Original subtitles

Film temelji na dogodkih reševanja vesoljske postaje

Saljut–7, leta 1985.

Nisem navajena variti v tišini. Všeč mi je.

"Š-š-š-š-žžžž … "

Dobra imitacija!

Odlično ti gre!

Stopljeno jeklo kaplja na drugo stran. Vidiš?

Vidim.

Naredil bom nekaj zgodovinskih fotografij. Svetlana, nasmeh!

Izgledaš odlično.

Vstopite. V vesolju sta že štiri ure in deset minut.

Kaj pa je z Zemljo? –V orbiti bomo čez dve minuti.

Pripravljamo se.

Res me zanima … Če bodo morali ljudje kdaj zapustiti Zemljo,

bodo lahko živeli v vesolju?

Se razmnoževali, vzgajali otroke, se hranili, zaljubljali …

Se ljubili v vesolju …

Morda bodo nekoč izpeljali ta eksperiment!

Zakaj pa ne? Izumili bodo simulator, ki bo astronavte izuril za …

Seks. –"Astronavt Ivanov je bil rekordno dolgo v simulatorju.

In postavil novi vesoljski rekord." –Dovolj!

Prijatelji astronavti, dovolj sanjarij!

Varita na vesoljski postaji!

Zarja, končala sva. Vračava se.

Vrnita se na postajo. Koliko kisika vama je ostalo?

Še za 15 minut.

Neugodno! Mislila sem, da nas ne sliši. –Tudi jaz,

a sem hotel dati priložnost astronavtki Lazarevi,

da bi upravi osebno predstavila projekt.

Proučili ga bomo. Trening se začne naslednje leto.

Prva ženska, ki hodi po vesolju, se šali in govori o ljubezni.

Aplavz za astronavtko Lazarevo.

Ploska ji ves kontrolni center.

Joj! –Kaj se je zgodilo?

Svetlana, ne premikaj se.

Kaj se je zgodilo? –Rokavica je preluknjana.

Ne premikaj roke! –Trudim se.

Košček jekla ji je preluknjal rokavico in ostal v luknji.

Preveri tlak.

Pada. –Ne premikaj se!

Vladimir, ga lahko počasi premakneš? –Že poskušam.

Kolikšen je tlak?

0,7 atm. –Normalen.

Daj mi roko.

Počasi hodi. Predstavljaj si, da hodiva po Arbatu.

Greva mimo Hiše knjig, čez cesto restavracije "Braga".

Zdaj zavijava na avenijo. Presneto, reci kaj.

Govorim … –Vladimir, imata dve minuti. –Prišla bova.

Kako se reče "srebro" po latinsko?

Kaj? –"Srebro" po latinsko?

"Argentum". –Kaj pa "živo srebro"?

"Hydrargyrum" –Tako je. Vedno ju zamešam.

Ne vidim vaju. Kje sta? –Blizu. –Greva v kino?

Seveda.

Še malo. Danes vrtijo Jesenski maraton.

Vstopata?

Ja.

Ti je všeč Jesenski maraton? –Ja, všeč … Jesenski …

Maraton. –Tako je prav! Izvoli, draga.

Bravo!

Kolikšen je tlak?

Vstopata?

Lazareva? Fjodorov?

Me slišita? Sprejem!

Sta vstopila ali ne? Kaj se dogaja?

SALJUT–7

Videla sta svetlobo, ne pa tudi vira svetlobe? –Tako je.

Prihajala je od nikoder.

Kakšna svetloba je bila? Zaslepljujoča ali normalna?

Ni bila zaslepljujoča.

Ne morem je razložiti z zakoni fizike.

Vladimir Petrovič, poskusite razumeti, kako to zveni drugim.

Lazareva je skoraj umrla, ker ste videli svetlobo, ki vas je zmedla.

Če bi to napisal v poročilo, bi vam uničil astronavtsko kariero.

Morda so bili angeli?

Vam je ta odgovor všeč?

Se šalite?

Če bi se šalil, bi se zdaj smejal.

"PREPOVED POLETOV V VESOLJE"

Ko si letel nad SZ, si razmišljal o Olji in meni?

Vsakič?

Vsakič. –Šestnajstkrat na dan?

Še večkrat.

O vaju nisem razmišljal samo nad Madagaskarjem.

O čem si razmišljal takrat?

O tem, kako bi bilo, če bi iz vesolja pristal tam.

Domačini bi me najbrž videli padati, našli bi me

in razglasili za vodjo plemena.

Pripovedoval bi jim zgodbe o vesolju, zvezdah, univerzumu …

In malo o tem, kako sem živel v Sovjetski zvezi.

In kako si živel v SZ?

Povej mi.

Ljubim te.

Hočem, da se vrneš življenju na Zemlji.

Trudim se.

Kako … –Volodja, to je Zemlja. Tukaj stvari padajo!

Pojdiva noter. –Čakaj. Kako neprijetno …

Halo? –Živjo. Vem, da je pozno,

a sem sanjala, da si umrl.

Da lebdiš v uničeni postaji.

Ker ti je zmanjkalo kisika.

Vesela sem, da si na Zemlji. Oprosti. Lahko noč.

Izgubil sem signal.

Napaka!

Odpovedal je telemetrijski sistem!

In temperaturni senzorji! –In komunikacijske naprave!

In baterije! –Noben sistem ne deluje. Samo brez panike!

Vnovič vse zaženite.

Kaj se je zgodilo? –Izgubili smo signal in nadzor nad postajo.

Ste vnovič zagnali sistem? –Večkrat.

Kje je postaja? –Nad Atlantikom.

Si sporočil Obrambnemu ministrstvu? –Ne. –Zadnji podatki s postaje.

Koliko je minilo? –3 ure in 6 minut. –Pridite, gremo na sestanek.

Valerij, fotografije teleskopa.

Prekleto, ne vidi se, ali je Saljut ali ne!

Kaj, če ga bodo Američani sestrelili? –Pa kaj še.

In če bodo zaradi tega sprožili zvezdno vojno?

Kličete ministrstvo?

Ne, odpovedujem dostavo hrane. Zveži me z ministrstvom.

SZ je izgubila nadzor nad svojo vesoljsko postajo.

Saljut–7 je zdaj nenadzorovan 20 ton težek objekt, ki lebdi v vesolju.

Nihče ne ve, kako dolgo lahko "mrtva" postaja ostane v orbiti.

Strokovnjaki pravijo, da bo postaja kmalu začela naglo padati.

Trenutno nihče ne ve, kam bi lahko padel Saljut–7.

Kje in kdaj bo sovjetska vesoljska postaja padla na Zemljo?

Zlahka bi kadarkoli padla na ameriška tla.

Strokovnjaki pravijo, da bi lahko padla kamorkoli.

Če pade na naseljeno območje, bo veliko žrtev.

Eksplozija bi lahko uničila veliko regijo.

Upamo, da bodo Sovjeti to uredili,

vendar ne bomo čakali. Trenutno delamo na …

Tovariš Šubin, razložite, kako nam je uspelo sredi hladne vojne

izgubiti naš ključni strateški vesoljski objekt?

Skušamo ugotoviti, kaj se je zgodilo.

Če ne veste vzroka, potem tudi ne poznate rešitve, kajne?

Vemo. Moramo na postajo in tam ugotoviti. –Kdaj to nameravate?

Postaja bo v orbiti še tri mesece. Imamo čas. –Nimamo ga.

Čemu naglica? –Dobili smo informacije,

da bo NASA lansirala Challenger 30. v mesecu. Čez 22 dni.

Poglejte.

To je naša postaja Saljut–7, težka 20 ton, velikosti 15 x 6 metrov.

To je ameriški raketoplan Challenger s hangarjem velikosti 15 x 6 m,

ki lahko prepelje 20 ton. Zanimivo naključje, kajne?

Še eno zanimivo naključje.

Novi član Challengerja je naš francoski prijatelj Patric de Bonnel,

ki je šel s Fjodorovom na Saljut–7.

Še sta prijatelja. De Bonnel mu pošilja celo lešnike in smrdljiv sir.

Patric pozna Saljut–7 enako dobro kot naši fantje.

Če bi Američani zaplenili našo postajo,

bi to razumeli kot napad? –Ja. In morali bi jim odgovoriti.

Hočete reči, da bodo poskušali …

Ukrasti našo postajo? –Valerij, razumete,

da Američanom ne moremo dovoliti zavzetja naše postaje?

Če ne boste nekoga poslali tja, jo bomo morali sestreliti.

Razumete, da bi eksplozija uničila vse satelite v orbiti?

Vesolje bi izgubili vsaj za deset let!

Tovariš Šubin, to je bil ukaz.

Ne smemo uničiti svojega vesoljskega programa!

Če jim je ne uspe popraviti, jo bodo vaši fantje vrgli v ocean.

Tako bo rešenih veliko življenj, pa tudi naš vesoljski program.

V orbiti se ni še nihče združil z nenadzorovanim objektom.

Ne smemo hiteti.

Valerij Petrovič, pripravite ekipo.

Na današnji dan pred 15 leti

so v orbito lansirali vesoljsko postajo Saljut–1.

Najnovejša različica, Saljut–7, uspešno kroži okoli Zemlje

in normalno deluje v avtomatičnem načinu dela brez astronavtov.

Z vsemi sistemi upravljajo iz nadzornega centra na Zemlji.

Zdaj pa športne novice. –Oče?

Oče?

Vojaki tudi kakajo?

Ja, kakajo.

Kakajo tudi piloti?

Tudi oni. –Kaj pa astronavti? –Tudi oni. Vsi kakajo.

Generali ne kakajo!

Zakaj ne? –Ker so junaki Sovjetske zveze.

Zdaj pa kakaj.

Ja? –Volodja, tukaj Viktor Aljohin.

Živjo, Vitja. –Si gledal poročila?

Ja, zakaj? –Zanimivo, kako so komentirali stanje Saljuta.

Vitja, z njim se je nekaj zgodilo. –Aljohina? Vi ste na vrsti.

Oprosti, kasneje te pokličem.

Počakajte zunaj. –Ne smem z njo? –Seveda ne.

Tako torej …

V katerem mesecu je? –Kaj?

Aja. V 30. tednu.

Ja, v 30. tednu.

Postaja se vrti okoli dveh osi, eno stopinjo na sekundo.

Kako naj se združimo? –Fjodorovu bi uspelo.

Ročno združitev so delali samo Lazovoj, Fjodorov in Plakov.

Astahov mora še vaditi. –Dovolj natolcevanja. Dajte ju v simulator.

In naj se poskušata združiti z rotirajočo postajo.

Prav imate.

Valerij, pokliči Fjodorova. –Zdravnik mu je prepovedal polete v vesolje.

Poklicali bomo nekoga drugega.

Danes ne grizejo. –Najbrž hibernirajo.

Spijva nekaj, da bova spala še midva. –Z veseljem.

Viktor Petrovič! Tovariš Aljohin!

Takoj se morata javiti na dolžnost!

Prihajava!

Kaže, da morava iti. –Le kaj je tako nujnega …

Najbrž sem opravil sistematski pregled.

Pospravi palico, prosim.

Zakaj mi nisi povedal za sistematski pregled?

Zakaj bi ti? Vedno ga naredim in vsakič pristanem med rezervami.

Si mislil, da bom ljubosumen, ker ne kličejo še mene? –Tudi to.

Vitja, me zajebavaš?

Si res mislil, da bom ljubosumen?

Me pomiluješ?

Nisi pravi astronavt. Nisi še hodil po vesolju.

Si navaden inženir v skafandru.

Na zdravje!

Živjo, Vitja. –Živjo.

Kako dolgo je noseča tvoja žena? –31 tednov in tri dni.

Štiri dni. –Štiri. –Ja.

Torej še malo in postal boš oče. –Ja.

Vitja.

Dali smo te v prvo ekipo.

Hvala.

Hočemo, da greš na Saljut–7.

Pripravljen sem. –Toda to ne bo rutinsko. –Se je kaj zgodilo? –Ja.

Izgubili smo zvezo s postajo, toda ne vemo zakaj.

Ti si jo zgradil in jo najbolje poznaš. –Kdo bo vodil misijo?

Koga si želiš za vodjo?

Fjodorova.

Pri veliki hitrosti se moraš poravnati s postajo za združitev

in se združiti po občutku. –Če mi uspe, častiš steklenico konjaka.

Cel zaboj! –Zmenjeno!

Združitev …

Sranje!

Gen, počasi. –Še enkrat.

ZDRUŽ ITEV

To je mikromodel rotacije postaje.

Za združitev mora biti ladja poravnana z njeno rotacijo.

Teoretično je to mogoče, toda … Bojim se, da v praksi ni.

Dajmo.

Če odstranimo en sedež, bo več prostora za gorivo, hrano, vodo.

Pomemben je vsak gram. Manj ljudi rabi manj vode, hrane in kisika.

In manj žrtev, če bi šlo kaj po zlu?

To je nemogoče.

Ne gre, Valerij Petrovič.

Nemogoče! –Predstavljajte si, da parkirate avto v garažo.

Primi avto. Vrata garaže so tukaj, tukaj in tukaj. In tako naprej.

Nežneje! Kot bi bila ženska.

Nisem še imel ženske, ki bi rotirala okoli vseh osi.

Tega ne zmore nihče.

Kdo nam je še ostal? –Zmanjkalo nam je poveljnikov!

Poklicali smo vse, ki jih imamo.

Živjo, Volodja.

Živjo, Valerij. –Kako si? –V redu, pa ti? –V redu.

Si slišal, da imamo težave z izbiro ekipe za Saljut?

Težave z združitvijo?

Slišal sem.

Misliš, da je sploh mogoče?

Hitro rotira? –Ja.

Več kot stopinjo na sekundo po vseh oseh.

Tudi ti si pilot. Vse ti je jasno.

Lepo te je bilo videti. Poučevat grem nove generacije.

Volodja …

Bi šel ti tja gor?

Zelo je zapleteno.

To me ne moti.

Jutri greš pred zdravstveno komisijo.

Kaj, če se ne vrneš do poroda? –Kaj? To je pogoj.

Obljubili so, da se vrnem do poroda.

Pristal bom na strehi bolnišnice. –Bedak, ne šali se!

Skrbi me. –Zakaj?

Zamenjal bom žarnico in se takoj vrnil. –Ne more nihče drug?

Veš, da sem najboljši inženir.

Lažeš! Najboljših ne pošiljajo zaradi navadne žarnice. –Ljubica.

Nekaj mi prikrivaš!

Kaj misliš, da prikrivam?

Da se je nekaj zgodilo.

Nekaj resnega. In da so vsi, razen tebe, zavrnili nalogo. Bedak!

Povej mi … Česa se morajo nosečnice izogibati?

Stresa. –Kaj pa ti počneš? –Živciram se. –Nehaj.

Prosim te!

Ne živciraj se.

Vzemi tole s sabo. –V vesolje? –Ja.

Ne grem na smučanje … –Ne ugovarjaj!

Kot ukažeš!

Dve topli kapi. Pridi sem.

Lahko dobim jedilnik?

Menda bo Gorbačov prepovedal alkohol. –Vem. Zame čisto malo.

Na kaj pijeva?

Z Vitjo greva jutri v Bajkonur.

Se zafrkavaš?

Čez en teden greva v vesolje. –Saj imaš prepoved.

Ne.

Ne morejo brez mene. Potrebna je ročna združitev.

Vse bo v redu.

Ne skrbi. –Jebi se!

Nina …

Kaj je tako lepega v tem prekletem vesolju,

da ti je ljubše od žene in hčerke?

Sojuz je pripravljen za izstrelitev. Prehod na ladijsko napajanje.

Sprejel poročilo od sedmega. Prvi. –Ločitev bočnega nosilca. 71.

Sprejel poročilo od 71. Prvi.

Začetek izstrelitve. Prva črpalka.

Izpiranje. Druga črpalka.

Zapiranje ventila.

Reguliranje tlaka.

Spuščanje kablov.

Zagon. –Vžig!

Začetno …

Srednje …

Glavno …

Vzlet!

Poglej jo! Lepa je.

30 sekund. Stabilna višina. –Fluktuacije?

Kontinuirane. Letiva nemirno, vendar varno.

Zavoji in rotacija znotraj norm.

Parametri nadzornega sistema lanserja znotraj norm.

Ločitev nujnega propulzijskega sistema. –Ločitev prvega kraka.

Izklop bočnih motorjev. –Ločitev bočnih motorjev.

Plovilo stabilno.

Pamiri, kaj tam visi?

Olimpijski medvedek, ki mi ga je dala hčerka.

Za srečo? –Za breztežnostno stanje.

Srečno!

Ločitev nosu. –Ločitev trupa rakete.

Izklop glavnega motorja.

Ločitev repa.

Fanta, v orbiti sta.

Čestitam!

Tudi midva tebi, Zora.

Zjutraj ob 7.00 je v orbito poletel Sojuz T–13.

Oče je na nebu.

Združil se bo s postajo Saljut–7 in opravil raziskave in eksperimente

za dobrobit sveta in vseh Sovjetov.

Ostale novice. V Habarovsku …

Ne vidim je še. –Še vedno je v Zemljini senci.

Vidna bo na 90 stopinj navzdol in okoli 10 stopinj v desno.

Čakava.

Še je …

Tam je.

Vidim jo. –Obrnita ladjo, da bomo videli še mi.

Ciljam.

Tam je naša lepotica!

Tudi mi jo vidimo. Počasi krenita, fanta.

1600 metrov. Na postaji bova čez približno pet minut.

Približajta se ji na 200 metrov in ugasnita motor.

Prav.

Naj začneva upočasnjevati? –Ne še.

Zmanjšujem bočno hitrost za 2 m/s.

Zora, jo vidite?

Ja. –Rotira v desno okoli 1,5 stopinj na sekundo.

Še hitreje, kot smo mislili. –Zora, vidite,

da so solarne plošče obrnjene v različne smeri?

Ja, vidimo.

Stepanovič? –Ne vem. –Saša?

Za analizo potrebujemo fotografije. –Fotografiramo.

Pamiri, hranita gorivo.

Imata samo tri poskuse za združitev. –V redu, Zora.

Potrebujeva ga tudi za vrnitev. –Ja. Srečno!

Pamiri, začnita združitev.

Gremo.

Združimo se. –Izvlek sonde za združitev.

Oddaljenost 32 metrov.

Poskusil se bom združiti.

Umakni naju, trčila bova!

Nisva se združila.

Hitro naju umakni! –Vidim, bom. Pomiri se.

Je bil trk močen? –Ne, samo oplazila sva jo. –V redu.

Pamiri, kmalu vstopata v senco. Spočijta si.

Mi bomo razmisliti, kako naprej.

Nadaljevali bomo kasneje.

Sprejeto. –V redu. Midva jo bova podrobno proučila od zunaj.

Če se bova zadnjih 11 minut gibala s hitrostjo 35 cm/s,

je to četrtina obratov in moralo bi zadostovati za združitev.

Kaj počneš? –Ciljam. Lovim pravo hitrost.

To je tvoja ideja.

Ne moreva brez odobritve. –Ni važno. Samo zvadila bova.

Slišal si, kaj so nama rekli.

Preveriva jo od zunaj. –Prav.

Rotacija postaje po vertikalni osi je stabilna.

Predvidena hitrost združitve je 15 cm/s.

To ni dovolj za poravnavo ladje z rotacijo postaje.

Poskušal naju bom poravnati s postajo.

Naju tako rekoč približati.

Preveri pripravljenost sistema za združitev.

Vitja, to je samo vaja.

Hkrati pa bova še pregledala postajo.

Ne smeta zmanjšati hitrosti, ampak jo vsaj trikrat zvišati.

Vsaj na 35 m/s.

Je sistem pripravljen? –Sistem za združitev je pripravljen.

Začniva.

110 metrov, hitrost 34 cm/s.

35 cm/s.

Če se jima pri tej hitrosti ne uspe združiti, bosta trčila v postajo.

35 cm/s …

Izgubili bomo ladjo.

Prekleto, moramo jima povedati, naj se vrneta.

Tole je nevarno. –Vitja, pomemben je vsak centimeter.

Malenkost preveč v levo, desno, gor ali dol in konec je. Štekaš?

Volodja, tvegava. –Počasi …

Draga, se bova poljubila? –Počasi, trčila bova! –Počasi …

Mehansko smo se združili. Začenjam pritrjevanje.

Viktor?

Lahko se sprostiva. Zakaj bi letela brez zveze? –Psihopat si!

Toda združila sva se. –Nočem nadaljevati misije s tabo.

Vitja, kam pa lahko greš?

Valerij Petrovič.

Valerij, na liniji so.

Pamiri, me slišite?

Zora, Pamir 1. Poslušam.

Kako ste? –Odlično.

Poslušajte, Pamiri … Pogovarjali smo se in …

Imate sveže posnetke?

Ne še.

Združila sva se.

Prosim?

Sojuz–T13 se je uspešno združil s postajo Saljut–7.

Pritrdila sva se. Poročilo poveljnika Pamira 1.

Ti bogca. –Nared sva za preverjanje tlaka in transfer na postajo.

Zora, me slišiš? Sprejem.

Fanta, izjemna sta.

Nas pa je skrbelo, kako bo …

Obleci novo srajco.

Pamiri, čestitam. Izjemna sta.

Toda odslej bomo vseeno delali timsko.

Prav. –Pripravita se na vstop v postajo.

Vstopila sva v zračno komoro.

Vse je v redu. Lahko vstopiva.

Naj odprem loputo? –Valerij … –Počakajte.

Veš, kako Gruzijci rečejo "čakaj"?

"Halo, čakaj!"

Pamiri, javite se. –Zora, poslušava.

Pamir 1 ostaja, Pamir 2 gre na postajo.

Zora, zakaj ne še jaz? –Ne gre. Samo Pamir 2.

Ne, oba greva. –Volodja,

če se ti kaj zgodi, Vitja ne bo mogel sestreliti postaje v ocean.

Ne smemo tvegati.

Razumem.

Zapri loputo.

Daj.

Fantje, če se mi kaj zgodi, me vrzite v Indijski ocean.

Vedno sem si ga želel videti. Kokosi, banane …

Pusti to za kasneje. –Prav. –Odpri loputo. –Odpiram.

Pamir 2, kolikšen je tlak?

670 mmHg.

Malo cvrči.

Tlak pada. Nadaljujem odpiranje.

550 mmHg … Še pada.

Valerij? –Kaj je?

Nevarno je. Ne odpiraj. –Naj odprem? Sprejeto.

Zapri loputo! –Vitja!

Vitja! –Pamir 2!

Zemlja, ne slišim vas! Ušesa so se mi zamašila zaradi padca tlaka.

Pamir 2?

Vitja, kje si? –Pamir 2.

Na postaji sem.

Tlak se je izenačil, toda povsod je led.

Prosim? Kako to misliš? –Kakšen led, Vitja?

Zelo je mrzlo. –Kaj kažejo senzorji?

Tlak je 530 mmHg. –Aha … Poskusi prižgati luč.

Zakaj molčiš? Kaj je z lučjo?

Pamir 1, Vladimir, oglasi se. –Bratje, tukaj je ledeno.

Si na postaji? –Ja.

Kaj praviš? –Polna je snega. –Prosim? Kakšnega snega?

Najobičajnejšega snega. Za en centimeter ga je.

Fanta, preverita panele.

Paneli so polni ledu.

Postaja je kot hladilnica. –Toda od kod ves ta led?

Najbrž je počil zbiralnik za vodo.

Kolikšna je temperatura?

Nimam pojma. Termometer je elektronski, crknil je. –Pljuni.

Je pljunek zmrznil? –Ja.

Si pljunil v okno? –Ne, vame. Zgrešil je.

Dobro me poslušajta. Vrnita se na ladjo in si spočijta.

Že 24 ur nista spala. –Prav.

Ljubi domek …

"Dobrodošli". Si ti to napisal?

Ne, Svetlana.

Nedavno sem pri ribolovu skoraj potopil čisto nov radio.

Je crknil? –Ne. –Blagor tebi. –Ker je bil izklopljen.

Morda se je enako zgodilo s postajo.

Če je poplavila pred izgubo energije, gre lahko na odpad.

Če pa je poplava posledica izgube energije …

Potem bi jo lahko rešila.

Tovariši, kaj pravite? –Kaj naj rečemo?

Postaja je neuporabna. –Če je dovolj časa, jo lahko poskusita rešiti.

Najprej bi jo morala odtaliti, za kar je potrebno vsaj dva dni.

Ko se led stopi, bo oprema mokra. –Morala jo bosta posušiti.

In kaj potem? Preveriti vso elektroniko?

Aljohin pozna to postajo. Zgradil jo je z lastnimi rokami.

Hrane imata za deset dni. –Super, to bo zadostovalo!

Prosim? Postaja je ledena. Nemogoče, da bi to zdržala.

Grela se bosta na ladji, kjer je 20 stopinj.

Loputa bo morala biti odprta, da bo postajo napolnil kisik.

Ladja se bo hitro ohladila. Niti sedem dni ne bosta zdržala.

Kateri Rus se boji mraza? –Valerij, vi ste Rus. –Ja, in?

Predstavljate si, da vas sredi zime zaklenemo v lopo

z ledeno hrano in pijačo. Koliko časa bi zdržali?

En dan? Pet dni?

Pamiri, oglasite se.

Zora, me slišite? Dobro jutro.

Pogovorili smo se in odločili,

da je najpametneje, da postaja pade v ocean in se vrneta domov.

Zora, toda tukaj sva. Dajte nama vsaj dva dni.

To ne bo zadostovalo in tveganje je preveliko.

Valerij, poslušaj me.

Bi se ti na našem mestu kar vrnil domov?

"Dva dni". –Valerij? –"Dva".

Pamiri, takole bomo.

Imata pet dni.

Če vama do šestega dne ne uspe, se znebita postaje …

In se vrnita domov.

Prav. Sprejeto. Prekinjam zvezo.

Ta teden so Rusi sporočili, da pošiljajo posebno reševalno ekipo,

ki naj bi rešila mrtvo vesoljsko postajo …

Ventilacija dela? –Ja. Vdihavam svež gorski zrak.

Ameriški strokovnjaki so skoraj prepričani, da jim ne bo uspelo.

Ledeno! –Ker je za popravila nujna sodobnejša tehnologija,

ki pa je trenutno nimajo.

Nataša, poglej tole.

Po vsakem obratu okoli Zemlje temperatura ladje pade za 0,2 °C.

Hočem, da na poročilih poročajo, da gre našim astronavtom odlično.

Strokovnjaki pravijo, da misija ne bo uspela …

Urejeno. –Kar pomeni, da bodo astronavti umrli.

Dvomim, da bo to prepričalo Američane. –Bodite prepričljivejši!

Orbita postaje pokriva celoten teritorij ZD A.

Možno je, da se na postaji nahaja orožje. Jedrsko.

Če pride do trka, bo eksplozija enaka tisti v Hirošimi.

Izgledalo bi takole …

Američani bodo izstrelili Challenger

s praznim tovornim prostorom.

Baterije bova povezala direktno na solarne plošče

in se obrnili proti soncu.

Tako bomo napolnili baterije in ogreli postajo.

Obseg postaje je 80 m3.

40 W po kubičnem metru je torej 3,2 kW. Dobili bomo polovico tega.

Potreben bo en dan, da se ogreje do 3 °C, največ pa bo doseglo 5 °C.

Na žalost.

Kot Soči pozimi. Ni prehudo.

Začenjam nas obračati.

Predaleč! Na levo!

Vitja, v vesolju sva! "Levo" v odnosu na kaj?

Na sonce, prekleto! In upočasni malo! Tako!

Stoj! Zaviraj! –Saj sem.

Deluje. Poskusi.

Ogreva se.

Bravo, inženir.

V skafandru.

Madonca.

Prečudovito je.

Hladna je.

Nekaj bova poskusila.

Tole bo učinkoviteje.

Pazita, da voda ne vdre v ladjo in jo poškoduje. –Paziva.

Jaz sem napadalec, Vitja pa vratar.

Vodo bova potisnila v pomožno komoro in jo tam zbrala.

Prav bi nama prišli pomočniki s cunjami.

Bojim se, da ne bo s tem nič.

Kaj pa glasba za razpoloženje?

Takoj bo.

Za cunje pa uporabita stare halje in kombinezone.

Volodja, koliko je vode?

Kako naj ti razložim …

Zelo veliko. –A tako. Glasba za vaju.

Nimate nič drugega? –Samo zafrkavamo se!

Tako je prav! –Veliko bolje.

Volodja? –Ja. –Pojdiva preverit ventilacijo. –Prav.

Mislim, da je notri suho.

Ojoj …

Vitja, zapri loputo! Takoj! Zapri jo!

Prekleta …

Pamiri, sta zbrala vodo?

Skoraj vso, toda zmanjkalo nama je cunj.

Uporabila sva celo najina oblačila.

Je na ladji toplo? –Topleje kot na postaji.

Znosno je. –Preverjajta temperaturo in pijta vitamine. –Prav.

Pazi, da te sonce ne opeče.

Kolikšna je tvoja temperatura? –Normalna, 36,6 °C.

In tvoja? –Tudi.

Vitja, preveri tisti kup vreč nad kavčem.

Je kaj notri?

"Vodka"

Zelo duhovito. –Odpri jo. Daj!

Kako si jo pretihotapil?

Izkušnje, stari moj.

Človek …

In? Bova srknila, da se malo pogrejeva?

Na Zemlji je to prepovedano.

Nisva na Zemlji in to za naju ne velja.

A sva vseeno na teritoriju SZ.

Policija ne leti okoli ladje.

Ja, tudi jaz jih ne vidim.

Natoči nama eno.

Vidiš najinega sopotnika?

Ščurek. Prvi v vesolju.

Torej ne haluciniram. –Kaj bova z njim?

Če bi bil na Zemlji, bi ga poteptal.

Smili se mi. Vendarle je najin rojak.

Rojak, boš spil nekaj z nama?

Stepanovič, za kaj se borimo?

Zakaj tvegamo njuno življenje?

Saj je samo kos železa.

20-tonski. –Za ugled sovjetske astronavtike.

Ja.

Vova Komarov …

Jura Dobrovoljski, Vitja Pacaev …

Vladik Volkov … Vsak dan se jih spomnim.

In vsakič pomislim, kaj bi lahko naredili, da bi jih spravili domov.

To je ugled. –Takrat nismo mogli narediti čisto nič.

Tudi zdaj ne vem, kaj naj naredim.

Nisem tam. Ne vidim, kar vidita onadva.

Samo slišim ju.

Slišim ju 20 minut vsako poldrugo uro, pa še z motnjami.

Lahko sprejmeš pravilno odločitev.

Spravi ju domov.

Je to pravilna odločitev?

Sta naša najboljša človeka.

Ustvarjena sta za to, kar počneta zdaj.

Gre za njuno čast …

In čast njune domovine.

Če tako gledaš na to, postaja ni samo 20 ton jekla.

Pamiri, me slišita? –Zora, slišiva. Sprejem.

Kako gre? –Čistiva delčke električnih komponent.

Je ostalo še veliko vode? –Ja, po vseh kotih jo je.

Zbirava kapljo po kapljo.

Pamiri, sta se spočila? –Ja, sva.

Pojdita na ladjo spat. Ne moreta delati brez počitka.

Ne utegneva. Ko bi videl, kakšen kaos je tukaj.

Bolje, da ne odnehava, dokler se ne znebiva vode.

To je bil ukaz.

Prav, samo da preverim komponente.

Fantje, kako so sinoči igrali CSKA? –Kaj? CSKA?

Izvedeli bomo rezultat in vama sporočili.

Valerij … –Ne zdaj.

Valerij, oba imata visoko temperaturo. Potrebujeta antibiotike.

In topel čaj! In vsaj 24 ur počitka na topli postaji.

Skorajda sta že opravila.

Po preverjanju elektrike bosta imela čaj, toploto in počitek.

Razumeš, kaj hočem reči? –Ja, razumem.

Volodja, kaj imaš? –Našel sem jo. Zelena je minus.

Si prepričan? –Stoodstotno.

Zemlja, preverila sva vse sisteme za ohranitev življenja.

Gretje, prečiščevanje vode in kisika … Vse deluje.

Ujemi!

Zdaj bova akumulator pritrdila na solarne plošče in vključila postajo.

Imava kontakt. –Spreminjava položaj?

Senzor mora zdaj poiskati sonce, da plošče obrne proti njemu.

Slišiš obračanje zobnika?

Ne.

Škoda, da snemalnik ne dela. –Notri deluje vse. Morava ven

in preveriti, ali je zunaj kakšna okvara.

Med naslednjim javljanjem bo šel Pamir 1 v vesolje. Pripravita se.

Odprl sem loputo. Tlak je normalen. –Odlično.

Zunaj sem.

Na fotografiji je videti majhne deformacije senzorjev plošč.

Začni s tem.

V redu. Tja grem.

Pojdi levo od osrednje solarne plošče. –V redu. Levo.

Nič se ni spremenilo. –Ista Zemlja in isto sonce?

Ja, vse je isto.

Plošče so videti iztrošene. Kot jadra po križarjenju okoli sveta.

Poškodbe zaradi vesoljskega prahu so normalne. Pojdi naprej.

V redu. Grem.

Površina trupa je zarjavela. Lepotica se stara.

Prezgodaj je za to. Si nad nadzornim modulom?

Ja, grem proti delovnemu modulu.

Vidiš senzor? –Ne še. Proti njemu grem.

Paziš na tlak? –Še vedno je normalen.

Zora, tam je. –Si ga našel? –Ja.

To je krivec. Vitja, prav si imel. –Glede senzorja? –Ja.

Ogrodje senzorja je zvito in stisnjeno ob trup postaje.

Kako se je lahko to zgodilo? –So kakšne sledi? –O, ja!

Ko bi jih le videli. Pred senzorjem je za tri prste debela vdolbina.

Od asteroida? –Od česa drugega pa? Kot po prometni nesreči.

Lahko odviješ ogrodje? –Bojim se, da ne.

Matice so se zabile noter. –Ga lahko obrneš s kladivom?

Dvomim. Jeklo je predebelo.

Naroči tehnikom, naj na maketi naredijo tak senzor. –Takoj.

Fanta …

Dobro, da poznamo vzrok.

Zdaj se moramo domisliti rešitve.

Vrni se noter. –Ko sem že tukaj, želim preveriti vse.

Imam dovolj kisika. Nima smisla, da hodim sem ter tja.

Razmislite in pri naslednjem oglašanju bomo sprejeli odločitev.

Me slišite? Sprejem.

Pamir, me slišiš?

Zora, Pamir 1. Sprejem.

Vitja, si tudi ti izgubil zvezo z Zemljo? Odgovori mi. Sprejem.

Pamir 2, tukaj Pamir 1. Me slišiš? Sprejem.

Vitja?

Pamir 2?

Vitja!

Zora, na postaji je dim!

Vitja! Vitja!

Zora, na ladji gori!

Vitja? Vitja, obleci skafander! Zgorel boš!

Vitja, odklopi ladjo! Zapri loputo in jo odklopi!

Sicer se bo postaja zažgala!

Drži se.

Vitja!

Vitja!

Pridi sem.

Zakaj ne spiš? –Vprašanje je, zakaj ti ne spiš?

Pamiri, oglasite se. Me slišite? Tukaj Zemlja. Odgovorite mi.

Pamiri, oglasite se.

Volodja, Vitja, me slišita? –Postaja je še v senci. Ni važno.

Torej, tovariši … Čas je, da se odločimo.

Počakajmo do naslednjega oglašanja. –Čakamo že 8 ur.

Zaradi vas nismo imeli časa za pripravo

in čakali bomo, dokler bo treba. Jasno?

Ti si se odločil, da ostaneta na postaji,

a bi ju lahko in moral poslati domov. Ti si ju ubil. –Nikar! –Dovolj!

Poskrbel bom, da boš odgovarjal za to.

In vseeno mi je, če si junak SZ!

Dvojni. Če bo treba, bom prevzel odgovornost.

Pa še kako!

"CNN" prenaša izstrelitev ameriškega raketoplana. Naj dam na veliki ekran?

To smo videli že stokrat.

Vsi na svoja mesta! Čakamo na komunikacijo.

Vitja, kako si?

Američani so izstrelili svoj raketoplan …

Joj, Vitja, zgorel si!

Ja, preverjamo.

Apogej 52.555 km, perigej 25.554 km.

Notranja temperatura je 0 °C.

Temperatura delovnega … –Zora, Pamir 1. Sprejem. Zora?

Zora! –Pamiri, oglasite se. –Pamir 1. –Pamiri?

Tukaj sva. –Pamiri so na zvezi! Pamiri, poslušamo vaju!

Živjo, Volodja. –Živjo, Valerij. –Kaj se je zgodilo?

Devet ur se nista oglasila. –Na ladji je izbruhnil požar.

Vitja ga je pogasil z dekompresijo. Na postaji sva. –Je z njim v redu?

Ima hude opekline. –Je pri zavesti? –Ja,

toda vdihnil je veliko dima. –Lahko vstopiš v ladjo? –Ja.

Skrbi me za Vitjo. –Vladimir,

vsakih šest ur mu daj dve kapsuli MP24 in BK12.

Razumem, Valerij. Stanje je …

Oskrba s kisikom je zgorela. Najbrž se je vžgal zbiralnik.

Tudi ventilacija ne dela. Skorajda ni kisika.

Na ladji še sploh kaj deluje?

Preverjam.

Procesor ne kaže nič.

Ne odziva se na ukaze.

So se stopile tudi žice? –Vse se je stopilo.

Bojim se, da postaje ne bomo mogli odvreči v ocean.

Ne moreva je upravljati.

Razumem.

Domislili se bomo, kako vaju vrniti na Zemljo.

Američanom ne smemo dovoliti, da ugrabijo postajo. –Strinjam se.

Vemo, kaj hočejo.

Ne smejo priti do naše najnovejše tehnologije.

Saljut moramo sestreliti, preden pridejo do njega.

Se zavedate, da sta gor dva naša astronavta?

Kako pa bi jima vi pomagali?

Dajte mi tri ure.

Si odprl nadzorno enoto? –Ja. Stopila se je. –To ni dobro.

Odklopi vse, preden se izpraznijo baterije. –Takoj.

Si slišal? –Kaj pa?

Zvok pristajanja. Si slišal?

Kakšno pristajanje? –Morava odpreti loputo. Raketoplan je!

Kaj za vraga … –Ameriško plovilo! Videl sem ga prihajati.

Vrnili naju bodo na Zemljo. –Nor si! Ne morejo se združiti z nama! –So že.

Viktor, tam ni ničesar! Ne odpiraj lopute!

Pusti me! Slišal sem jih.

Haluciniraš zaradi analgetikov in pomanjkanja kisika!

Pusti me, prasec! Briga me, če boš ti umrl,

ampak jaz hočem živeti! Na Zemlji! Me slišiš?

Spusti ročaj! –Ne dotikaj se me! –Spusti ga!

Nikogar ni! –Prasec, pusti me! Pusti me!

Zazdelo se ti je. Dogaja se …

Tudi jaz sem nekoč mislil, da vidim angela, a ga ni bilo.

Se spomniš kostanjev, ki si mi jih prinesel? –Ja.

V čem je štos? Ne štekam. Imajo okus po krompirju.

Tudi jaz ne razumem.

Ročna ločitev je tehnično mogoča.

Vijaki se aktivirajo mehansko, brez elektrike. –Kdaj začnejo padati?

Zdaj so na višini 180 km po perigeju. Po štirih obratih

bodo vstopili v atmosfero in začeli hitro padati. –Aha.

Koliko časa bo trajalo? –67 ur in 40 minut. 20 minut gor ali dol.

Kam bodo padli? –Približno na to območje.

Saj to je ves Indijski ocean! –Ne moremo biti natančnejši.

Morda sploh ne bosta dosegla Zemlje. –Zakaj?

Za obnovo atmosfere sta porabila večino kisika.

Ostalo jima je 5 zbiralnikov. Vsak traja 4 ure. To je 20 ur.

Zbiralniki z mešanico plinov bodo trajali 40 ur, maske pa 8 ur.

Skupaj 68 ur kisika. 34 ur na osebo.

Koliko bi potrebovala? –Še 34 ur, toda ni več …

Ne govorite "nimata"! Razmišljajte!

Recite jima, naj iščeta povsod! Vsak uporabljen zbiralnik!

Pomemben je vsak vdih in molekula kisika!

Valerij, vse smo preverili. Samo eden se lahko vrne.

In še to brez zagotovila, ker primanjkuje kisika.

Dovolj ga je za enega.

Kaj? –Imata osem ampul "Omnopona",

ki upočasnjuje dihanje in porabo kisika. Eden se lahko vrne.

Kateri? –Kapetan vedno zadnji zapusti ladjo.

Taka so pravila.

Sojuz morata ločiti točno ob 17:34:40.

Takoj jima morate povedati, sicer se ne bosta mogla pripraviti.

Saša, preveži mi ju v pisarno.

Volodja, Vitja. Me slišita?

Zora, Pamir 1. Poslušava.

Kako je Vitja?

Pri zavesti.

Naju posluša?

Ne.

Nimamo časa, zato bom kratek.

Nimata dovolj kisika.

Samo eden se lahko vrne na Zemljo. Me slišiš?

Ja. –Zberi ves kisik in Aljohina loči natanko ob 17:34:40.

Razumeš?

Ja. Naredil bom to.

Pristal bo v Indijskem oceanu.

Ladja že pluje tja.

Kako je igral CSKA? –Spartak so premagali z 2–1.

Odlično!

V redu, se vidimo.

Volodja.

Oprosti.

O čemu si razmišljal nad Madagaskarjem?

O tem, kako lepo bi bilo, če bi iz vesolja pristal tam.

Domačini bi me najbrž videli padati in našli bi me …

Potem bi me imenovali za vodjo plemena.

Pripovedoval bi jim zgodbe o vesolju, zvezdah, univerzumu.

In malo o tem, kako sem živel v SZ.

In kako si živel v SZ?

Povej mi.

Imel sem hčerko, ženo, nogomet …

In komunistična poslopja.

Ja, slišati je dolgočasno.

V primerjavi z razgledom iz vesolja na afriški kontinent.

Toda meni je moje življenje všeč.

Nina?

Živjo. –Pozdravljena.

Živjo.

Se je kaj zgodilo?

Govoriti moraš z njim.

Oprostite.

Živjo, Nina. –Živjo.

Imata težave. Imela bosta … –Vse vem. Kdaj lahko govoriva?

Pravkar sta na zvezi. Pridi.

Pamiri?

Pamiri, me slišita? –Ja, Zora. Poslušam.

Volodja, Nina je tukaj.

Rada bi govorila s tabo.

Nina, me slišiš? –Ja. Slišim te.

Hvala, da si prišla.

Kako je Olja? –Tukaj je. Rada bi govorila s tabo.

Živjo, oče. Kje si?

Živjo, ljubica. –Oče, kje si?

Zelo daleč.

Na nebu?

Ja, na nebu. –Se boš kmalu vrnil?

Najprej moram tukaj nekaj končati. –Prav. Čakava te.

Volodja …

Me slišiš?

Ljubim te.

Tudi jaz tebe.

Vrni se!

Tukaj že itak ni kisika. Zakaj kadiš?

Vitja, čas je za ločitev.

Domov greš.

Vsakih osem ur si daj injekcijo "Omnopona".

Tako boš imel dovolj kisika do Zemlje.

Se znaš ročno ločiti?

Pristal boš v Indijskem oceanu, kot si si želel.

Zakaj ne moreva iti skupaj?

Ni dovolj kisika za oba.

Ne grem sam.

Ne trapaj. Imaš nosečo ženo.

Ne grem sam. –To je ukaz! –Trativa čas.

Poslušaj me. Pojdiva ven razbit prekleto ogrodje senzorjev!

Baterije bodo začele delati in imela bova elektriko.

Ventilacija bo začela delati in počakala bova reševalce.

Samo razbiti ga morava. –S čim? S kladivom? –Niti poskusila nisva!

Poslušaj me. Veš, da če nama ne uspe,

ne bo nobeden odšel domov? Zmanjkalo nama bo kisika!

Razumem. –Potem pa pojdi domov! –Če se vrnem sam …

Kako naj svojemu otroku pogledam v oči?

Kako naj pogledam tvoji hčerki v oči?

Ne drži se tako močno. Roke te bodo bolele.

Kako veš, da se močno držim?

To sem počel na svojem prvem hodu po vesolju. Roke so me zelo bolele.

Kako si? –Odlično. Tako kot na Zemlji.

Vitja, obrača me. Pritrdi me še z druge strani.

Takole? –Ja.

Poglej. Je zdaj v redu?

Nobenih sprememb.

Vstopava v Zemljino senco. Postalo bo zelo mrzlo.

Vitja, konec je.

Konec je.

Se vrneva na ladjo ali ostaneva tukaj?

Si se kdaj vprašal, zakaj astronavti dobivajo samo hčerke?

Ja.

Sami frajerji smo, dobivamo pa samo hčerke.

Ja.

Morda zato, ker so punce super.

Nedvomno.

Bogve, kako je z Lilio. Morda že rojeva.

Ko bi vsaj enkrat lahko videl svojega otroka.

Ne, Vitja. Enkrat ni dovolj.

Ja, ni dovolj.

Sestrelila bova postajo.

Storila sva vse, kar sva lahko.

In ti tudi.

Moj oče je s tovornjakom prevažal drva.

V mrazu so se lomile verige.

Nižja kot je temperatura, lomljivejše in krhkejše je jeklo.

Če počakava, da bo temperatura ogrodja –100 °C …

Ga bova lahko razbila.

Morava poskusiti!

Časa imava do zore.

Prav.

Pridi!

Volodja, konec je. –Ni konec! Ni!

Pridi!

Fanta, prekleto … Me slišita? Vidimo vaju!

Kaj počneta?

Zora, Pamir 1. Slišim vas. Popravljava postajo.

V bistvu sva jo že popravila.

Ruska astronavta sta popravila postajo.

Strokovnjaki pravijo, da je Sovjetom uspelo nemogoče.

Postaja dela in lahko spet sprejema vesoljske ladje.

Postaja bo kmalu sprejela tovorno ladjo z opremo.

Rusi so vnovič pokazali svoje junaštvo.

To je velika zmaga svetovne astronavtike.

Pamiri, oglasite se.

Zakaj molčite? –Kako je moja Lilia?

Odlično. Dobili ste hčerko.

Čestitam!

Zdaj si pravi astronavt.

ZA VSE JUNAKE POLETOV V VESOLJE

Zelo ste urejeni, Volodja!

Nas dobro vidite? –Ja, odlično. –Lahko malo izdihneta?

Ne vidi se, odlično. Prosim, snemita kapi za trenutek.

Hvala. Na posnetku ne smeta nositi kap.

Fanta, če želita kaj povedati, smo pripravljeni.

MEDIATRANSLATIONS

Za HD priredil metalcamp

Tehnična obdelava DVD Ripper Slovenija