Afrikaans
Akan
Albanian
Amharic
Arabic
Armenian
Azerbaijani
Basque
Belarusian
Bemba
Bengali
Bihari
Bosnian
Breton
Bulgarian
Cambodian
Catalan
Cebuano
Cherokee
Chichewa
Chinese (Simplified)
Chinese (Traditional)
Corsican
Croatian
Czech
Danish
Dutch
English
Esperanto
Estonian
Ewe
Faroese
Filipino
Finnish
French
Frisian
Ga
Galician
Georgian
German
Greek
Guarani
Gujarati
Haitian Creole
Hausa
Hawaiian
Hebrew
Hindi
Hmong
Hungarian
Icelandic
Igbo
Indonesian
Interlingua
Irish
Italian
Japanese
Javanese
Kannada
Kazakh
Kinyarwanda
Kirundi
Kongo
Korean
Krio (Sierra Leone)
Kurdish
Kurdish (Soranî)
Kyrgyz
Laothian
Latin
Latvian
Lingala
Lithuanian
Lozi
Luganda
Luo
Luxembourgish
Macedonian
Malagasy
Malay
Malayalam
Maltese
Maori
Marathi
Mauritian Creole
Moldavian
Mongolian
Myanmar (Burmese)
Montenegrin
Nepali
Nigerian Pidgin
Northern Sotho
Norwegian
Norwegian (Nynorsk)
Occitan
Oriya
Oromo
Pashto
Persian
Polish
Portuguese (Brazil)
Portuguese (Portugal)
Punjabi
Quechua
Romanian
Romansh
Runyakitara
Russian
Samoan
Scots Gaelic
Serbian
Serbo-Croatian
Sesotho
Setswana
Seychellois Creole
Shona
Sindhi
Sinhalese
Slovak
Somali
Spanish
Spanish (Latin American)
Sundanese
Swahili
Swedish
Tajik
Tamil
Tatar
Telugu
Thai
Tigrinya
Tonga
Tshiluba
Tumbuka
Turkish
Turkmen
Twi
Uighur
Ukrainian
Urdu
Uzbek
Welsh
Wolof
Xhosa
Yiddish
Yoruba
Zulu
Zgleda kot paradi�, v resnici pa je to najbolj kruta
KALAHARI. Po kratki de�evni dobi,
je tukaj veliko jezerc in rek.
Ampak po nekaj tednih, voda potone v pu��avski pesek.
Jezera in reke se posu�ijo.
Trava se ble��i v �udoviti svetli barvi...
in ponuja dobro pa�o.
Naslednjih 9 mesecev pa ne bo ni� vode za piti.
Zato se ve�ina �ivali preseli in pusti za sabo nepopa�eno travo.
Ljudje se izogibajo Kalaharija kot kuge, ker potrebujejo vodo.
Zato so �udovite pokrajine brez ljudi.
Razen majhnih ljudi, ki �ivijo v Kalahariju.
Lepi, majhni in ljubkih Bu�manov.
Kjer bi vsi drugi ljudje umrli od �eje v nekaj dneh,
�ivijo Bu�mani zadovoljno v pu��avi.
Vejo kje najdejo korenine, �u�elke in gomolje
in katere jagode in plodovi so u�itni.
Seveda vejo tudi kje lahko dobijo vodo.
Zgodaj zjutraj lahko nabere� kapljice
z listov, ki so bili skrbno postavljeni prej�nji ve�er.
Vodo lahko dobi� celo v klasu trave.
�e ve�, da ti par suhih vej lahko pove kje mora� kopati
in najde� ogromen gomolj.
S palico ostru�i� gomolj,
vzame� pest ostru�kov, nameri� palec v usta in stisne�.
Gotovo so najsre�nej�e ljudstvo na Zemlji.
Nimajo zlo�inov, zamer, nasilja, zakonov
policije, sodnikov, pravil, �efov.
Verjamejo, da so jim bogovi poslali na zemljo le najbolj�e stvari.
V njihovem svetu ni slabih stvari.
Celo strupena ka�a ni slaba.
Samo izogibati se mora� njene glave.
Ka�a je zelo dobra, pravzaprav slastna.
S ko�e pa lahko naredi� krpico.
�ivijo v ve�jem delu Kalaharija v majhnih dru�inah.
Dve razli�ni dru�ini se lahko sre�ajo enkrat na nekaj let.
Ve�ji del �ivljenja pa �ivijo sami,
brez vednosti, da �ivijo �e drugi ljudje na svetu.
Globoko v pu��avi Kalahari so Bu�mani, ki �e niso sli�ali
za civiliziranega �loveka.
V�asih sli�ijo grmenje kadar ni niti enega obla�ka na nebu.
Mislijo si, da so se bogovi prenajedli in jim zdaj kruli v �elodcu.
V�asih lahko celo vidijo dokaz bo�je po�re�nosti.
Njihov jezik je poseben.
V glavnem je sestavljen iz tleskajo�ih zvokov.
Bu�mani so zelo blago ljudstvo.
Nikoli ne kaznujejo otroka ali kri�ijo nanj.
Zato se otroci zelo lepo obna�ajo. Njihove igre so lepe in domiselne.
Ko dru�ina potrebuje meso,
lovec pomo�i konec pu��ice v pomirjevalo.
Ko ustreli srnjaka, ta za�uti le pik.
Srnjak zbe�i, kmalu pa postane omoti�en
in se ustavi te�i.
�ez nekaj �asa zaspi.
Lovec se opravi�i in pojasni, da dru�ina potrebuje meso.
Karakteristika, ki Bu�mane naredi druga�ne od drugih ras
je ta, da nimajo smisla za lastni�tvo.
Kjer �ivijo ni ni�esar, kar bi bilo lahko dragoceno.
Samo drevesa, trava in �ivali.
Bu�mani v svojem �ivljenju �e niso videli kamna.
Najtr�a snov, ki jo poznajo, je les ali kost.
�ivijo v lepem svetu, kjer ni skal, �eleza ali betona.
Samo 950 km ju�no je veliko mesto.
Tukaj pa �ivi civiliziran �lovek.
Civiliziran �lovek se ne �eli prilagoditi okolju,
pa� pa si je okolje prilagodil zase.
Zgradil je mesta, ceste, avtomobile, stroje
in napeljal elektriko, za delovanje naprav.
Ni se pa znal ustaviti.
Bolj kot je izbolj�al okolico da bi si izbolj�al �ivljenje,
bolj zakompliciranega je naredil.
Danes so njegovi otroci prisiljeni hodit v �olo 10-15 let, se nau�iti
kako pre�iveti v tem zakompliciranem in nevarnem okolju.
�lovek, ki se ni hotel privaditi okolici
zdaj izve, da se mora privaditi
vsaki uri dneva na druga�nem kraju.
Za primer, �e je ponedeljek
in je ura 7:30 se mora� odvaditi doma�ega okolja
in se navaditi �isto druga�nega okolja.
8:00 pomeni, da morajo vsi izgledati zaposleno.
Imam dobro zgodbo o prikraj�anih otrocih.
Prikraj�anih? Ne! Ti ne priporo�a� to stvar, ti ne.
Oprosti. Pisala bom samo o lepih re�eh tudi �e jim bo zelo dolgo�asno.
10:30 pomeni da lahko neha� zgledati zaposlen za 15 minut.
In potem mora� spet zgledati zaposlen.
�ivijo, Kate! -�ivijo, Pete!
Ali lahko uporabi� zgodbo o primanjkljaju u�iteljev v Bocvani?
Dobra zgodba? -Ja!
Vzamejo vsakega, ki zna brati in pisati.
Moja stran naj bi bila sladka in svetla kot Liberace in Jackie Onassis.
Tvoj dan je razdeljen na ko��ke. V vsakem �asu,
se privadi� novim razmeram. -Ali lahko prisedem?
Ni� �udnega, da nekateri ljudje znorijo.
Te hrup v moji glavi moti?
Ne.
�e vedno ima� tisto zgodbo o primanjkljaju u�iteljev v Bocvani?
Ja, ali jo bo� uporabila? -Ne. Morda pa me lahko oni.
V Kalahariju je vedno torek ali �etrtek, �e vam je v�e�. Ali nedelja.
Nobena ura in noben koledar ti ne pove kaj mora� v tistem trenutku po�eti.
Pozneje, �udne nove stvari so se pojavile na nebu.
Hrupni pti�i, ki so leteli ne da bi mahali s krili.
Nekega dne je nekaj padlo z neba.
Xi �e ni videl tako stvar.
Zgledalo je kot voda, ampak je bilo tr�e kot druge stvari.
Spra�eval se je zakaj so bogovi poslali to stvar na Zemljo.
Bila je najbolj �udna in najlep�a stvar, ki jo je kdaj videl.
Spra�evali so se zakaj so jim bogovi dali to stvar.
Pabu se je prst zataknil v stvari, otrokom je pa bilo sme�no.
Najprej je poskusil splesti vrv. Bila je prave dol�ine in te�e.
Bilo je tudi zelo gladko in idealno za ka�jo ko�o.
Pabo je na stvar celo znal igrati.
Vsak dan so odkrili novo korist od predmeta.
Bilo je tr�e, te�je in gladko bolj kot kaj drugega kar so poznali.
-Bila je najbolj uporabna stvar, ki so jim jo dali bogovi.
Ampak bogovi so bili neprevidni. Poslali so samo eno.
Zdaj so prvi� imeli stvar, ki si je niso morali deliti,
ker je bila le ena.
Kar naenkrat so vsi cel �as potrebovali to stvar.
Stvar, ki je prej niso potrebovali, je postala potrebna.
Dru�ina se je za�ela prepirati.
Ob�utek imetja in nedeljenja.
Pri�li so novi ob�utki: jeza, ljubosumnost, sovra�tvo in nasilje.
Xi je bil jezen na bogove.
Kri�al je: "Vzemite stvar nazaj! Mi je no�emo!
Poglejte kaj nam je naredila!"
Bogovi pa je niso vzeli nazaj.
Vpil je: "Gotovo ste padli na glavo, da ste nam jo dali!" Vzemite jo nazaj!
"Pazite! Pazite!" je kri�al.
Vendar je bil prepozen. Stvar je zadela njegovo h�i Dani.
Xi je stvar odnesel dale� stran in jo zakopal.
Tistega ve�era ni bilo smeha in pogovora okoli ognja.
�uden ob�utek sramote je pre�el dru�ino in bili so zelo tiho.
"Stvar sem zakopal. Ne bo nas spet morila," je rekel Xi.
Tiste no�i je hijena izvohala stvar in jo odkopala.
Divja svinja je pregnala hijeno, ki je stvar spustila.
Naslednji dan je stvar na�la Dani.
Njen brat jo je sli�al igrati in vpra�al: "Lahko �e jaz poskusim?"
Tisto no� je bila dru�ina zelo nesre�na.
Za�eli so govoriti o stvari. Za stvar niso imeli imena.
Poimenovali so jo "slaba stvar".
Gaboo je rekel: "Morda so bogovi bili raztreseni,
ko so slabo stvar vrgli na zemljo.
Zmeraj so nam po�iljali le dobre stvari kot de�, korenine in jagode.
Mi smo njihovi otroki in nas imajo radi. ampak zdaj so nam poslali slabo stvar.
Xi je rekel: "Stvar ne spada na Zemljo."
Jutri jo bom nesel na konec sveta in jo vrgel s sveta."
"Mislim, da mora biti konec sveta precej dale�."
"Morda bo� moral hoditi 20 dni ali celo 40 dni," je rekel Gobo.
Xi je rekel: "Jutri bom �el na pot."
3000 km ju�no v Birani,
so se pripravljale te�ave.
35 milijonov za boj proti eroziji v dolini
in 6 milijonov za izbolj�anje od ... Po�akajte, minister. Ne moremo pri�akovati ...
Pripravi jeepe.
To je bila tolpa Sam Boge. Rekel si, da so v Cabindi.
Mislil sem. -Koliko jih je pobegnilo?
�tirje so zbe�ali v dveh jeepih.
Je bil Sam Boga z njimi? -Ne.
Tokrat bo umrl. Najdite in ubijte ga.
Pripeljite ga sem.
Kje je Sam Boga?
Kje je va�e skrivali��e?
Pripeljite tistega s hodnika.
Pripeljite ga.
Kje je Sam Boga? Kje je va�e skrivali��e?
Pelji jih...
k helikopterju.
Od�li so proti jugu.
Vodil te bom s helikopterja. -Razumem!
Bencina je zmanjkalo!
�tirje od osmih morilcev so zbe�ali v dveh jeepih.
Ostale �tiri so ustrelili varnostniki v kabinetu ministra.
Barabe! -Morilci so nosili rjave majice
prepoznavni znak tolpe teroristov
pod vodstvom razvpitega Sam Boge.
Pri�e zatrjujejo, da Sam Boga ni sodeloval pri napadu.
Domnevamo, da je vodil napad nekje od dale�.
Morilci so ubili
ministra za �olstvo, obve��anje in kmetijstvo.
Predsednik, ki so ga ranili v ramo,
bo v kratkem imel govor.
Uspeli smo! Ubili smo predsednika in 5 ministrov.
Ne, niste ga. On govori.
Bila je volja Vsemogo�nega, da �e �ivim.
�alujemo za na�imi 3 ministri
z mojega kabineta. �irimo na�e najglobje simpatije...
La�e! �est smo jih ubili. Videl sem kako so popadali.
Ubili ste 3 in jih ranili 5.
In izgubili �tiri!
Zakaj moram delati z amaterji? So vas izsledili?
Ne, akcijo smo kon�ali v dveh minutah. Nikoli nas ne bodo na�li.
Pozor!
Kaj se je zgodilo? -Zmanjkalo nam je bencina.
Kdaj? -Pred 15 minutami.
Dobro, gremo!
Zdaj mi povej!
Kje je Sam Boga?
Kje je va�e skrivali��e?
Naslednji� bomo bolj visoko.
Povedal bom! Povedal bom! Bananin gozd v Dumgazi.
Povedal bom! Pokazal bom! Bananin gozd v Dumgazi.
Povedal bom! Pokazal bom kje!
Me sli�ite? -Ja, general.
Bananin gozd v Dumgazi. Sledi mi. -Ja, general.
Hoteli smo predsednika ne pa prekletega ministra za �olstvo.
Tokrat grem z vami. Ubili ga bomo, ko bo spal.
Pokrij! Pokrij!
Pripravi bazuko! Dajmo, dajmo!
Hitro, hitro, hitro!
Pripravite se. Ti pojdi tja.
Ne tukaj preklet bedak. Postavi se tja.
No? -Tukaj so. Tukaj so.
Ne morete jih videti, da so tukaj.
Prav!
Vidite, tukaj so.
Prav, ne, �akaj.
Prav, drek.
Ej mali!
Daj!
Dober strel. -Hej!
Tiho!
Pripravite se!
Gremo!
Najbolj radovedno bitje v Afriki: Pavijan.
Xi je rekel: "Tista stvar, ki jo dr�i� je zelo zlobna stvar.
Bolje, da mi jo vrne�, da jo bom lahko vrgel z zemlje.
V mojo dru�ino je �e prinesla nesre�o. �e mi jo ne vrne�,
bo prinesla nesre�o tudi tvoji dru�ini."
Govoril je dolgo in prepri�ljivo dokler mu ni pavijan prisluhnil.
Gotovo ga je prepri�al, saj je pavijan spustil stvar.
In Xi je rekel: "Zelo modro si ravnal."
Torej �eli� iti v Bocvano? -�elim iti nekam drugam od tega hru��a.
Ampak v Kalahari?
Mama, Bocvana ni samo pu��ava.
Bej� not! Zakaj postavejo vijake prav tam, kjer jih ne morem dose�i?!
Prekleti vijaki!
Vsako leto moram tukaj le�ati!
Pomiri se Mpudi. Posku�am nastavit skaner.
Dobro, Mpudi, kar nadaljuj.
Vsako leto pride z bolj�im �otorom in bolj�o opremo
in vsako leto se pripelje z enako kripo in jaz jo moram popravljat.
Sme�no. Tile sloni se sploh no�ejo ogla�ati.
�ivijo, �astiti. Kaj pa dela� na konju?
Z avtom sem zadel kamen.
Te�ava je, da moram sprejeti novo u�iteljico Mabali.
Lahko vzamete tega, ampak je v slabem stanju.
Divjali smo po Hamadulah.
Mpudiju sem obljubil, da bo imel cel teden za ga popraviti.
Tukaj, �astiti.
Hvala. -Bej� not, ti prekleto ...
Dobro jutro Mpudi.
Dobro jutro, Mpudi.
Dobro jutro. -Bo tale stvar zdr�ala do Mabule in nazaj?
Bila bi kurba za v�gat. Oprosti, �astiti.
Dal sem ji nove obro�ke. Precej tesni so. -Pa bo zdr�ala?
Rekel si, da bom imel cel teden!
To je nujno. Bo tale stvar pri�la do Mabule in nazaj?
Nisem �e pogledal zavor in menjalnika.
Mpudi?! -Prav, zdr�ala bo.
Ko pove�em krmilo, bo kurba za v�gat.
Tako pa je, �astiti. Potem je va�a.
Ne vem �e jo bom lahko obvladal. Mpudi jo kli�e Antichrist.
Je pa ena stvar.
Upal sem... Upal sem...
Upal sem, da bo� ti �el. -Ob �enski zgubim pamet.
Ja, ali je ne vsi? -Ne, ni tako.
Ko sem v prisotnosti �enske, se mi nekako izklju�ejo mo�gani.
Spremenim se v idijota. -Moral bi sre�ati ve� �ensk.
S vsako gre na huj�e. -Ampak, lahko to stori� zame?
Dajmo Prince. Dajmo. Daj!
Dajmo, fant. Dajmo, dajmo. Dobro.
Dobro.
Pasji...
Posku�a� me ubiti, ti pasji...
Pazi, da ti ne ugasne, ker je potem nikoli ne bo� v�gal.
Ne parkiraj na pobo�ju. Nima� ro�ne.
Zdaj mi pove�.
Adijo, �astiti! -Adijo Andrew!
Pazi nase, adijo! -Adijo, Mpudi!
Nekega dne je mimo Xi-ja pridirjala zelo hrupna �ival, ko je spal.
Pustila je �udno sled kot, da bi jo pustile dve veliki ka�i.
Vsi se ule�ite na tla!
Vsi, ule�ite se!
Gremo, ule�i se, ti in ti!
Vsi ostanite na tleh!
Ej, ti! Me nisi sli�al? Ule�i se!
Ne more vas sli�ati.
Gluh je. -Utihni!
Ej, vstanite! Dajte nam bencin.
Sta �la mimo dva jeepa?
Ja, gospod. Vzeli so mi polovico vsega bencina.
Vzeli so mi velik sod bencina. Moral sem se ule�i.
�e jih najdete, jih vpra�ajte. Morajo mi pla�ati.
Veliko so mi ga vzeli.
Dobro jutro.
Gospodi�na Thompson? -Ja.
Ime mi je... -Kako da...
Ime mi je... Ime mi je...
Ime mi je...
Ime mi je Andrew Steyn.
Kako pa ste?
�astiti je zadel skalo in me prosil �e...
Hvala.
Kako dale� je?
Kako dale� je?
Kako...?
Oh, oprostite.
�ivijo Andrew!
�ivijo Phineas.
Dobro jutro, gospa. -Dobro jutro.
Oprostite, oprostite. -Je �e v redu.
Izvolite. Res mi je �al. Oprostite.
Je �e v redu.
Kaj pa delate?
Kaj pa...? Zavore vam ne delajo.
Vem. -Kaj pa delate?
Odpiram vrata.
Kako pridem ven od tukaj?
Ne, je �e v redu.
Samo da...
Oh, to je preve� �udno. Jaz grem ven. -Je �e v redu, samo da...
Kaj pa delate zdaj? -Zapiram vrata, ne skrbite.
Ste nori? Ta stvar nima zavor? Me �elite ubiti.
Ste nori? -Saj se bo vrnil.
Kaj? -Jeep, se bo vrnil.
Kako mislite, da se bo vrnil? -Je �e v redu.
Domnevam, da vam je bilo sme�no. -Oprostite, zavore ne delajo.
Sem opazila.
Xi je opazil �udnega �loveka in ga pozdravil.
Vendar ga �lovek ni sli�al.
Xi je rekel:"Kako sme�na palica. Ali je zrasla na drevesu?"
Ni razumel zakaj je �lovek zbe�al.
Mislil je, da je zbe�al zato, ker je videl "slabo stvar",
ki jo je dr�al.
To ga je prestra�ilo.
Crknil je. -Sem opazila.
Ga lahko spet v�gete?
Ne, Dobil je nove obro�ke, ki so zelo tesni.
Kako dale� smo od misijona? -Okoli 50km.
Bomo pri�li tja pred temo? -Ne vem.
Crknil je. -Sem opazila.
Ste prepri�ani, da je ne morete ve� v�gati?
Ja. Zjutraj je v�gale le s pomo�jo konja in treh ljudi.
In kaj zdaj? -Zanetil bom ogenj.
V jeepu je nekaj hrane in spalne vre�e.
Da bi pre�iveli no� tukaj?
Se bojim, da ja.
Ste prepri�ani, da je crknil?
Ja ali niste opazili.
Ja. Niste opazila?
Lahko vas nesem. Tako vam ne bo treba...
Prav.
Pazite! Bodite previdni!
Hvala.
Oprostite.
Oprostite. -Poglejte mojo obleko. Izgubila sem �evlje.
Va�e kaj? -Moje �evlje.
Oprostite.
Pazi se, fanti�!
Oprostite.
�al mi je. Grem po va�e kov�ke. -Ne! Zmo�ili jih boste.
Jih bom sama nesla.
Dobro sem. Sem v redu.
Tistega pustite. Ga ne potrebujem.
Idijot.
Kaj pa delate? Pustite me samo. Kako si upate?
Pojdi stran. -Je �e v redu, od�la je.
Pojdi stran! Ne pribli�uj se mi!
Ne, saj nisem... Bila je divja svinja.
Katera svinja? -Od�la je, ma...
Ostanite tam!
Saj nisem... -Pojdi vstran!
Saj nisem...
Nisem hotel...
Kilometer stran si je Xi pekel ve�erjo, ko ga je zmotil nosorog.
Nosorog je prostovoljni gasilec v pu��avi.
Ko zagleda ogenj pridirja in ga potepta.
Delate v Bocvani? -Ja.
In kaj delate?
Zbiram gnoj.
Pojdite pro� od... Pojdite pro� od...
Pustite me pri miru.
Gospodi�na Thompson?
Gospodi�na Thompson?
Gospodi�na Thompson!
Gospodi�na Thompson! Vse je v redu, je �e �el.
Kdo je od�el? -Nosorog.
Kateri preklet nosorog?
Ali ga niste videli. Pogasil je ogenj.
Vi ste ga. Videla sem vas.
Ne, on ga je pred mano. Nisem hotel, da bi se vrnil, zato...
Ampak ga niste videli? -Pustite me.
Gospodi�na Thompson, �e pri�gete ogenj in ga vidi nosorog,
bo pri�el in ga pogasil.
Nosorogi to delajo. To je zelo zanimiv pojav.
Ko vas prime pridete ven s svinjami in nosorogi.
Prav, pokazal vam bom. Ponovno bom zanetil.
Mislite, da la�em. Pokazal vam bom.
Vidite, kako bom zanetil ogenj?
Vrnil se bo. Nisem la�nivec.
Morda je �e predale�.
Morda je kriv veter.
G. Steyn.
Vpra�ajte njih. Povedali vam bojo, da nosorog res potepta ogenj.
Ne govorim njihovega jezika.
Prav, jih bom pa jaz vpra�al.
Vidite? -Sem opazila.
Oni so Tswanci. zmeraj odkimajo, ko mislijo ja.
Kaj pa delate?
Kuham kavo.
Neki ljudje mi niso pokazali potnih listov,
razbili so zapornico, imeli so oro�je. Frank tukaj.
Sta bila dva jeepa? -Ja, gospod.
Sledijo jim oklepna vozila. Jih vidi�?
Oprostite, gospod.
Ja, gospod. Enega vidim. -Ustavi ga.
Ja, gospod.
Stop! Stop, stop, stop! Stop!
Frank?
Frank? Frank, kaj je ta hrup?
Frank?
Ustavil sem jih, gospod.
Dobro. Pojasni jim, da ne smejo �ez mejo z oro�jem.
Ne smemo jim dovoliti, da �kodujejo na�i pokrajini z nasiljem.
Prosim za dovoljene za prehod �ez mejo. Zasledujemo Sam Bogo.
Oprostite, ne moremo vam dovoliti, da greste �ez mejo.
Moram ujeti Sam Bogo. Postrelil je pol kabineta.
Na�a policija ga bo na�la in vam ga izro�ila, �ivega ali mrtvega.
Adijo. Adijo. Nam ne morejo pomagati?
�astitemu bodo nesli sporo�ilo.
Mislim, da lahko spravim stvar iz vode.
Spredaj ima elektri�ni vitel.
G. Steyn?
G. Steyn!
Gospodi�na Thompson? -Mi lahko prosim pomagate?
Ne gledat.
To je beli trn. Nikoli ne sme� zraven nje, �e ne te zagrabi.
Mi lahko podaste obleko? V kov�ku je.
Ro�asto z belo obrobo.
Hvala.
Oprosti.
Oprosti.
Oprosti.
Hvala lepa. Hvala.
Tisto jutro je Xi zagledal najgr�ega �loveka, kar ga je videl.
Bila je svetla kot gnijajo�i hlod.
Njeni lasje so bili nekako grozljivi
dolgi, kodrasti in svetli kot, da bi bila zelo stara.
Bila je zelo velika.
Kopati bi moral cel dan, da bi na�el dovolj hrane, da bi bila sita.
Pojdi pro�.
�eprav je bilo vro�e je bila oble�ena
v nekak�ne ko�e.
Delala je �udne in �arobne re�i.
Dozdelo se mu je, da je ena izmed bogov.
Spra�eval se je kaj po�ne na zemlji.
Po�a��en je bil, da jo je sre�al. Lahko ji bo dal slabo stvar
in se vrnil nazaj domov k njegovi dru�ini.
Obzirno ji je povedal, da dru�ina tega ne potrebuje
in da naj jo vzamejo nazaj.
Vendar je bila zelo neolikana in je od�la pro�.
To je Bu�man. Kako je pri�el sem? -Ne vem. Nevljuden je.
Tam je bil drugi Bog. V sebi je imel ogenj.
Iz ust in nosnic je prihajal ven bel dim.
Xi vljudno: "Bilo je vljudno od vas, da ste nam dali to stvar
ampak je zdaj moja dru�ina nesre�na. Prosim vzemite jo nazaj."
Prismuknjen divjak.
Kje je tovornjak?
Poskusil ga bom dati dol.
Xi je sli�al �uden zvok in zagledal najbolj �udno �ival.
Njene noge so se vrtele ne pa se premikale gor in dol.
Na �ivali je sedel �uden Bog.
Imel je modro ko�o na glavi in rde�o na trupu.
Lasje so mu rasli na obrazu.
Kaj pri bogu se je pa tukaj zgodilo? �astiti si �e puli lase.
Sme�no je bilo, da niso znali govoriti.
Ogla�ali so se kot opice.
Oj! -Kaj se je zgodilo? Kje je Antichrist?
Zakaj si pa to naredil, a?
Ti bom povedal kasneje. Spravimo ga dol.
In mali Bu�man? Kaj pa on po�ne tukaj?
Ne vem. Nekaj mi je hotel povedati.
Govori� kot Bu�mani? -Ja.
Bradati je znal govoriti.
Rekel je: "Hvala za steklenico, ampak zdaj jo lahko imate nazaj.
Nisem mu je dal.
On je pa ne �eli. -Potem pa naj jo vr�e pro�.
Bradati je rekel: "Mi je no�emo. Sam jo bo� moral vre�i stran."
Xi je bil zelo razo�aran.
Bilo je nepravi�no, kar so mu rekli bogovi.
Pravzaprav je za�el dvomiti, da so bili tisto bogovi.
Gremo! Gremo noter!
Pojdite not! Gremo!
Gremo! Gremo! Gremo! Gremo!
Jajaja. Zdaj prihaja re�evat veliki beli lovec.
Gospodi�na Thompson, z dovoljenjem.
�ijo Steyn. Si �elite potovati v slogu za spremembo?
Ja, hvala.
Kako odpre� to re�? Z odpira�em za plo�evinke?
Nenavadno! Gospa?
Hvala vam g. Steyn, za... -Adijo, Steyn.
Nasvidenje, gospodi�na Thompson.
Ime mi je Jack Hint.
�astitega je skrbelo. Dobil me je na radiju
in sem se ponudil, da vas najdem. To je bilo zelo prijazno od mene.
Seveda je bilo. -Lahko se usedete tamle.
Seveda.
Hvala, g. Steyn.
Se vidimo, Steyn. Se vidimo, Mpudi.
Ne �elim govoriti o tem.
Misli, da sem nor in �e krivim jo ne.
Saj ve�. Vpra�ala me je kaj delam in sem ji rekel, da zbiram gnoj.
Nisem ji povedal, a delam na projektu.
Gotovo misli, da sem nakladal.
Je bilo hudo?
Raje nebi govorila o tem.
Tako grozno?
�e malo, pa boste na vse pozabili.
Ko bova pri�la bo� �e malo stala in zgledala pre�udovito
medtem, ko ti bo celo pleme zapelo dobrodo�lico.
Potem se lahko sprostite, okopate in pojeste zajtrk.
Je res, da ko nosorog zagleda ogenj, ga potepta?
Kje ste pa to sli�ali? Vam je povedal Steyn?
Zakaj pa bi vam povedal to zgodbico?
Raje ne bi govorila o tem.
Izvolite, to vas bo malo po�ivilo. -To sem potrebovala.
Ni mi verjela o divjih svinjah in nosorogih.
Katerih nosorogov? -Ne bi govoril o tem.
Torej, kako je ta re� zlezla na drevo?
Zapletla se je v beli trn in sem moral...
Ve� da ima v hla�kah ro�ice?
A tako je ta stvar zlezla gor?
Ja.
Mi ni treba pomahati?
Ne.
Razvpiti komunisti�ni gverilski �ef Sam Boga in njegova tolpa
so prodrli v Bocvano.
Usmerjeni so proti Mozambiqui. -No koliko?
Niti 300.
Sem vam rekel, da pazite na strelivo!
Zdaj jim �e ognja ne moremo vra�ati.
Vsi preklopite na polavtomatsko.
�e veste kako informacijo jo sporo�ite policiji, da jih ujamejo.
To je avtomatsko, to pa polavtomatsko.
Opozarjamo ljudstvo, da je Sam Boga izredno nevaren
in so do zob oboro�eni, zato je nespametno...
Zakaj si tako lep?
Tole ji nesem v �olo.
Tak gre�?
Kak�en? -Kot, da gre� na pogreb.
Nastavi si nasme�ek in ji povej, da je lepa.
Kako to, da si ekspert za �enske?
Imam 7 �en, koliko pa ti?
Zakaj nisi z njimi? -Vem kako se poro�iti z njimi.
Nobeden pa ne zna z njimi �iveti. -Potem zakaj si se poro�il?
Neko� ti bom povedal dejstva �ivljenja.
"In spet se strinjamo, da ko razbijemo kro�nik
ga je razbil g. Nih�e."
Naprej.
Dobro jutro, g. Steyn.
Dobro jutro, razred.
Dobro jutro, g. Steyn.
Prinesel sem vam...
Prosim pustite.
Prinesel sem vam �evlje.
Naprej.
Naprej.
�evelj.
Ne �eli� govoriti o tem, huh?
Sramota.
�ivali so bile sme�ne, a dobre za pojest
in je bil la�en.
Nenadoma je fant za�el kri�ati.
Zato je rekel: "Zadel sem eno �ival.
Kmalu bo zaspala, potem jo lahko pojeva."
Ampak fant je zbe�al. Morda je �el poklicat svojo dru�ino,
da se jim �e oni pridru�ijo.
Sli�al je �uden zvok
in nova �ival pride na okroglih nogah.
Fant in odrasel mo�ki sta stopila iz nje. Zgledali so vznemirjeni.
Xi je rekel: "Pridite, dovolj hrane je za vse tri."
Ampak mo�ki je bil neolikan in po�re�en. Vzel je celo �ival.
Rekel je: "Zelo slabo si vzgojen.
�e bo� pojedel celo, si moram jaz ustreliti drugo."
Mo� je kri�al nanj, a Xi ni hotel imeti ni�
s tako nesramnim �lovekom.
Nenadoma je nekaj zagrmelo.
�ivali so zbe�ale in Xi za njimi. Bil je zelo la�en.
Govori� angle�ko.
Ima� pravico do molka in do odvetnika.
Vse kar bo� rekel se bo obravnavalo kot dokazno gradivo proti tebi.
Zakaj si tako lepo oble�en?
Iti moram na sodi��e.
Kaj si pa naredil?
Policaji so bili tukaj. Rekli so, da so ujeli Bu�mana,
ki je kradel �ivino.
Rekli so, da je govoril le "kiko," zato �elijo, da grem prevajat.
Kiko.
Kiko.
Xi-ja so pripeljali v dvorano polno ljudi.
Nasmehnil se jim je, a noben mu ni vrnil nasmeha.
Prevajalec.
Ti, Kiko si obto�en kraje koze,
21.septembra 1980, v Onimatokvi.
Kako se zagovarja�? Kriv ali nedol�en?
Mpudi je te�ko prevajal, ker v njegovem jeziku
ni besede za "kriv."
Vpra�al ga je: "Si ustrelil �ival?"
Rekel je: "Ja, sem jo, a jo je tisti �lovek hotel le zase."
No, kako se zagovarja? -Nedol�en.
Obsodili so ga na smrt. -Ker je ubil kozo? -Ne.
Tri mesece v je�i, zmeraj isto. Gotovo bo umrl.
Nikoli v �ivljenju �e ni videl zida. Zdaj je zid povsod okoli njega.
A jim nisi razlo�il?
Rekli so: "Ti�ina v dvorani!" -Ja, morali bi vedeti.
Nobeden ne pozna Bu�manov.
Nobeden niti ne gre v Kalahari.
Kako da ve� toliko o njih?
Ko je bila Bocvana �e angle�ka kolonija, sem pretepel policaja,
ker je �alil mojega o�eta.
Zato sem zbe�al v Kalahari.
Umrl sem, ve�? Dehidracija.
Nekaj teh �rn�kov me je na�lo in me zakopalo.
Samo glava je gledala s peska.
Dva tedna so me pitali z vodo in hrano.
In ko so me odkopali, sem bil bel.
Kot ti.
Tri leta sem �ivel z njimi. Prijazni so ti �rn�ki.
Gotovo bo umrl.
Grem lahko jutri v Mahado?
Ga �eli� videti? Kako mu je �e ime?
�elim ga spraviti ven!
Dobro, ne naredi kaj bebastega.
Morajo ga spustiti.
Morda jim lahko razlo�iva.
Gre� tudi ti? -Ja.
Rekel je, da mu je �al. Jutri bo poskusil jesti.
Ni pojedel �e ni�? �e cel teden je tukaj. -Ne.
Seveda nas skrbi. Ne moremo ga za silo pitati.
Morate ga spustiti. -�e 11 tednov mora sedeti.
Ne gre po druga�ni poti? Lahko bi ga kupila ali kaj?
Morda, �e ga �eli kdo zaposliti kot delavca.
Vendar nima izku�enj ali izobrazbe.
Seveda je izobra�en.
�e vas bi lahko u�il o drevesih in �ivalih.
Ja. �eliva ga zaposliti kot ekolo�kega strokovnjaka.
Pri vas mora biti �e celih 11 tednov.
�e pobegne, ga bomo nazaj zaprli za dolgo �asa.
Prav, hvala.
Ne more iti noter.
Ne, prav ima�.
Besede razumem, ampak pomen...
Govori o neki slabi stvari, zlobni stvari.
In o koncu sveta.
Dobro, pojasni mu, da mora ostati pri naju polnih 11 tednov.
Ne ve kaj je teden. Pa povej mu, da mu bova povedala ko bo lahko �el.
�ivjjo Andrew, Mpudi! -�ivijo, Jack!
Sli�al se, da imata nekega Bu�mana.
Ja, ime mu je Xi.
So dobri sledniki? -Najbolj�i na svetu.
Si ga lahko sposodim?
En gost si �eli leva. Moji sledniki pa ga ne najdejo.
Tukaj smo ga izgubili.
Bo� videl, najdu ga bo.
Ej! Ej!
Poberi se, pojdi pro�!
Pojdi!
Pojdi pro�!
Oprosti, nisem videl... -Ne �elim govoriti o tem.
Kaj �elite?!
Hitro! Hitro! Spravite jih ven.
Dajmo. Primi ga. Pohiti, �lovek!
Lahko kar odlo�ite oro�ja.
Ti mala baraba.
Me �elite razjeziti?
Dajmo, ven z dvignjenimi rokami.
Pripeljite vse otroke.
Narednik, za�eli bomo hoditi proti vzhodu do Matabe
in s sabo vzamem vse te otroke.
�e vidim tovornjak ali letalo ali policaja
ali vojaka ali enega �loveka,
bom postrelil vse te otroke.
Imate v avtu radijo? -Ja.
Povej postaji, da �elim 16 km �irok pas.
Vojska in policija naj vse odseli.
In �elim, da vsakih 30 km pripravijo hrano in vodo.
In potem naj grejo pro� od tam preden pridemo. Povej jim!
Dobro. Spravite jih v krog. �elim velik krog okoli mene.
Male pustite tukaj! Dale� je do Motabe. Ne bodo zmogli.
Prav, zdaj pa nehaj bren�ati.
Za�nite s �i��enjem,
ker �elim oditi na pot �ez 2 uri.
Svarim vas, da res ne vidim nobenega �loveka.
Sklopka.
Zavora! Zavora!
Sklopka. Sklopka!
U�im ga u�iti. Kar tako.
Tako ali tako nima kaj po�eti.
�e razmi�lja� o �oli? -Nekako tako.
�elim iti v Nioko za nekaj dni, da pre�tejem �ivali.
Kako bo pa ta stvar pri�la skozi d�unglo? -Ogulila jo bova.
Pridi, Xi. Pridi.
Sploh ne ve kje so vrata.
Nehajta igrati to prekleto igro!
Prav, �as je. Gremo. Premaknite jih.
Gremo, vsi pokonci.
Dajmo, gremo. Priganjajte jih.
Naj hodijo v krogu okoli mene.
Gremo! Ne pustite, da bi kdo zaostajal.
Pustite jih pri miru! -Utihni!
Spravite jih v krog. Krog. Krog!
Nehajte kri�ati nanje! -To ni krog!
Ne morete narediti kako stvar prav? -Ne morem jih spraviti v krog...
Kar naprej hodijo v kvadratu.
Potem naj hodijo pa v kvadratu.
Naj hodijo naprej. Ne pustite, da bi kdo zaostal.
Kdo pravi, da bodo od�li po tej poti?
Rekel je, da �eli imeti 16 km �irok pas.
Se opro��am. Iti moramo pro� preden pridejo do sem.
Kje lahko najdem Andrewa Steyna.
�e njega opozorite, ja. 7 km stran od tod je.
Desno zavijete pri...
Ah, vam bom kar sam pokazal.
Johnny, jih bo� odpeljal v Machadi?
Naj pojejo! Dajmo vsi skupaj. Pojte!
Kje pa so?
Kje pa jih bomo zdaj dobili?
Od�li so zjutraj.
Gremo!
Skozi so �li.
Gotovo bodo sre�ali Sam Bogo.
Se da iti okoli? -Prekleto dolga pot je.
Dobro, gremo!
Mpudi.
En, dva, tri, �tiri, pet,
�est odraslih antilop.
Pravi, da so v dolini �love�ke postave.
Kje? -Tam doli.
Voja�ki tovornjak. Nekaj odlagajo.
Spra�ujem se kaj jim bo.
Zgleda kot hrana, posoda in podobno.
Mogo�e imajo piknik.
Sme�no. Pro� grejo.
Od�li so pro� in pustili stvari. -Ja, sme�no.
No ja.
En, dva, tri, �tiri, pet, �est...
Dovoliti jim morate, da se lahko odpo�ijejo.
Majhni vas ne morejo dohajati.
Lahko bodo po�ivali, ko pridejo do hrane.
Preve� jih priganjate! Dale� je do Motambe.
Rekel si 30 km. Ne morejo hoditi 30 km brez hrane.
Stop!
Poglej tole!
Rekel sem vama, da nehajta s to prekleto igro!
Male morate pustiti tukaj!
Nobeden ne gre nazaj.
Vse bodo za�ele boleti noge.
Naslednji, ki spusti enega nazaj ga ustrelim!
Ti, ti, pomagajta ji. �e jo mora� nesti, jo nesi.
�e vas vidim, da spet igrata pri Bogu da...
Naprej!
Ne morejo hoditi 30 km. Saj niso vojaki!
�e �elijo jesti, je bolje, da kar korakajo.
Se boji�, da si pokvarjen, �e prizna�, da si naredil napako?
Stop!
Ti! Pridi sem!
Vidi� tisti hrib?
Pojdi na vrh in pomahaj s tem, dokler te vojska ne opazi.
Potem pojdi k njim in jim povej, da je Sam Boga naredil napako.
Zdaj �elim, da pripravijo hrano vsakih 15 km.
Razume�? -Ja.
Zdaj, gremo naprej. Gremo!
Naprej!
En noj in �tiri, pet
�est, sedem, osem...
Veliko otrok. Hrana je gotovo zanje.
Kaj za hudi�a? Imajo pu�ke. -Otroki?
Ne. Tam so mo�ki s pu�kami. To ni piknik.
Mislim, da so tile otroci talci.
Kaj je bilo pri poro�ilih o Sam Bogi?
Tisti mo�ki je rekel, da moram na vrh in pomahati z kongo[obleka].
Zato je gospodi�na Kate rekla, da je 30 km preve�.
Je tudi ona tam? -Ja.
Moramo jih imobilizirati.
So Bu�mani dobri zalezovalci? -Najbolj�i na svetu.
Poka�i mu jih.
Dobro.
Pojasni mu, da so mo�ki s pu�kami slabi in da jih moramo uspavati.
�eli vedeti, kako so tisti ljudje pri�li sem noter.
Ne, ne, saj niso...
Ti pojasni.
Eno uro in gremo naprej.
Malo bom zadremal.
"Draga gospodi�na Thompson
Va�i ugrabitelji so bili uspavani s uspavalom.
Ko zaspijo jim odvzemite oro�ja."
Povej mu, da naj jim da listek, ko bo �e vse uspaval.
Ko ustreli mora hitro potegniti nazaj
tako, da bodo mislili, da jih je pi�ila osa.
Hiter je. Dobro bo.
Vsaki� mora na novo potopiti nazaj v uspavalo.
Ne morem ga videti.
A, vidim ga.
Zdaj, poglej tole.
Zvit je.
Ni� se �e ne dogaja tam doli.
Potrebuje �as.
Kdo si?
Nekaj jih je �e na tleh. Potrebovala bo pomo�, ko se bodo zbudili.
Ej, zbudi se. Mora� ostati buden.
Daj no, zdaj ne more� zaspati. Daj no.
Potrebovali bomo vrv. V jeepu jo je veliko.
On jo gre lahko iskat. Nisem ga po nepotrebnem u�il voziti.
Pravi, da �e ne pozna prestav.
Povej mu, da lahko vozi v katerikoli prestavi. Gremo!
Ti pa vzemi tistemu.
Ti pa tistemu.
In jaz pa bom...
Samo �est jih je. Moralo bi jih biti osem.
Morda tudi oni spijo. Ne vem.
Dobro.
�elim, da kro�ite okoli otrok.
Tiho. In jim povejte, da ko vzamemo pu�ke,
morajo vsi te�i v tisto razpoko.
Prav? Dobro.
Pripravljeni? Zdaj!
Dajmo!
Ne! Skloni se!
In ostani tam!
Nazaj! Vsi!
Ej pazi! -Oprosti.
Obkoliti jih moramo. Hodi okoli. Kril te bom.
Nazaj! Nazaj!
Hitro!
Si dobro? -Ja.
Na koga pa streljajo? -Ne vem.
�tiri, pet �est.
Dva manjkata.
Eden je tukaj in sli�al sem strele od tam.
Poglej.
Prevali se.
Mpudi, dr�i ga.
Kaj se je zgodilo?
Imate vodo tam notri?
Dr�i mi jih.
Vstani. -Kaj se je pa zgodilo, �lovek?
Oh, to je dolga zgodba.
Kaj se jim je zgodilo? So mrtvi?
Si jih ti ubil?
Imobilizirali smo jih.
Kje so Kate in otroci?
Tam zadaj se skrivajo. Zdaj lahko �e pridejo ven.
Oh, moj Bog, Mpudi.
Pazite nanj.
Kate! Je �e v redu. Zdaj lahko greste ven.
Vse imamo pod nadzorom. Lahko se nehate skrivat.
Jack? - Zdravo. Mornarica je prispela.
Je �e v redu. Lahko greste ven.
Dobro, dajte. Dajte.
Zdaj ste re�eni.
Bolj�e, da zve�ete te mo�e preden se zbudijo. -Prav ima�.
Si ga dobro popravil? -Ja, vstani!
Hodi!
Fant, ste pa imeli te�ek �as?
Pazite!
Nehaj se nor�evati naokrog, Steyn.
Se opravi�ujem.
Oprostite.
Je �e v redu, Steyn. Premakni se!
Gospa.
Narednik, po radiju naro�ite nekaj avtobusov, da bodo otroke
odpeljali domov.
Kako, da je zdaj on na� glavni?
Bolje, da se vrnemo nazaj.
Pravi hvala, adijo in ti za�eli, da bi imel veliko otrok.
Re�i mu hvala. Pogre�al ga bom. -Ne potrebuje tega.
Moram mu... -Bu�mani ne vejo ni� o denarju.
Kaj pa mu lahko dam? -Ni� kar je tukaj ne potrebuje.
Bu�mani ne potrebujejo stvari. -Moram mu dati. Tak je zakon.
V napa�no smer gre. Kalahari je tamle.
Pravi, da mora poiskati slabo stvar in se je znebiti.
Ne vem.
Pogre�al ga bom. -Ja, jaz tudi.
Bo� tako izgledal ve�no? -Kako?
Kot, da je Jack Hind bolj�i od tebe.
Ne, grem se pogovoriti z njo. -Povej ji, da si bil ti heroj.
Ne, ne morem ji re� tega.
Vendar si �elim govoriti z njo.
Rekel ji bom...
Rekel bom: "Poglejte, gospodi�na Thompson
vem, da mislite, da sem idijot
ampak normalno sem �e kar normalen."
To se zgodi le ob dami, ki jo ...
Res je to le en zelo zanimiv pojav.
�e je mo�ki ob�utljiv na Freudianov sindrom
in sre�a lepo �ensko, kaj se zgodi?
Mislim, da pride ven ena velika beseda.
Prezakomplicirano? -Ja, karkoli �e pomeni.
Prav. Sestavil bom bolj enostavno. Rekel bom:
"Poglejte, gospodi�na Thompson.
Kate. Kate.
Res je to le en zanimiv pojav."
Nekaj bo pa ja razumela, saj je u�iteljica.
Rekel bom: "Ko ni �enske ob meni
lahko ujamem muho ne da bi jo ranil."
�e bi me bolje poznala, bi videla, da nisem neroden.
Potrebujem le malo vaje, �e bi ... -Po�akaj me. Potreboval bo� podporo.
Tamle je.
Bolje, da opravi� to svojo zadevo preden pridejo u�enci.
Ja.
Jutro.
Jutro, gospodi�na Thompson.
Jutro.
Kako ste? -Dobro, pa vi?
Dobro, hvala, kako pa vi?
Sem dobro, hvala.
Kate.
Vem, da mislite, da sem idijot
v resnici pa nisem tak. To se zgodi
Le ko sem okoli dame.
Okoli tebe. Oprosti.
Normalno, sem �e kar normalen.
Ampak kadar sem v bli�ini dame
se moji prsti spremenijo v palice in moji mo�gani se izklju�ijo.
Pazite!
To je moka.
Sem opazila.
Pravzaprav...
Pravzaprav je to le en zanimiv pojav.
Morda kak Freudianov sindrom.
Ko sem vam prinesel �evlje, sem se pri�el opravi�iti
za tiste neumne stvari, ki sem jih naredil, ko sem vas sre�al v Mabuli.
Da bi razlo�il, da nisem tako neumen.
Potem sem seveda vse zamo�il in sem...
Zato vas ne krivim, �e mislite...
Ampak je to le en zanimiv psiholo�ki...
Ko me boste bolj�e spoznali, boste videli, da nisem tako neroden.
To je res le en zanimiv psiholo�ki pojav.
Ja, res si zanimiv psiholo�ki pojav.
In mislim, da si zelo sr�kan.
Xi je za�el dvomiti, da bo na�el konec sveta.
Nekega dne, pa ga je na�el.
Prevedel: malimuc
Can't find what you're looking for?
Get subtitles in any language from opensubtitles.com, and translate them here.