zbudi, mu pojejo to pesmico.

Marcelino, pri�el je �as, da se zbudi�, ptice in sonce te �e kli�ejo.

Dvanajst bratov pazi nanj. ko gre spat, ko se zbudi, mu pojejo to pesmico.

Marcelino, uporabi milo, ne pozabi se umiti za u�esi.

Jej veliko, jej veliko. Pojej vso ka�o.

Da bo� zrastel kot brat Pi�kotek, da bo� zrastel pogumen in mo�an.

Povleci vrv, �e mo�neje, ti in brat Zvonar bosta pozvonila zdaj!

Ding, - Dong, Ding, - Dong.

Dva in dva je? - �tiri.

�tiri in �tiri je? - Osem.

Osem in osem je?

Dvajset! - Grozna napaka!

Nau�iva se moliti, Marcelino. Vsi pridni otroci znajo moliti.

O�e na�... - O�e na�

ki si v nebesih - ki si v nebesih

posve�eno bodi... - posve�eno bodi

Skupaj s soncem se otrok zbudi, skupaj s soncem zapre o�i.

Dvanajst bratov pazi nanj. Ko gre spat, ko se zbudi, mu pojejo to pesmico.

Ko v nebesih, Mati pazi, prosi Boga, da ga obr�i zdravega.

Pojdi spat zdaj, Marcelino. Marcelino, pojdi spat.

Potrebuje� pomo�?! - Da, brat, ta voz je zelo star.

Je polomljen?

Da, ampak ga bomo kmalu popravili.

�ivjo!

�ivi� tukaj?

O, ja! �e od majhnega. Bil sem star en teden, ko so me pustili pred vrati.

In.. Potem. - Ja?

In potem so pri�li brat Zvonar in brat Pi�kot in vsi ostali.

Nima� nikogar od star�ev? - Imam, dvanajst jih imam.

Dvanajst? In mamo?

Mame nimam nobene.

Si ti mati?

Da, imam dva otroka. Najstarej�i je prav tak fant kot ti.

Manuel?! Manuel?! Manuel?!

Marcelino!! - �e grem!

To je brat Pi�kot. Zdaj moram iti.

Zelo lepa si.

Manuel?!

Kje si bil? Nisi sli�al �vi�ganja?

Kaj se je zgodilo? Pridi, sedi.

Danes se bo� nau�il eno preprosto �rko.

Najpreprostej�o izmed vseh. V�e� ti bo.

Njeno ime je "O".

Okrogla je kot kolo od voza. Vidi�.

Danes sem videl mamo!

Kje? - Tukaj zunaj.

Ti je bila v�e�? - Seveda!

(Manuel!) (- Prihajam, mama!)

Kdo je to? - Manuel.

In kdo je Manuel? - Njen sin.

Kako izgleda? - Kot jaz...tako je rekla.

Torej ga nisi videl. - Ne.

Zakaj je luna suha in se nato zredi?

Ker.. uh, ok, ker, am, luna je ves �as ista, Marcelino.

Samo zdi se, da se spreminja... Hmm, po�akaj trenutek...

Luna samo odbija svetlobo.

Zelo mlad si �e in ne more� pri�akovati, da bo� kar vse razumel.

Ampak ti bom posku�al razlo�iti...

Del, ki ga vidimo, je tisti, ki nam ga sonce osvetli.

Imamo vsi matere?

Seveda jo imamo. Ti, jaz... - Tudi o�e predstojnik?

Tudi o�e predstojnik. Mi vsi, Marcelino, mi vsi.

Kje je torej moja?

V nebesih.

Je bila lepa? - Seveda, zelo lepa je bila.

Manuel. Manuel?!

Manuel... Manuel!

Po�akaj! Takoj bo� videl.

Tu imam zakopan zaklad, Manuel.

To mi je dal brat Bolehen. Notri je imel svoja zdravila.

To mi je dal pa brat Pi�kot. Res deluje, vidi�?

In ta rog je zelo dober!

Tudi to sem dobil! To je najdargocenej�e!

(Tu je modro steklo, s katerim lahko gleda� sonce, poglej!)

(Ogromno kosti! In vse so dobre!)

S kom govori Marcelno? - Z Manuelom.

Kdo je Manuel? - Ha, kdo bi vedel!

Pridi, greva sem! Sem bova dala.

Skupaj, ti in jaz, bova zgradila...

S kom toliko govori�, Marcelino?

Z Manuelom. - Ah, Manuel. Tvoj prijatelj, ne?

Da.

Predvidevam, da tudi on govori s teboj, kajne? - Ja seveda.

Pa se tudi igra z �ogo?

To ne, veliko drugih stvari pa delava skupaj.

Zelo si bil poreden, mal fant. Vsi bratje so zelo jezni.

Tudi jaz sem.

Od zdaj naprej me mora� ubogati predvsem nekaj.

Ne sme� iti po teh stopnicah.

Nikoli ne sme� po teh stopnicah.

Nikoli! ...Nikoli!

Si me sli�al? Nikoli!

Marcelino!

Kolikokrat ti moram �e re�i, da ne hodi po stopnicah?!

Na vrhu je velikan. �e te opazi

in te kdaj ujame, te bo za zmeraj vzel!

Zdaj pa se pojdi igrat kam drugam.

Ni prav, da v otroku vzbuja� strah, brat.

Meni se zdi, da bi bilo zelo dobro, �e bi se vsaj ne�esa bal.

Zelo jih mora� oblo�iti. Zato, da lahko natan�no cilja� z njimi.

Pazi zdaj! Pripravi se!

Primi pu�ko, Manuel. Sovra�nik prihaja!

Natan�no nameri, dajmo!

Innnn ogenj! Dajmo, Manuel!

�e enkrat! Ogeeeenj! Ha ha!

�e be�i! Strah ga je! �e enkrat ga daj!

Kje je Marcelino? - Zunaj.

Kaj dela zunaj, ko pa bi moral biti notri?

V �em je razlika, �e je zunaj? - Ni notri.

In povedal sem mu, naj bo notri.

Nima razloga, da je zunaj. Tu bi moral biti z nami, notri.

Bi rad, da bi bil ves �as z nami? - Mislim, da bi moral biti notri,

ker se mu zunaj zagotovo lahko zgodi kaj takega, kar se mu ni koli ne bi zgodilo,

�e bi bil tu notri.

Misli�, da je Marcelino posebna vrsta ro�e, ali kaj?

Fant je, tak kot vsi ostali fantje.

Mora tekati, mora se igrati. - Kaj, �e se mu kaj zgodi?!

Oh, zakaj bi skrbeli. Konec koncev ima le �est let.

Mora spoznati svet.

Zakaj ga ne bi v�asih vzel s seboj v mesto?

V Aldi Major bo naslednji teden zabavi��ni park.

To bi bila mogo�e dobra ideja. - Zelo bo utrujen.

Ja ja, prav gotovo bo zelo utrujen!

Pridi, Manuel.

Bodi pazljiv, Manuel.

Marcelino, prinesi mi vodo, sin.

Vas zelo boli, brat Bolehen? - Malo pa res.

In �e vas poljubim tam, kjer vas boli, se boste po�utili bolje?

Prav gotovo bo pomagalo, Marcelino. Pridi, daj mi poljub.

Res deluje. Ni� ve� me ne boli.

Ni�?! - Prav ni�, otrok moj.

No, le pojdi se zdaj igrat. - Adijo!

Prekleti mulc! Pridi od tam, takoj!

A tako te u�ijo tam zgoraj, jebela?! Spusti!

To bom pa takoj uredil!

Poglejte, za koga me imate, banda ciganska!

Zelo nam je �al, gospod. To so samo otro�ke potegav��ine.

Otro�ke potegav��ine?

Prej bi rekel, da so va�e potegav��ine, ko dovolite, da se otrok tako obna�a.

Kaj ga pravzaprav sploh u�ite?

Kaj vseh vas dvanajst dela s tem malih hudi�kom?

Bi lahko prosim govorili malo ti�je? Nismo gluhi.

Ja, res bo bolje, da sem tiho.

Sploh pa se ne spla�a govoriti takim ljudem, s katerimi se ne da normalno pogovarjati.

Tako ali tako se skrivate za temi habiti!

Kje je va� predstojnik?

Pripeljite ga ven! Poka�ite mu, kako ti malopridne�i ravnajo z mestnim �upanom!

Ojoj!

To je zato, ker je bil zunaj, ko bi moral biti notri!

Vro�ino ima.

Dajaj mu obkladke namo�ene v mrzlo vodo. Pusti ga spati, �e bo lahko.

Nikoli ne sme� po teh stopnicah.

Tam je velikan.

Nikoli ne sme� po teh stopnicah.

Tam je mo�ki, ki te bom vzel za vedno.

Vzel te bo za vedno... Vzel te bo za vedno.

Kaj je narobe, Marcelino? Spi fant moj, le spi.

Visoka vro�ina? - Da.

Bi ostal malo z njim, brat? Rad bi �el po kozarec sve�e vode.

Seveda, le pojdi, le pojdi, brat.

So vse matere v nebesih?

Da. No,... Vse matere gredo v nebesa.

Torej je res, kar mi je rekel brat Pi�kot?

Prav gotovo. Kaj ti je povedal? - Da ima� celo ti svojo mamo.

Da, ampak moja mama je zdaj �e v nebesih.

Kako se pa pride v nebesa?

Tako, da si zelo dober.

Sem jaz dober? - Seveda si, ti si zelo dober.

Torej, kdaj grem tja?

Odvisno od bo�je volje, Marcelino.

Zdaj je �e veliko bolje.

Brat Pi�kot? - Povej.

Kako se pride v nebesa?

Oh! Marcelino, a nisi bolje? Pomiri se!

Spi, ubo�ec! Zaspi, sin moj!

Manuel, poskrbi, da naju ne bodo sli�ali.

Tukaj zgoraj, naju ne morejo ve� videti.

Si videl, Manuel?!

Kar je povedal brat Pi�kot, je bila resnica!

O, mali fant! Nikoli te nismo videli tu okoli.

Sem Marcelino.

To je prvi�, da je pri�el z menoj. - Lepo, zbogom, mali fant, zabavaj se!

Poglej tja!

To je Marcelino.

Hej, brat, a ga prodajate?

Marcelino, poslu�aj. Za trenutek moram stopiti noter.

Tu �ivi bolan mo�, ki bi se rad spovedal.

To�nu tu me po�akaj, prav?

Dokler ne pridem nazaj.

Kdo si? - Marcelino.

Mi pomaga�? - Seveda. Pridi, mo�no potisni!

Ojoj!

Ojoj, moja lepa jabolka! Pridi sem, tati�!

Kaj dela�? Pridi sem! Pridi, ti tat ti!

Naj mi nekdo pomaga! Za njim! Ne spustite ga!

Marcelino!... Marcelino!

Oh, ...Gremo!

Zanima me, kdo izmed vas bo zdaj zavrnil podpis,

za katerega sem prosil zadnji�.

Se zavedate kak�na sramota je bila nrejena na�emu ugledu?

Na�a tr�nica je bila neko� znana povsod naokrog, zdaj pa je predmet posmeha.

Zdaj zagotovo vsa pokrajina meni, da pri nas nimamo nobenih zakonov in nobenega reda.

Kaj pa �e bratje popla�ajo �kodo? - Ah!

Le od kje bodo pobrali denar?

Za �kodo lahko poskrbim jaz, �e bo potrebno. Drugo je problem!

�enska se prito�uje, da je fant tat!

Moramo premisliti.

Torej premislite.

Vrnem se ob �estih zve�er.

Esteban!

Poslu�aj, zelo mogo�e je, da bom potreboval tistih 400 dinarjev, ki si mi jih dol�an.

Dobro, in ... takoj zdaj?

Vidim, da zdaj �e ne more� pla�ati.

Lahko pa nasprotuje� moji volji na mestnem svetu. To pa lahko, ne?

Strahopetci so podpisali kot je prav. Zdaj bomo videli.

Ker sem pravi�en mo�,

sem jim dal cel mesec �asa, da se poberejo ven iz mesta.

Kar delam, ti ni v�e�? Saj vem!

Nikoli ti ni v�e�, karkoli naredim.

Kruh, ki ti ga dajem, ti je pa v�e�, a?!

Ukazi so ukazi, o�e, toda v�asih... verjemite mi,

tako delo mi gre te�ko od rok.

Ne skrbi, ko bo pri�el dan odhoda,

ne bo nikomur treba priti, da bi nam ukazal naj gremo. Takrat bomo �e dale� stran.

Ampak tisti dan. Prej ne!

Ko bi le lahko kaj naredili za vas.

Od nikogar ne moremo pri�akovati pomo�i,

razen od Nekoga, ki ima mo� spreobrniti �lovekovo srce

neglede na to, kako trdo je.

Za fantka pa ne skrbite. Sem �e govoril s svojo �eno.

Lahko �ivi z nami.

In zagotavljam vam, o�e, da bo postal odli�en vojak.

Zelo si prijazen, ampak dajmo �asu �as. Vse se bo uredilo.

Ti pomagam? - Ne.

�e se premakne, bova zbe�ala. Prav?

Pazljivo, Manuel.

Najbolje, da vzameva palico.

Sporo�i mi, �e kdo pride.

Sploh se ne premika.

Videti si zelo la�en.

Po�akaj, takoj pridem!

Brat Pi�kot, brat Pi�kot, pridi hitro! Tukaj zunaj je �korpijon!

Marcelino! Marcelino!

Samo kruh je, ve�.

Tako se mi je mudilo, da nisem mogel najti ni� drugega.

Moram iti, ker sem nahecal brata Pi�kota.

Jutri ti prinesem kaj ve�.

La�en je bil, Manuel.

O�e, zakaj moramo tako trdo delati, ko pa ne bomo mogli u�ivati sadov?

Mi ne. Nekomu bodo pa morda pri�li prav.

Samo na� Gospod more prekiniti na�e delo. Samo na� Gospod.

Marcelino?... Marcelino?

Danes sem ti prinesel kruh in vino.

Ne vem, ali ti bo v�e�, ampak bratje pravijo, da ti da energijo.

Ne more� priti dol in jesti tu?

Te ni ni� strah?

Ne. - Torej ve�, kdo sem?

Da, Bog si.

Dober otrok si. Hvala ti!

Toda vsi bratje pravijo, da sem poreden.

Kaj pa pravi Manuel? - Ti ga pozna�?!

On je zadovoljen s tabo, ne? - Da.

Govorila sva o tebi.

O zdaj naprej se bo� imenoval Marcelino kruh in vino.

Marcelino kruh in vino.

V�e� mi je!

Te... te je bolelo?

Zelo.

Male ro�ice svetega Fran�i�ka Asi�kega in njegovih bratov,

osmo poglavje.

Sveti Fran�i�ek pou�i brata Leona, kaj je pravo veselje.

Nekega zimskega dne, sta sveti Fran�i�ek...

Nekega zimskega dne, sta sveti Fran�i�ek in brat Leon �la iz Perugie

k Mariji Angleski in ju je mo�no zeblo.

Poklical je brata Leona, ki je hodil pred njim, in mu rekel:

" Brat Leon, �e bi bilo Bogu po godu, da bi manj�i bratje vsemu svetu

dali lep zgled svetosti in spreobrnjenja,

zapi�i pazljivo in si dobro zapomni, to ne bi bilo popolno veselje."

Malo kasneje ga je sveti Fran�i�ek spet poklical:

"O, brat Leon, �e bi manj�i bratje kruljave ozdravljali,

�e bi iskali pravico, �e bi izganjali demone in dajali vid slepim,

sluh gluhim, govor nemim, in kar je �e krepostneje,

�e bi lahko obujali od mrtvih po �tirih dneh, zapi�i, da tudi to ne bi bilo popolno veselje."

Ime mi je Marcelino kruh in vino.

Shhh! Mali. - Tiho bodi, Marcelino.

Kmalu za tem se je spet oglasil.

"O, brat Leon, �e bi manj�i bratje znali vse jezike

�e bi bili ve��i vseh znanosti, �e bi znali pojasniti vse knjige,

�e bi imeli dar prero�tva..."

Ne boj se, Manuel.

Pri�el sem k tebi, �e bi te bilo slu�ajno strah.

Pa ti, Marcelino, te je strah?

Da. - Pridi bli�e.

Pri�lo bo grmenje.

Zdaj ni ve� pomembno.

Marcelino.

Kaj dela� s to odejo? - Zebe me.

A nima� �e svoje kot vsi drugi?

Da, ampak me zebe.

Va�a juha, o�e.

Bolj�a je, dokler je �e topla.

Hmm... res je bolje.

Marcelino.... Marcelino! Marcelino! ... Marcelino.

Kaj si naredil z odejo?

Dajmo, hitro mi povej, odeja! Kaj si naredil z njo?

Ne vem.

Glej, Marcelino.

Brat Pi�kot te ima zelo rad,

ampak, �e ga bo� kdaj mo�no razjezil, bo zelo hudo.

Do zdaj sva bila dobra prijatelja, ampak nisi po�ten do mene.

Danes zve�er ho�em videti odejo na tvoji postelji.

�e jo ne bo tam, bom moral govoriti s predstojnikom.

�ivjo.

Izvoli odejo, Marcelino. Zdaj me ne zebe ve�.

Torej jo bom nesel nazaj!

Tu je odeja. Ne zebe me ve�.

Marcelino! Marcelino!

Marcelino, poglej! Poglej, kako lepo �abo sem ti na�el!

No�em jo zdaj. - Kaj?!

Ne zdaj.

Nato so roparji jezni od�li. Zaradi teh besed so bili v �e ve�jih te�avah.

Malo zatem je sveti Fran�i�ek s ko��kom kruha in z majhnim vr�kom vina,

ki sta ga s prijateljem nosila, pri�el v samostan.

In �uvaja je zanimalo, kako se je znebil roparjev.

Na to ga je Sveti Fran�i�ek ostro okaral in rekel, da je bil krut.

Gre�nike la�je privede� nazaj k Bogu s prijaznostjo kot pa s te�kimi besedami.

"Zatorej," je rekel, "Na� Gospod Jezus Kristus, katerega besedam smo zavezani,

nas u�i, da zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni.

In, da ni pri�el klicat pravi�nih, ampak gre�nike.

Zato je pogosto jedel z njimi."

Hmm...Zelo je osamljen. Mislim, da mu manjka prijatelj.

Prijatelj? Saj �e imam dobrega prijatelja.

Ja, dobrega prijatelja. Manuel je fantek...

prav tak kot Marcelino, ampak ... ... no ja ... saj ve�.

Vi pre�ivite najve� �asa z Marcelinom.

Nih�e torej ne more bolje razumeti, zakaj se zadnje �ase tako obna�a.

Vsa skupnost je v skrbeh zaradi njega. To je treba �imprej razre�iti.

Fant je angel�ek, o�e. - Da,

da, ampak ta sprememba pri njem je zelo pomembna.

Morda je pri�el �as, da se lo�imo od njega.

Da se lo�imo od njega!? - Da, brat.

Morda je bolan in mi tega sploh ne vemo.

Zdrav je kot dren, o�e. Prepri�an sem!

Ne, brat, hotel sem re�i, da je morda zbolel od osamljenosti...

Morda mu manjka dru�ba otrok, ki bi bili njegovih let.

Dajmo, veliko ve� veste o njem kot kdorkoli od nas.

�e nam vi ne boste pomagali, brat, ne moremo narediti ni�esar.

No, o�e, �e nekaj �asa... - Sedite, brat Toma�, sedite.

�al mi je, o�e. �e nekaj �asa opa�am, da izginjajo stvari iz kuhinje.

Kruh, krompir, vino.

Za vino izgleda kakor, da mi hlapi pred o�mi.

Vino? - Da, o�e. Tudi vino.

Kaj nekaj steklenic je bilo izpraznjenih. In zagotovo je zato kriv otrok, o tem ni dvoma.

Ampak, brat Toma�, to je zelo nevarno!

Ne vem, kaj dela z vsemi temi stvarmi, ker tudi pri obrokih zelo obilno je.

Nekaj dni nazaj sem vse stvari umaknil. Tako, da jih ne more ve� dose�i.

Narobe.

Najprej bi vam moral povedati, o�e. Oprostite!

Ne, ne. Tega se ne da spremeniti. Naredil si, kar si menil, da je prav.

Vseeno pa mislim, da ni bilo modro stvari umakniti tja, kjer jih fant ne more dose�i.

Vrni jih na svoje mesto. Dovoli mu vzeti vse, karkoli �eli. Nato pa...

Nato pa... pojdi za njim in bomo videli, kaj dela z njimi.

Ena, dva, tri, �tiri, pet, �est, sedem, osem, devet, deset, enajst, dvanajst in Marcelino.

(Kje si dobil odejo, Marcelino?) (- Na�el sem jo v kleti.)

(Zelo dober si bil, da si mi jo prinesel.)

(Upam, da ti bo toplo.) (- Zagotovo.)

(Zelo si prijazen, da si mi prinesel kruh in vino.)

(Hotel sem se prepri�ati, da ne bo� la�en.) (- Zato sem te preimenoval.)

(Lepo ime je.)

Zelo tih si, Marcelino. O �em razmi�lja�?

Spra�ujem se, kje je zdaj tvoja mama.

Skupaj s tvojo.

Kak�ne so mame? Kaj delajo?

Dajajo, Marcelino. Vedno dajajo.

In kaj dajajo?

Vse, Marcelino. Dajejo same sebe. Dajajo svoja �ivljenja in svetlobo iz svojih o�i svojim otrokom.

Dokler niso stare in pohabljene.

In grde?

Ne, grde ne, Marcelino. Matere niso nikoli grde.

Zdaj moram iti, potrebujejo me.

Ima� zelo rad svojo mamo?

Z vsem srcem. - In jaz imam svojo �e raj�i!

Ne bi smel dovoliti majhnemu otroku, da te tako vle�e za nos, brat.

�e enkrat poskusi ugotoviti, kaj dela s hrano. Tokrat bodi zelo pozoren.

Mu kaj re�em? - Ne, to pa ne.

Ugotovi zame, kaj se dogaja. Za ostalo bom poskrbel sam.

Pridi, Marcelino. Bil si priden fant zato ti �elim za nagrado dati,

kar si najbolj �eli�.

Povej, �eli� biti brat, tako kot brat Bernard, brat Pi�kot

ali predstojnik?

Bi raje sre�al Manuela?

Najbolj si �elim, da bi videl svojo mamo.

In potem �e tvojo.

Bi ju rad videl zdaj? - Da, da zdaj.

Potem bo� moral zaspati. - Ampak nisem zaspan.

Pridi, lahko zaspi� v mojem naro�ju. - Prav.

Le zaspi, Marcelino.

Bratje! Pridite gor!

Pridite gor! Hitro! Marcelino!

Otrok... moj Gospod... moj Bog!

Nato je vse mesto, vsa tr�nica

pri�la v samostan, da bi na lastne o�i videla �ude�.

Od takrat naprej gre vse mesto, vsako leto, z �upanom na �elu,

na praznovanje v spomin na �ude�,

ki ga je do�ivel Marcelino kruh in vino.

Pri�el sem, da bi ljudem govoril o tebi, moj Gospod.

In o tebi, Marcelino.

Subtitled by : Dr.Abkar Khristo abkars@yahoo.com

(The End)