Original subtitles

www.titlovi.com

Druga svetovna vojna se je kon�ala,

ko so na Hiro�imo vrgli atomsko bombo.

Takrat se je za�ela nova, hladna vojna

in oboro�evalna tekma dveh svetovnih velesil.

V srcu Afrike, ob reki Ogowe, je priljubljeni �lovekoljub,

na videz dale� od sveta, skrbel za gobavce.

Nekateri so trdili, da ogro�a mir na svetu.

ALBERT SCHWEITZER

LAMBARENE, GABON, 1949.

Dobro jutro.

Jutro.

Dobro jutro.

Dobro jutro. - Jutro, doktor.

Koliko bolnikov imamo danes? - 10.

Ta je poseben primer, doktor.

Kaj je z njo? Na, dr�i to.

Dovoli, da pogledam. Obrni se na svetlobo.

Dvigni glavo.

Poglej navzgor. Ah!

Naj po�aka, takoj pridem.

Ah, dobro jutro, stari prijatelj!. Kako si?

Dobro zgleda. - Dobro.

Po�asi, po�asi!

�akaj.

Av!

Poslu�aj! Tu imamo pomembno poslanstvo,

ki se mu re�e spo�tovanje �ivljenja.

To velja tudi zate.

Ne! Nazaj! Gor!

Gor! Dobro. Tu ostani! Ne!

Jutro, doktor. - Jutro.

Stanje tega mo�a se ne izbolj�uje.

�e pred tedni je dobil Melarsoprol.

Hm... Komu ste dali zdravila? Sestri ali �eni?

Hm...

Joseph, prosi �eno, naj nam poka�e tablete.

To ni Melarsoprol.

Pravi, da so te tablete bolj�e, ker so ve�je.

O moj Bog. In kje je ostal Melarsoprol?

Dragi kolegi, nekaj stvari moramo raz�istiti.

Tablete ne znajo hoditi.

�al mi je, doktor. Premalo sester imamo.

Ko je pri�el, sem mu takoj dal penicilin, ampak

kolena verjetno ne bomo re�ili.

Penicilina nam zmanjkuje.

Zmanjkuje penicilina? Lahko �e hodi?

... dr. Albert Schweitzer,

priznani umetnik, �lovekoljub in teolog.

Prisluhnimo orglam katedrale v K�lnu.

Sem sli�ala doktor? Doktor? Na� doktor?

Mhm.

Doktor! Hitro! Na radiu ste!

Ugwu! Morda ve�, kje je veliki doktor?

Mislim, da je od�el v vas gobavcev.

Hvala.

Mink�e, kje so vsi?

Lahko bi pomagali postaviti to kolibo.

Doktor. Doktor!

Hm? - ����!

Kaj je?

O, ne!

Poglej jih, no!

Tako ne boste nikoli zgradili novih hi�!

Ne zmoremo, doktor. - Preve� je dela.

Seveda zmorete. Mar ni res, Mink�e?

Ko bodo zgrajene bodo tako lepe,

da se bo vsak �elel oku�iti z gobavostjo.

Zdaj gremo. Mink�e.

Postavite to ogrodje. - Doktor!

Tu ste!

Sploh veste, koliko je �e ura!

�oln vas �aka �e skoraj eno uro.

Joseph je prtljago �e natovoril.

Jaz bi rad pomagal. - Hvala, Quabi. Prihajam, Anna!

Spet v Strassburg, Doktor? - Ne. Tokrat v Ameriko.

Zbrali bomo veliko denarja.

Prijazni Jenkiji bodo podprli gradnjo va�e vasi.

�e ne bomo zbirali denarja, vasi ne bo.

Tudi bolni�nice ne bo.

So tam kavboji in indijanci?

Ne vem. Sli�al pa sem, da so tam hi�e

stokrat vi�je kot najvi�ji bambus.

NEW YORK, 1949

Bravo!

Bravo!

Kako se po�utite v ZDA, profesor?

Ah, recite mi kar doktor. Hvala, hvala.

Dovolite mi, redko se vidimo ...

Oprostite, prosim. se lahko predstavim?

Sem Therese Bourdin.

Fotografiram za �asopis.

Vesela sem, da sem vas spoznala, doktor.

Gospa Schweitzer, pozdravljeni. - Pozdravljena.

Bilo bi mi v �ast, �e bi vas lahko spremljala en ali dva dni.

Trudila se bom, da ne bom mote�a.

Oh, no ja, no ja.

Upam, da bosta najina obraza prinesla kak�en dolar ve�.

Dr. Schweitzer! �asopis Life

vas je imenoval za najve�jega �loveka na svetu.

Kako se ob tem po�utite? - �al ta novica

�e ni dosegla d�ungle.

O, pozdravljena, gospodi�na. Najlep�a hvala.

Kak�no presene�enje. Hvala.

Ameri�ani ste tako velikodu�ni.

V imenu vseh bolnikov iz Lambarene,

se vam zahvaljujem. �elim si, da bi jih lahko videli.

Taki majhni papir�ki pogosto odlo�ajo

o �ivljenju in smrti.

Ste vsestranski �lovek.

Teolog, glasbenik filozof, zdravnik ...

Nam lahko poveste, kako vam vse to uspeva?

Ah, tam gre vse eno z drugim.

S knjigo o Jezusu sem �okiral cerkvene u�enjake.

S knjigo o Bachu sem �okiral vse glasbenike.

Tako mi ostane samo �e medicina.

Koliko �asa �e delate v bolni�nici, doktor?

To raje vpra�ajte mojo �eno. Ima bolj�i spomin. Lene?

Tja sva prvi� od�la leta 1913.

Vendar naju je prekinila I. svetovna vojna.

Kasneje sva se vrnila, z va�o prijazno podporo.

Zdaj delujemo od leta 1924.

Na obisk grem, �e le morem.

Bojim pa se, da bo mo� tam ostal za vedno.

Oh, poglej, koga vidim!

Veliki prijatelj Albert! Pridi, pridi!

Einstein? Tisti komunist?

Govorite o velikih ljudeh ... Tu je res najve�ji na svetu.

Profesor Albert Einstein. Veliki mislec, veliki humanist.

Zelo sem vesel, da sva prijatelja.

Doktor. Doktor!

Vaju lahko fotografiram? Dva najve�ja �loveka na svetu?

Saj nimate ni� proti, profesor Einstein?

Bojim se, da bo to �kodilo mojemu prijatelju.

Kako to mislite?

Dru�enje z nevarnim komunistom kot me v javnosti zmerjajo,

lahko vpliva na na uspeh njegovega dela.

To je najve�ja neumnost!

Je to res, doktor? - Ah, oba veva,

kaj se dogaja v glavah politikov.

Kar fotografirajte, gospodi�na Bourdin.

Bo� pri�el v hotel? Zelo te bova vesela.

Neprijetne ob�utke imam ob vseh teh dogodkih.

Taki so. Radi imajo cirkus.

Ne misli na to.

Kaj imava zve�er, Lene?

Nobenih sestankov. Samo ve�erja z odborom.

A tako.

Nobenih govorov.

No ja. Nekaj bo� �e moral povedati.

Kako prijetna je bila mala deklica, kajne?

Ni bila tako majhna. Zdela se mi je �e kar razvita.

Ne tista! Majhno deklico sem mislila.

A!

Tudi ve�ja deklica je bila prijazna. Fotografinja.

Mimogrede, jutri morava v studio na uradno fotografiranje.

Uradno fotografiranje?

Sva zbrala �e zadosti denarja?

Sva zbrala �e zadosti denarja?

Mislim na siroto Mink�e in revno mladino.

Veliko dela nas �aka.

Saj gre� z mano v G�nsbach?

Tako sem obljubil.

Tvoje obljube pogosto ne dr�ijo, Albert.

Ne za�enjaj spet s tem, Lene.

Seveda bi rad videl Rhene in vnuke.

Morda se zdi, da imam ko�o kot povodni konj,

a moje srce je krotko kot golob.

Hm...

Saj ve�, da ju pogre�am.

Saj nisem rekla, da ju ne pogre�a�.

O! Dobrodo�el!

Sem vaju prekinil, Helene? Sem ... - Ah, nikar.

Albert!

Albert!

Albert!

Sedi. Samo �evlje si obujem.

Ni� se ne trudi.

Ima� kaj proti, �e se jaz sezujem?

Nikar se ne trudi,

saj vidi�, da smo vsi obuti. - Ko si �e ravno tu,

imam razlog, da odprem to pija�o.

Ali ve�, da me menjajo s tabo?

Si vedel?

Ne! Res?

Potem predlagam dogovor.

Jaz bom podpisoval tvoja dela in bom hitro vsem v�e�,

ti pa prevzemi kampanjo proti atomski bombi.

Dogovorjeno.

Naveli�an sem biti priljubljen po vsem svetu.

Ne, jaz ne bom.

No ...

Na zdravje dveh Albertov.

Na to se pije.

Resno, Albert,

tvojo pomo� bi lahko uporabili.

Nikar spet ne za�enjaj s tistim.

Poslu�aj ...

Dobro ve�, kako vaju z Oppenheimerjem ob�udujem.

Ampak to ni moje podro�je. Jaz nisem strokovnjak.

Albert, jasno je, da sem na tvoji strani.

Saj ve�, da morava biti pri politiki previdna.

Podpora iz Amerike je ... - Razumem. Verjemita mi,

da pri teh hinavcih nikoli ne ve�.

CIA Central Intelligence Agency

Kaj ima to z inteligenco?

Zdaj so zelo zaposleni z odpiranjem na�e po�te

in prislu�kovanjem McCanthy jim je ukazal.

Zelo jih skrbijo, kot re�ejo, protiameri�ke dejavnosti.

Spra�ujem se, �e Hiro�ima spada med dejavnosti,

na katere je Amerika ponosna.

Ne vem, �e si lahko nalo�im te�ave vsega sveta.

Ampak bomba!

Tudi bombni preizkusi!

Kat je �e tvoje na�eo? Spo�tovanje, spo�tovanje ...

Ehrfurcht vor dem Leben, Albert!

Spo�tovanje �ivljenja.

Prav to sem mislil,

�e bi le mogel svojim govorom dodati te moje te�ave.

Tebi ne morejo vzeti potnega lista.

Tuj dr�avljan si.

Bom razmislil.

Res bom.

Na spo�tovanje �ivljenja.

Sta se v Afriki spoznala?

Ne. V Alzaciji.

�e kot �tudenta sva se poznala. Vsa dekleta so gledala za njim.

Za bo�jo voljo, Lene, pusti moje skrivnosti, prosim.

Imela sem sre�o, da sem mu lahko pomagala.

Ko je pisal, sem mu popravljala napakice,

prevajala ...

Napakice? Bila je prava no�na mora!

�rtala je stavke, s katerimi se ni strinjala.

Oh, Albert, vedno sem ti dala prav.

O kak�nih re�eh sta sta se gotovo strinjala.

Mislim da o tem, da knjige niso zadosti.

Je bilo tako, Albert?

Ne vem ve� dobro. Nekaj konkretnega sva hotela storiti.

Nekaj druga�nega, kar bi spremenilo �ivljenje ljudi.

Ja. - Vendar moram re�i,

da sem se vedno spra�eval, �e je prav spreminjati to,

v kar ljudje verjamejo.

Tudi verska prepri�anja in filozofijo.

Sre�al sem se z mislimi pomembnih ljudi,

Aristotela, Johna Stuart Milla, Immanuela Kanta...

Mene. - Helene Schweitzer. Ja.

Ja. - To delam �e 40 let.

Se je kaj spremenilo? Ne veliko.

Morda sva nekoliko ubla�ila trpljenje gobavcev

in jim dala nekaj tola�be.

BOLNI�NICA LAMBARENE

Prva bolni�nica je bila podobna lopi.

Chinua! Eimer! Pridita hitro!

Chinua!

Gospodi�na Therese, kaj ste naredili,

da je postala tako zgovorna?

Zdaj ste vi na vrsti, dr. Schweitzer.

Nasvidenje jutri. - Z veseljem, �e bo le mogo�e.

Pri nas ste vedno dobrodo�li.

V Lambarene imamo majhen generator.

Pravzaprav je precej velik,

a proizvede le toliko elektrike,

da napaja �arnico, podobno tisti v va�em avtu.

Na bolezni gledajo druga�e.

Vra�everni so. Imeli so zdravilce,

ki so zdravljenje du�e in telesa v�asih tako obvladali,

da smo zardevali pred njimi.

V�asih pa so bili mote�i.

Tako je prihajalo do nasprotij, ki jih nismo vedno dobro re�ili.

Saj bo bolje.

Napad ima. Kloroform, Lene, kloroform.

Verjeli so, da bolezni povzro�ajo �rvi v telesu.

To je njegova �ena, Daba.

Te �rve moramo iztrebiti, Daba.

Ne rezati! Ne rezati! Ogango ga bo preklel!

Oganga pomeni doma�i zdravilec.

Rezali bomo, Daba.

�rve moramo odstraniti.

Mhm. - Dobro.

N'Zeng. N'Zeng, zbudi se!

Zbudi se!

Bole�ina je ponehala.

Dobro! Joseph! Pripelji njegovo �eno!

N'Zeng. N'Zeng!

Po�asi, N'Zeng!

N'Zeng! Oganga!

Oganga.

Oganga!

On ni Oganga!

Jaz sem Oganga!

Oganga je odpeljal Dabo ven,

da bi jo kaznoval za njeno neubogljivost.

Strah nas je bilo, da bi �e nam kaj storil,

a se je umiril. Le mo� je hotel pokazati.

Zaradi neubogljivosti ... bo� umrla!

Oganga te preklinja!

Daba! Ne bo� umrla. Poglej me!

Ta �lovek nima mo�i nad tabo! Poglej me! Daba. Daba!

Naslednji dan

so malo stran na�li njeno mrtvo telo

in zraven nje mrtvega otroka.

V�asih misli�, da ti ne bo nikoli uspelo.

Toliko stvari je, ki jih ne more� razumeti.

Ampak, tak�no je �ivljenje.

Ja. To je �ivljenje.

Ali veste, da Ameri�ani res ne znate pripraviti kave?

Med vojno smo tako izgubili na�o malo bolni�nico.

Ker so naju v Nem�iji proglasili za sovra�nika dr�ave,

so naju Francozi odpeljali v internacijo v Pireneje,

kjer sem zbolela za tuberkulozo.

Vseeno je bilo dobro, da sva bila skupaj.

Takrat je na svet pri�la najina mala h�i Rhena,

ki je zdaj stara 4 leta.

Ja?

Oprostite, ker prekinjam, gospa Schweitzer,

zanima me, zakaj tako malo mislite na svojo dru�ino.

Na kak�en na�in?

Ne mislim na zapor, ampak

brala sem v �asopisu, da je dr. Schweitzer

povezan s komunisti�no mladino

iz Novega dela Nem�ije.

Tu pi�e tudi,

da se bratsko pozdravlja z ljudmi novega re�ima.

Torej ... se vam ne zdi, da je to nevarno?

Moj mo� se bratsko pozdravlja

z ljudmi z vsega sveta.

To pa ne pomeni, da se strinja

z njihovim mi�ljenjem.

Je pa res naklonjen starodavni ideji bratstva.

Mislim, da to ni hudo nevarno.

Kaj pa vi?

Redko grem po nakupih.

Kaj pomeni ime Lambarene?

V lokalnem jeziku pomeni: spla�a se poskusiti.

Danes to ni ve� vas, ampak majhno mesto.

Zahvala gre vam, dobrim ljudem.

Dr. Schweitzer!

Zamudili boste.

Ja, ja, saj prihajam.

Bilo je na reki. �udovito jutro.

V �olnu sva bila midva z �eno in pomo�nik Joseph.

Josephu sem povedal, da je v I. svetovni vojni

ve eni sami bitki umrlo 30.000 ljudi.

Rekel je, da se nor�ujem iz njega,

ker je naiven domorodec.

Noben kraj na svetu ne more pla�ati od�kodnine

za toliko mrtvih, kakor je to navada v Gabonu.

Od�kodnina za vsako �rtev!

Imel je prav.

Kako naj ti ljudje razumejo vojno.

Oni poznajo le skrivnosti �ivljenja. In njegovo vrednost.

In dejstvo, da je �ivljenje edino, kar imamo.

Potem smo na reki opazovali krokodila,

in metulja na njem,

nilske konje, komarje

in male �ivali v travi, ki so be�ale pred nami.

Po�asno ka�o, drve�e mravlje ...

Ja, to so �ivali iz otro�kih slikanic.

Zdelo se mi je, da so med seboj povezane.

Eda drugi jemlje �ivljenje.

Vendar nobeno bitje ne vzame ve�, kot rabi za �ivljenje.

Edino �lovek. Edino �lovek.

Na papir�ek sem napisal �tiri nem�ke besede.

�e vedno sem Nemec, saj razumete.

Te besede so bile:

Ehrfurcht vor dem Leben.

V prevodu bi pomenile:

spo�tovanje �ivljenja.

To je smisel �ivljenja. Ja. Spo�tovanje �ivljenja.

Velja tudi za �ivljenje sovra�nikov.

To je blazno zanimivo, dr. Schweitzer,

ampak, ali ni tole va�e poudarjanje bratstva

zgolj propaganda za va�e komunisti�ne ideje?

Tako je! - Mar ne gre za isto stvar,

kot pri va�em prijatelju, profesorju Einsteinu,

ki je �lan mnogih sumljivih organizacij:

Prijatelji kitajskega ljudstva,

Svet ameri�ko-sovjetskega prijateljstva,

Odbor za obisk ruske delegacije,

Komite za odpravo Komisije za protiameri�ko delovanje,

Ameri�ka komisija

za svobodo �panije, - Odstranimo se, prosim.

Prijatelji brigade Abrahama Lincolna. Pustite me!

Pojdimo stran, dr. Schweitzer. - Kaj pa moje predavanje!

Raje pojdimo. Kot vidite, so �asi nemirni.

Ni� se vam ne sme zgoditi.

Takega izpada ne pomnimo.

Oprostite.

Ne bi rad motil,

ho�em re�i, ... da je to stra�no.

Morda vam lahko kaj pomagam.

Ne razumem. Na kak�en na�in?

Ne morem prena�ati tega obna�anja. �isto sem razburjen.

Oh, ne skrbite. Saj bodo poskrbeli zanj.

Seveda bodo, mislim ...

Sme�no je vse skupaj. Lahko spregovoriva nekaj besed?

Lahko.

Stvar je v tem, da ... oh, oprostite, Figgis, Phil Figgis.

Therese Bourdin.

Hm! Francozinja? - Neke vrste.

No, kakorkoli, gospodi�na Bourdin. �e celo �ivljenje ...

sem velik ob�udovalec dr. Schweitzerja.

Vsa njegova dela sem prebral. Nisem akademik

tudi pobo�en nisem, klavir znam le na 4 prste.

V�e� so mi njegova na�ela,

njegova zavzetost in sploh on kot osebnost.

Ves teden sledim njegovim predavanjem in ...

tudi vas nekako zasledujem.

Zavidam vam va�e delo.

Tako blizu ste mu, z njim lahko klepetate ...

in vse tako diskretno. - Ampak ...

Vem, vem. V �em je stvar?

Ja. - Jasno.

Za tole gre.

Sem lastnik malega ogla�evalskega podjetja.

V mestu poznam veliko ljudi in mislim,

da bi lahko pridobil veliko denarja. Za bolni�nico.

Mhm. - Z veseljem bi pomagal.

Bi mi lahko uredili kratek sestanek z njim?

Veste, gospod Figgis... - Gospodi�na Bourdin? Avto �aka!

Oh, oprostite.

Iti moram.

Pridite jutri zjutraj v hotel.

Ljudje se bodo od njega poslavljali. Lahko bi ...

Zdaj res moram iti.

Pridem.

Prosim ...

Oprostite, prosim - Oh...

Pozdravljeni, gospa Schweitzer. - O, Therese je.

Pridi noter. - Takoj pridem.

O, Therese! Pomagaj mi prosim najti moje nogavice!

Le kaj bi midva brez nje?

Taki so ljudje iz G�nsbacha

Oh, �udovito! Ste zajtrkovali?

Bi skodelico de odurne kave?

Ne, ne, dr. Schweitzer. V redu sem, hvala.

Ho�em re�i ...

Zunaj je mlad mo�ki, ki sem ga sre�ala v�eraj,

in je va� velik ob�udovalec.

Kdo pa ni, seveda!

Ne vem, �e sem vam omenila, da ima neke ideje,

kako bi pridobili ve� denarja. Tukaj, v New Yorku.

Razmi�ljala sem, v teh okoli��inah ...

... se moramo takoj sre�ati.

Ni tako, blagajni�arka? Povabite ga noter.

Tukaj si! Moja nogavica.

Dobro jutro. Samo na hitro,

saj vem, da je pred vami pomemben dan.

Gospa. Schweitzer, Phil Figgis. Pozdravljeni.

Sram me je zaradi dogodka na univerzi.

Ta �lovek je eden od najbolj hudobnih Ameri�anov.

Ja, ja. Nima spo�tovanja do �ivljenja, kajne?

To�no tako. Zelo nas je sram.

G. Figgis ves teden spremlja na�o pot.

Po nesre�nem dogodku me je ustavil na hodniku ...

... zaradi ...

On je ... Kaj ste �e?

Dobro vpra�anje. Sem neke vrste ...

recimo temu, posrednik.

O, Bog. - Denar zbirate, kajne.

Poznam veliko ljudi ki so naklonjeni va�emu delu.

Po vsem mestu. Verjetno jih niste uspeli sre�ati.

Lahko jih pridobim za vas.

�e bi vi lahko pripravili nekaj gradiva,

gospodi�na Bourdins pa fotografije,

morda iz Evrope ali obiska va�e bolni�nice.

Izdal bi letak,

s katerim bi sredstva tu, v New Yorku,

zbirali na popolnoma druga�en na�in.

Nisem goljuf in vse bom naredil zastonj.

Kaj menite?

Zdaj, ko ste na�li tole nogavico,

pa hitro grem, preden me vi odslovite.

Nasvidenje!

Kaj misli�?

Ah, mislim ... da bova zamudila ladjo.

Z ladjo prideta, ja, ne z letalom.

Pravo�asno moramo pripraviti hi�o.

Dedek �e dalj �asa ni �ivel tu.

Zdaj �ivi v Afriki. Saj vesta.

Je bil v Afriki, preden si se rodila?

Ja. Tudi babica je bila z njim.

Daj te blazine na zofo.

- Babica!

Oh, dragi! - Pozdravljena!

Dober dan, dedek! Bom jaz nesel.

Rhena!

Ah, Rhena!

To je Catherine. - Kako si? Ohohoho!

Ah, Hilde! Hvala Bogu, kon�no tvoja kava!

Zelo sem jo pogre�al!

Vam je Lene povedala, kak�na kava je v Ameriki?

Oh, saj si ne upam govoriti pred otroki!

Draga povej, kaj nam o�ka sporo�a iz Pariza.

O�ka te lepo pozdravlja

in mu je �al, ker se ne bosta videla.

Generalno prenavlja orgle pri Saint-Cloudu.

Pravi, da so velik biser. Gotovo bi bil ti vesel,

�e bi lahko igral nanje. - Ja, ja. Ja, ja.

Hmmm!

Rhena! - Ja?

Kdaj je pri�lo to pismo? Hvala.

Prej�nji teden. Nisem vedela, da je pomembno.

Hals in Anne pi�eta.

Oh...

Kaj je?

Ladja z zdravili je izginila. Morda so jo ukradli.

Ne! Lene! Lene!

Mama? - Kaj se dogaja?

Za�asna vlada v Gabonu je nehala podpirati

�e posebej... Poslu�aj!

Za�asna vlada v Gabonu je

prenehala podpirati na�o dejavnost

in tudi gradnjo vasi za gobavce.

Bolni�nico bodo zaprli

iz zdravstvenih in varnostnih razlogov.

Ali to sploh lahko storijo?

Seveda ne morejo!

Ne, razen z vojsko. To je protizakonito!

Iz zdravstvenih in varnostnih razlogov! Pojma nimajo.

Za�asna vlada v Gabonu sploh ne obstaja.

To je izmi�ljeno.

Izmislili so si jo naduti uniformiranci v Librevillu.

Kaj bo� storil? - Kaj pa naj?

Hals in Anna sta obupana. Od kdaj je to?

Od �etrtka? - Ja.

Jaz bi moral biti tam. Stvari bom moral sam urediti.

Ah...

Ampak, komaj si pri�el.

Bom pa� spet �el. Kaj?

In mama?

Jaz ne morem. New York me je utrudil.

Upam, da niste predolgo �akali.

Na karte sem �akal. Zdaj je vse urejeno.

Zelo se veselim. Zelo sem vam hvale�en.

Torej,

kak�na se vam zdi moja ideja?

Se vam zdi, da sem �el predale�?

Vem, preve� govorim. - Ne.

Sprva sem mislila, da me osvajate.

Tega sem se bal.

Oprostite, grdo sem rekel.

Oba sta takoj opazila.

Tako, najprej v Strassburg, potem pa v majhno vas G�nsbach.

Potem v Lambarene, upajmo.

Uh!

Pivo si bom naro�il. Bi ga tudi vi?

Pivo, prosim.

Kam dam tole?

Nikoli ne vztraja, da ostane� pri tem

�eprav se sam odlo�i�.

Zato sem prekinila patologijo,

ker ni bila v skladu z visokimi cilji velikega doktorja.

Nima� prav.

Dobro ve, kak�no je zdravni�ko �ivljenje.

Posebej, �e si zdoma, in posebej za �ensko.

Oh, ti predsodki ...

Kaj pa ti? Ti si izobra�ena.

Ja, ampak ve�, da nisem mogla dolgo ostati.

In ko si bila otrok, majhen bel buhtelj iz Alzacije,

niti tri tedne ne bi pre�ivela v d�ungli.

O dru�inskih zadevah sva pogosto govorila.

Zakaj bi spet pogrevali?

Na vem. V New Yorku je bil tako samozavesten.

Najve�ji �lovek na svetu! Ploskanje, ploskanje.

Re�ite svet, dr. Schweitzer. Prosim, �elim

le re�i, da se re�evanje za�ne doma.

Kolikokrat je v 10 letih videl otroke?

Enkrat v K�nigsfeldu in

Mama. Mama!

Nikar.

Oprosti.

Ne bi smela.

Ah, Rhena...

Kdo je?

Dober dan. Kaj �elite?

Oprostite, je to Schweitzerjeva hi�a?

Ja. - Je morda doktor

ali gospa Schweitzer doma? - Koga naj najavim?

Jaz sem ... - �e dobro, Rhena,

To je najina prijateljica, fotografinja iz Amerike.

Helene! - Therese!

Lepo vas je videti!

Vstopite v hi�o.

O, tudi kolega je zraven! Kar naprej!

Rhena, najina h�i. Therese Bourdin.

Pozdravljeni. - Odli�na fotografinja.

To pa je, oh moj spomin ...

Figgis, gospa Schweitzer, Phil Figgis. Saj se ni treba truditi.

Seveda. - Me veseli. Rhena.

Vas kaj motiva? - Prav ni�.

Upam, da ne zamerite, ker je Phil z menoj.

Ne. Veseli me. - �e v sredo smo govorili,

ampak ni pomembno. Lahko prideva drug dan.

Ne, ne, saj je v redu.

Jaz sem samo ...

Prosim, sedita.

Bosta kavo ali �aj? Morda kaj drugega?

�al mi je, da mo�a ni.

Ni problema. Je kje zunaj?

Ne, gospod Figgis.

V Afriko je �el.

GABON, PRISTANI��E GENTIL

LAMBARENE

Marcel.

Marcel! Hej!

Marcel, kaj je tole? To so moje stvari.

Kako dolgo so �e tu?

Zgleda, da so jih hoteli poslati nazaj.

To so va�i zaboji. - Tako je. Moje stvari.

Ne vem, kaj se dogaja, ampak, po�akajte.

Rene! - Ja, gospod!

Rene, sem pridi!

Uka�i ljudem, naj to nalo�ijo na mojo ladjo.

In to ne pojutri�njem. - Takoj bo. Rene!

To so zaboji za doktorja. Kasneje bo� povedal,

kako so pri�li sem. Zdaj pa br� nalo�i.

Jasno, �ef! Ja. - Hitro!

... atomska oboro�evalna tekma med ZDA in Sovjetsko zvezo

lahko po celem planetu

povzro�i radioaktivno sevanje.

To tekmo je treba kon�ati.

Atomsko oro�je je gro�nja

za �love�tvo.

Vsaka politika bi morala zagovarjati

prizadevanja za

prijateljsko sobivanje

in skupno delo za razvoj �loveka.

Nih�e ni popoln, vendar mislim,

da Rhena ni imela lahkega otro�tva.

Misli�, da se mu �e zdaj upira? Kot mali tiran?

Mislil sem ... - Gospod Figgis?

Nekdo vas kli�e po telefonu.

Morda stric iz Amerike. Saj razumete, kajne?

Je res zame? - Ja, iz Amerike.

Takoj se vrnem.

Hvala.

Halo? Phil Figgis. Ja, tu. Kdo je?

Oh. Ja.

Draga, ti nisem rekel da me ne kli�i?

Dobro, to je �ala.

Kaj se dogaja. Tu je ura polno�.

Kdo, Einstein?

Oh ne, res? V oddaji Eleanor Roosevelt?

Zaboga!

Morda jutri.

Mimogrede, kdo je tisti od FBI, ki ga videvam po New Yorku?

Tisti, ki je na univerzi Columbia skoraj vse pokvaril.

To nima ni� s tabo? Jasno, da nima.

In kak�en je program?

Gouta?

G-o-u... G... ne?

Ah, N-g-o-u... Ngouta. Ngouta.

Kdo je to?

Uradno ali na videz?

Ja, vedeti moram! Jezus, saj razumem.

Najlep�a hvala. Ja, ti tudi.

Ah...

Dobre novice?

Nekdo iz velike farmacevtske korporacije.

Ni vedel, koliko je tu ura.

Ampak, ena novica je zelo dobra.

Lahko jo boste uporabili.

Schweitzer se je vrnil zaradi nekih higienskih problemov.

Ja?

Oh ne, kaj je to? �e ena pija�a. Therese!

Kon�no nazaj! Ah, Anna!

Lepo, da ste se vrnili!

Ah.

Joseph!

Doktor! Prisr�no dobrodo�li! - Po ve� mesecih!

Dolgo potovanje je bilo. - Si lahko mislim, doktor.

Ja...

Kako je Mink�e?

Te�ke �ase ima. Ni mogel z nami.

Tudi gradnje stojijo. - Takoj bom ukrepal.

�ez pol ure se dobimo v dvorani.

Pred kosilom. Ja?

Prav.

Ah, Mink�e, lepo te je videti. Kako si?

Ti nesem naro�il, da dokon�a� naselje?

Ah, doktor, kako naj to storimo?

Tepejo ljudi, ki delajo.

Kdo?

Neki vojaki so pri�li in podrli hi�e.

Napeljali so �ico in kri�ali name.

To pa ni prav, Mink�e. Zelo sem jezen.

To moram urediti. Kje pa ima� ljudi?

Oni so dobro. Sram jih je pred vami.

Pokli�i jih.

Pridite!

Pridite vsi sem.

Ta �as je bil za vas te�ak. Podobno kot za vse nas.

Vseeno bmo zdaj naredili �e bolj�e.

Obljubim, da bomo naredili to naselje.

Oh, skoraj sem pozabil.

Nekaj daril sem vam prinesel

iz krajev, kjer so hi�e 10 krat vi�je od bambusa.

Lahko jeste. To so sla��ice.

Na, izvoli.

To je lepo. Kip, vi�ji od bambusa.

Vzemi, pojej!

Okusno je, jej.

Tu se nekaj dogaja, nekaj nerazumljivega.

Zaboje so poslali nazaj.

Za�asna oblast, ki sploh ne obstaja.

Vojaki pono�i,

problemi s higieno in varnostjo.

Ampak, doktor, vlada ima pravico

da o tem kaj re�e.

To je njihovo obmo�je. - Mislite, da nisem vpra�al?

Libreville krivi pristani��e Port-Gentil.

Oni pravijo, da so za zdravje pristojni v Librevilleju.

Minister pravi: Ne, doktor, mi vas podpiramo!

Pojdite na Zunanje zadeve.

Celo dopoldne sem telefonaril.

No�ejo vedeti.

In tisti izgovori!

Zdravje in varnost! Kdo bi si mislil.

No ja... - Kaj je, Erik?

Nismo ravno v skladu s klini�no prakso, kajne?

Kako da ne? - Na zunaj

je bolni�nica kot zakotna afri�ka vas.

Koze okrog zdravnikov, iztrebki na vsakih 10 korakov,

In opice v gozdu? In umirajo�i povsod?

Koliko, Erik, koliko? - To dr�i.

V primerjavi z Libreville smo �e dobri. To vem.

Zakaj mislite, da belci iz Port-Gentila pridejo

k nam k zdravniku, �e je tu vse ...

Kaj pa podgane na otro�kem oddelku?

Tiste mre�e ni� ne pomagajo!

Za�nimo uporabljati DDT ... - To je nevaren strup!

Nevaren? - Lahko re�em kot zdravnica ...

Umirite se. - Ne, Anna. David, ne.

Ne, ne, hvala. Vesel sem, da mi pomagate.

Vem, kaj ho�ete re�i, in prav imate.

Dr. Hals ima mnenje, in Susi ima svojega.

Vsaka odlo�itev, ki jo sprejmete ...

Vem, staromoden zdravnik sem.

Vsaka odlo�itev je lahko tudi napa�na.

A tu se dogaja nekaj drugega.

Morda je bomba.

Kaj misli� z bombo?

Morda je krivo va�e nasprotovanje atomski bombi.

O tem smo �e ve�krat govorili.

Dobro veste, da vas zagovarjam. Ampak niso vsi taki.

Dr. Hals na primer, z vsem spo�tovanjem, Erik...

Morda je bila beseda prehitra.

In kak�no zvezo ima to z zaprtjem bolni�nice?

Morda ni povezano z bolni�nico.

Morda vohunijo za vami.

�akaj, prehiter si zame.

Kak�no zvezo ima to

z na�im delom, ki ga imamo vsi radi?

In prise�em, da vas ob�udujem in zelo cenim,

va�e sodelovanje.

Tega ne razumem!

Strinjam se z doktorjem. Ne vem,

kaj ima njegovo mnenje o bombi veze s prihodnostjo bolni�nice.

Ne glede na to, ali se strinjam ali ne,

to ni pri�lo v javnost.

Tu v d�ungli ni �e nih�e sli�al za to.

Tista za�asna vlada... Kdo je to?

Kako mu je ime? - �tudiral je v Angliji,

upravo ... Ime mu je ... Ngouta. Louis Ngouta.

Mink�e!

Brez skrbi!

Za tvoje kladivo sem kupil �ude�ne �eblje.

Kako ste kaj danes? - Nikoli bolje, doktor.

Doktor, pridite nekaj pogledat.

Poglejte te otroke in ko�o na gle�njih.

Ah...

O�itno te mre�e ne delujejo, kajne Anna.

Poskrbite za rane in jo kasneje pripeljite k meni.

Morda bi Mink�e naredil nekak�ne vre�ke.

Mhm.

Zakaj se teh zadev ne bi raje prepre�ili?

Lahko bi uporabili strup za podgane.

Ah... - Seveda, s strupom je preve� enostavno.

Mrtve podgane privla�ijo mr�es.

In ubijanje ni vedno prava re�itev.

Ja, ja, spet va�e spo�tovanje �ivljenja.

Nore ideje za norega starca. Ja.

Kdaj bo tega konec?

Kaj predlagate? Kje je meja?

8-no�na bitja? Ubijte jih.

4-no�na? Morda.

Kaj pa 2-no�ce in vse druge?

�e pobijemo vse podgane, bodo njihovi plenilci la�ni.

A, velike �ivali lahko �rejo manj�e?

Dovoljeno je ubiti vse �ivali, ki jih lahko poje�. Vse.

Vendar, ali goske kdaj opozarimo,

naj ne jedo strupa za podgane?

Saj so pametne, ampak nekatere ne znajo brati.

Za vse imate odgovor, ampak nimate vedno prav.

V�asih pretiravate.

Gospodi�na, to bi lahko rekli tudi za vas.

Tako se do doktorja

ne smete obna�ati. - �akaj malo, pustimo ...

Ho�em samo ustrezno skrbeti za moje bolnike z gobavostjo,

vi pa pravite ... - Va�i bolniki!? Oprostite,

mislim, da so to na�i bolniki,

za katere smo vsi odgovorni.

Doktor Schweitzer, obisk imate.

Doktor Schweitzer.

Oprostite, ker vas prekinjamo.

Louis Ngouta. Pozdravljeni.

To je moj kolega, Narednik Achebe.

Razumem, da ste zelo zavzeti za to divjino, doktor,

vendar moramo vedeti,

kdaj slu�beno potujete po svetu.

Imamo zaskrbljujo�a poro�ila o stanju bolni�nice.

Seveda je treba razmere hitro urediti.

Poro�ila? Kdo je poro�al?

Borim se za uboge gobavce in njihovo zdravje.

Nekaj mojih bolnikov se je prito�ilo �ez va�e ravnanje, narednik!

To je nezasli�ano. �al mi je.

V�asih kaj uide iz rok. Tega se zavedam.

Morda so izzivali.

Izzivali? Ti siromaki?

Poglejte, v kak�nih razmerah �ivijo.

Ja, pomilovanja vredno.

Nekaj je treba storiti.

Upamo, da bo neko� zgrajena na�a bolni�nica,

in bodo taki izgredi postali preteklost.

Nova bolni�nica bo

imela tudi oddelek za gobavce, kajne?

�e pozna�, Erik? - Gospod Ngouta je prej�nji teden

omenil delovni na�rt in neka sredstva

za moderno bolni�nico.

Sredstva? Kak�na sredstva?

O podrobnosti ne morem govoriti, dr. Schweitzer.

Vem, da razumete poslovne skrivnosti.

To se seveda nana�a na celoten projekt,

industrijo, infrastrukturo ... - Kak�en projekt?

Se bomo mar

�li poslovne pustolov��ine

z vozi�ki po tem blatu?

Ste vi za to vedeli, doktor?

Sli�al sem govorice o bolni�nici.

Nismo vsi navdu�eni nad idejo o novi bolni�nici, ...

Gospod Ngouta, Oprostite, ampak

o tem moram govoriti s kolegi. Lahko nadaljujemo jutri?

Zelo ste prijazni, doktor.

Prespimo lahko malo vi�je ob reki.

Preprosto, a prakti�no.

�e se strinjate, bi se jutri spet sestali,

in si ogledali stanje.

Tako bi oboji dobili bolj�i vpogled.

Vsekakor.

Dovolite nam, da vam ponudimo kosilo.

Preprosto, a prakti�no kosilo.

Z veseljem sprejmem.

Nasvidenje.

In? Kaj bomo zdaj?

Erik?

Vedeti moram, na kateri strani ste.

Saj ne gre za vpra�anje strani, kajne?

�e dalj �asa delam tu, in vsi veste, na �igavi strani sem.

Morda je prav to problem.

Ni treba, da nam nasprotniki govorijo,

da nekaj potrebujemo, in da je treba nekaj spremeniti.

Spra�ujem vas, od kod naj dobimo denar.

In �e bolj pomembno, kak�ni bodo stro�ki dela.

�e bi vedeli, od kod pridejo tisti denarji,

in v �igav �ep gre ve�ina ...

Verjemite, da na�i bolniki in njihove dru�ine vedo,

kaj se bo z njimi zgodilo.

So kot otroci!

Nih�e ne skrbi zanje tako, kot mi.

Seveda ne! Vendar ne moremo pri�akovati ...

Kot otroci?

Ali jih s temi besedami ne poni�ujete?

Morda nam ti ljudje govorijo,

naj jih pustimo �iveti na njihov na�in.

�al mi je, doktor. Ne razumem se na to.

Ne, David, ne. Vpra�anje je, �e so pripravljeni na ta korak?

Bi jim ti dal nekaj brizgalk in igel

in rekel, naj se sami zdravijo?

Prav imate.

Morda �ivim v napa�nem stoletju.

Vi povejte, kaj naj storim.

Ve� kot toliko ne morete delati, doktor.

Ne bodite �rnogledi. Mi smo na va�i strani.

Jasno!

Lahko no�, doktor.

Anna? Trenutek, prosim.

Imate res prav? Je to res le zakotna afri�ka vas?

Smo res samo to uspeli ustvariti?

Zakaj si zastavljate tako neumna vpra�anja, doktor?

Saj veste, da ni tako.

Morda grem predale�, kot pravi Susi.

Pri vsej jezi nad Ngouto in govoricah o bombi ...

moram biti prepri�an, kaj je prav.

Prijatelje potrebujem, Anna.

Sem res postal ostareli tiran?

Ko sem prvi� pri�la sem,

ste rekli: Pri�li ste na Olimp. In jaz sem tukaj Zevs.

Dolgo je trajalo, da sem razumela va�e �ale.

Zakaj si mislila, da se �alim?

Ah, Anna... Utrujen postajam.

Star sem �e.

U�iti se moram, kako ve� spati ...

Ah ...

Hvala za prijaznost, Anna.

Hvala. - Lahko no�, doktor.

Ladja je prispela.

Pridite!

Ladja je tu!

Dobrodo�li v Lambarene. - Hvala.

Dobrodo�li. Vi ste ... - Therese Bourdin.

To je kolega Phil Figgis.

Ne vem, �e vam je dr. Schweitzer povedal, ...

Seveda, obve��en sem, gospodi�na Bourdin.

Njegov ob�udovalec je.

G. Figgis, pozdravljeni. - Dober dan.

Lahko pomagam? - Ah...

Jaz sem David Fuller, eden od maza�ev.

Oprostite zaradi vremena.

Je pogosto tako, dr. Fuller?

Recimo, da ni tako hudo, kot v Manchestru.

To je Quabi. - Zdravo.

To je Wambua.

Zdravo. - In to je Wambuov prijatelj,

ime pa sem pozabil. Trije sr�ni mo�je.

Fantje, boste pomagali? - Aphelele sem.

Tole pomaga ob de�ju. Po tej poti gremo.

To so na�a za�asna bivali��a.

Za nekatere bolj, za druge manj za�asna.

Ve�ina bolnikov je tu skupaj z dru�inami.

Tu ostanejo, dokler bolnik ne okreva.

Radi si sami kuhajo,

mi samo preskrbimo hrano

in vse ostalo. No, tudi za delo.

Gradijo, vrtnarijo, kar je pa� treba.

Tu skozi gremo.

Samo tako lahko pla�ajo.

Dru�ine tako ostanejo skupaj.

Ko �e omenjam hrano,

gotovo sta la�na.

Naporna pot je, kajne?

Je.

�ez te lu�e gremo.

Gospod Ngouta, ne glede na va�e mnenje, bom neposreden.

�e bo va�a za�asna vlada

takole kazala svojo mo�, si ne morem predstavljati, kaj se bo zgodilo,

ko, �e... bo va�a dr�ava postala neodvisna.

Ah! Therese in g. Figgis!

Vstopita! Ve�ino osebja sta �e spoznala.

Oprostita, ker vaju nismo po�akali.

Ni problem, midva sva zamudila.

Lepo je biti z vami.

Teh dveh gostov �e ne poznata.

Narednik Achebe in gospod Louis Ngouta.

Predstavljata za�asno vlado Gabona,

kot pravita. - Pozdravljeni.

Therese je nadarjena fotografinja,

ki naju bo z �eno naredila za filmski zvezdi.

Njen kolega g. Figgis

se je namenil po vsem New Yorku zbrati denar za nas.

Torej, kje smo ostali?

Ste pripravljeni?

Za kaj?

Za neodvisnost.

Tako mislimo. Gre za vpra�anje zaupanja.

Ste �e kak�nega Afri�ana povabili na kosilo, dr. Schweitzer?

Ah, Joseph! Trenutek. Joseph!

Vam lahko predstavim Josepha,

ki je od vsega za�etka z nami.

Zraven je njegov prijatelj N'Zeng.

Bil je eden prvih bolnikov.

Za nagrado je pri nas dobil slu�bo.

Bi lahko vidva povabila nekaj svojih prijateljev na to kosilo?

Doktor, saj veste, da ne bi hoteli priti.

In �e jih osebno povabim?

Osebno? - Hm...

Kot vidite, doma�ini ne jedo hrane,

ki je sami ne pripravijo.

Bojijo se, da bi jih sosedje zastrupili.

Je dobro, narednik Achebe?

V Libreville sem delal kot kuhar,

tu pa je vsak kuhar.

To hrano sem jaz skuhal, gospod Ngouta, narednik Achebe.

Moja �ena pa je skuhala meni.

Kaj pa zdravniki? Je kaj Afri�anov? - Ste prostovoljec?

Na Oxfordu sem do�tudiral politiko in ekonomijo,

in �al ne medicine.

Kot vidite, smo dr. Fuller, dr. Hals, vi�ja sestra Anna in jaz

vsi prostovoljci. Druge mo�nosti ni. Ni denarja.

Nih�e od nas nima Rolls Roycea. Lahko pa re�em,

da nisem spoznal �e nobenega afri�kega prostovoljnega zdravnika.

Zelo sem razo�aran - Ste se dobro pozanimali?

Afri�ani se niso toliko zadol�ili, kot smo se mi pri njih.

Za kak�ne dolgove gre?

Vzeli smo njihovo zemljo, njihovo nafto in baker,

njihove diamante in ljudi.

In kaj smo jih dali v zameno?

Su�enjstvo, alkohol in bolezni.

Sli�i se kot stara zgodba, a gre za resnico.

Starih kolonialnih dolgov ni mogo�e pla�ati, doktor.

�ivimo sredi 20. stoletja.

Lahko prosim, da za trenutek pogledate sem.

Mama?

Mama. - Mama!

Mama!

Tu pi�e, da je Vlada Einsteinu zaplenila

pisma podpore in �e druge stvari.

Kaj se je zgodilo? Kako je do tega sploh pri�lo?

Kateri �asopis je to?

Herald. Prijatelj mi ga je posodil, ker je v njem videl o�etovo ime.

Kupil ga je na �elezni�ki postaji v Strassburgu.

Kaj je o�e dejansko rekel Einsteinu?

Za bombo gre, kajne?

Veliki humanist se je pokazal kot prikriti komunist.

Podpora atomski razoro�itvi.

In tu, med �kandali, pi�e, ... �akaj ...

Ne samo podgane, ampak tudi rde�a zastava pod posteljo.

To verjetno misli na bolni�nico.

Svetnik iz Lambarene do kolen v blatu.

Zaprite to leglo golazni.

Ubogi moj Albert.

K njemu moram.

Mama, ne more�!

Bolehna si! �emu le? - Skupaj sva za�ela,

in ne bom dovolila, da naju ti pokvarjenci

ustavijo. - S tabo grem.

Ne bo� sama.

Lahko za�nemo.

Ne morem verjeti.

Niti ene! - Od kdaj?

September '48.

Morda lahko najde� kaj ...

... ne vem, Dapson? Lahko bi poskusili.

Koliko sva ujela? - Dve. Slabo.

Kaj je narobe z njo?

Drugi� je nose�a.

Ojej, koliko let ima?

12.

Mislim si, da je tu te�ko za kontracepcijo.

Toglavni ni problem. Kapavico ima,

ki je tu splo�no raz�irjena.

Kaj ste storili mojemu bolniku?

Kateremu? Ni�esar nisem storil.

Dobro veste, da jaz ... - Stopiva vem, prosim.

Oprostite nama. - Mhm.

Tvojemu pacientu nisem ni�esar storil.

Kdo je to? Krotite svoj jezik!

Ne bom ve� tiho.

Mink�e le�i z vro�ino,

ker je danes moral trdo delati.

Va�a sestra pa ga je poklicala iz postelje,

da bi nekaj popr ... - Susi, spo�tovanje, prosim.

Spo�tovanje? Do velikega doktorja, ki ga je treba ubogati.

Moji pacienti me prosijo, naj jih za��itim

pred vami in va�imi sestrami. Bolje bi bilo,

�e bi se sestre bolj posve�ale bolnikom,

kot izpolnjevanju va�ih �elja.

Oprostite za trenutek.

Pozdravljeni. Jaz sem Phil Figgis.

Naj vas pozdravim.

S Thereso sem, fotografinjo.

Pripravljava letak o doktorju

in njegovi dobrodelnosti.

Malo sem opazoval,

in ugotovil, da ste nekoliko razburjeni.

Hitre jeze sem.

Tega vam ne zavidam.

Oh, oprostite.

Tudi pri mojem delu se v�asih razjezim.

Kaj sploh delate tu ... - Kak�na je va�a slu�ba?

Moja slu�ba? PR delam. Saj veste, kaj je to?

To je delo, ko ljudem pripoveduje�,

kako so nekateri ljudje sijajni, pa jih morda ne poznajo.

Potem bi jih radi videli.

Na primer tule,

kjer vi �ivite, in sredi afri�ke d�ungle

opravljate plemenito delo.

Torej delate reklamo za doktorja? - Ne, ne.

Ljudem bi radi povedali resnico.

No, zanimivo delo.

Velik �lovek je.

Hm!

Zdravo, Wambua! Quabi!

Kako gre, Kumpel? Petko!

Ne ve�, kaj je to?

Tako se pozdravljamo s prijatelji v New Yorku.

Naj ti poka�em?

Dvigni roko.

Oh, ne bo �lo.

Prav, poskusiva midva, Wambua.

Ne. �akaj ...

Takole bomo naredili.

Quabi, pladenj daj Wambui.

Zdaj dvigni roko,

raztegni prste, tako kot jaz.

Zdaj pa udariva. Takole.

Odli�no.

Morata vsak dan delati v bolni�nici?

Nih�e me ne sili. Rad delam in se u�im.

Razumem.

Sta morda sli�ala

za tistega vojaka in njegovega �efa?

Oprostite, gospod. Hitro moram odnesti.

Jasno. Saj vidim. Zdravo.

Kje ste bili?

Nekaj �udovitih posnetkov imam iz bolni�nice.

Ker so te�ki primeri, jih ne bo mogo�e objaviti.

Morda le nekatere.

Paziti bova morala, kaj bova uporabila.

Seveda.

Oh, groza! Je to bolni�nica?

Ah, Phil, Kje pa �ivite!

Ste kdaj bili na severu New Yorka?

V Centralnem parku imajo kup gnoja.

Ja, gotovo imajo tudi gobavce in gojijo zelje?

Moj Bog, v�asih mislim, da ste iz srednjega veka.

Gobavost je nalezljiva.

Ve�ina teh bolnikov pa ima �e druge bolezni.

Gobavost napade imunski sistem.

Vsaj tako mislim.

Kakorkoli, slikala bom za letak.

Vi bi lahko pripravili besedilo, Figgis!

Seveda, gospodi�na, Sto krat.

Hm...

Therese?

O moj Bog. - Kje si?

Phil, poglej tole.

Kaj je to?

Zdi sem mi, da je rentgen.

Gotovo je nekaj dragega, in zato ne zavr�ejo.

Za to mora biti kak�en razlog.

Doktor bo gotovo vedel. Foto?

Hm. Ne vem, �e je to dobra reklama.

Ste danes videli Ngouto in njegovega vojaka?

Kako? Zakaj vas to zanima?

Vem. Zaradi uniforme. - Uganili ste mojo skrivnost.

Ne, le vedel bi rad, kaj na�rtujeta.

Morda je pomembno.

Susi?

Pri�la sem se opravi�it.

Za kaj?

Za vse �alitve.

Ni� ne vem.

�al mi je za izgred v bolni�nici.

Nerodno mi je bilo. Posebej zaradi teh gostov.

Ngouta in vojaka?

Ja, in Ameri�anov.

Gospod Figgis?

Malo �uda�ki?

Preve� govori. Kakorkoli,

no�em biti va�a sovra�nica.

Sem jaz va�?

Mislim, da sem v�asih do vas nekoliko strog.

Morda preve�.

Veliko skrbi imam.

Doktor...

Mislim, da bi se ljudje radi imeli radi,

�eprav je vsakega te�ko imeti rad.

Saj vidite. Neumnica sem. Oprostite.

Koga je imel Jezus rad?

Ali sploh vemo?

Sploh koga? Morda svojo mamo. O�eta Jo�efa,

tesarja, ki je �agal svoj les in komaj kaj razumel?

Prav ima, jezna Susi.

Kdo so bili tisti ljudje. To bi se morali vpra�ati.

Jezus ni svojim ni� pomagal.

Delati moram, kar je mojega O�eta, je rekel.

Ubogi Jo�ef.

Kak�en je odgovor, Anna?

Preve� vpra�anj si zastavljate, doktor.

Zgodaj ste vstali in opravili vizito.

Trudite se.

Kaj �e lahko storimo?

Ja, prav imate. Kot vedno, Anna, kot vedno.

Zadr�ujem vas.

�elim vam lahko no�.

Naj vas angeli varujejo,

in tako dalje, nekako.

To je njihova pesem.

Hm.

Za Washington Post.

Spo�tovani gospodje, iz srca vam pi�em,

ker se globoko zavedam mo�nih posledic,

ne zame, ampak za druge, za katere me skrbi,

ne ... nad ... nadzorovane uporabe atomske ...

To nima ve� smisla. Bodimo po�teni.

Razumem, kaj mislite, a ne vem zakaj.

Od kod ste?

Stoletja �ivljenja v skupnosti,

globoka samozavest,

blaginja in mo�.

Mali Gabon je v 9. mesecu nose�nosti.

Kmalu bomo svobodni. Nemirni smo.

Nas mar obto�ujete, ker i��emo prsi z mlekom?

Zelo lepa metafora, gospod Ngouta.

Ne vem, kdo vam je obljubil mleko,

ampak ... posledice so lahko nepredvidljive.

Na ljudi morate misliti.

�e s tem napadate Schweitzerja,

ne ra�unajte name.

Lahko je vesel, da vas ima, Erik.

Hvala za Whisky

Lahko no�.

Gospod Ngouta!

Gospod Ngouta!

Gospod Ngouta, oh, kon�no!

�e dalj �asa sku�am govoriti z vami.

Ta prostor ni idealen. - Za kaj ne, g. Figgis?

Gospod Ngouta, takoj bom pojasnil.

Precej zanesljivo vem,

kdo bi rad zaprl to bolni�nico.

In morda vam ta lahko zagotovi denar

za va�o novo bolni�nico.

Pod pogojem seveda , da bo ... novi Gabon ...

potem njemu ... pomagal ...

Imam prav?

Zanima me samo,

ali bo ta pomo� pri�la, �e boste zaprli bolni�nico.

Vi imate svoje delo, jaz pa svojega.

Hotel sem �e vpra�ati,

kaj se bo zgodilo z ljudmi, �e jo boste zaprli.

Schweitzer ostane, ostalim pore�emo vratove.

Sestra Anna, hitro! Hitro po doktorja!

Anna! Sestra! Hitro!

Doktorjeva gospa je tu!

Lene? Lene!

Moj Bog, kaj se je zgodilo? Je bo�i�?

Zate imam zelo lepo darilo.

O, to je moj nov rojstni dan!

Rhena!

Kaj pa mala dva?

To bi bilo �e kar preve�!

Zdravo, obema!

Helene, poglej, kdo je tu.

Ah, Joseph! Hvala Bogu! Najbolj delaven �lovek!

Oh, doktorica!

�e kar dela�?

Jetra in noge mi ne slu�ijo ve� dobro,

ampak srce je mo�no.

Rhena, saj se spominja� velikega prijatelja Josepha?

10 let je �e, a se ga �e dobro spominjam.

Ah, Therese!

�e delate! Kje se sre�ava.

Vas je okregal, ko ste pri�li?

Gospod Figgis, pozdravljeni!

- Ste me res? - Lepo, da se spet vidimo.

Ne, vsi so tako prijazni.

Oh doktor!

Doktorica! Kak�na �ast! Boste lahko jutri

pogledali novo naselje? - Z veseljem. In Susi.

Lepo pozdravljena.

Misli�, da je zelo resno?

Saj se spomni� ljudi v New Yorku.

Le kako so lahko prebrali moja pisma?

To so vladne tajne policije. Delajo, kar ho�ejo.

Kaj vse si pisal Albertu?

To, kar sem mislil.

Da je atomska bomba katastrofa za svet.

Loka in pu��ice �lovek ni nikoli pozabil ...

Ne, Lene, to je �isto druga�e.

Naj ti razlo�im.

Saj �e ni pozno.

Politiki ne govorijo resnice. Samo znanstveniki jo poznajo.

Ampak Albert, to je ...

Mar ne vidi�, kaj si storil?

Radi bi te zlomili. Ozna�ujejo te za rasista

in la�nivca. Se zaveda�?

Denar bo po�el, bolni�nico pa bomo izgubili.

�e vedno bolje, kot izgubiti svet. - Oh, tvoja apokalipsa.

O, draga!

O Apokalipsi govoriva. Prav od tam prihajam.

In kaj pomeni ta za�asna oblast?

Vsi �asopisi govorijo o njej.

Kaj je ta mala bolni�nica v primerjavi

s celo dr�avo? - Ti je povedala?

Vem. Resno je.

Ne vem, zakaj se ne bi uprli.

Pravi ima, o�ka,

Tudi, �e bi vsi bolniki jutri umrli,

CIA ne bi s prstom mignila.

Podobno je �e David rekel.

David? - Dr. Fuller, dober �lovek.

V te�avah me vedno podpre.

Torej se zaveda�, da je zaradi bombe?

Po�utim se krivega, ker

Alberta in Oppeneimerja ne morem javno podpreti.

Kaj naj storim?

V tem primeru ni pomembno,

ali je podpora skrita ali javna.

Proti nam ne izbirajo oro�ja.

Tvoja zasebna pisma! Kak�ni ljudje so le to?

Ne smejo zmagati!

Dobro vem,

kako je to te�ko.

Zelo sem vesel, da sta z menoj.

Hej, fantje! Vas lahko slikam?

Mi lahko poka�e� �ogo?

Poka�i, prosim.

Dobro je.

Prosim vas, fantje, da greste stran od tega.

Razumete? To je grda re�. Zboleli boste.

Jasno?

Sestra, sestra!

Ali lahko pokli�ete doktorja? - Ja, takoj!

O�itno vohunijo za nami.

Kdo ve, kako dolgo �e.

In kako dolgo lahko �e zdr�imo.

Kaj je s tisto ograjo?

Zelo trdna je bila.

Fantje tega ne bi naredili. - Mink�e,

ali lahko to �im prej popravi�?

Ja, doktor.

Joseph,

opozori va��ane na nevarnost tega znaka.

Najbolj grozen �rv! - Mhm.

Tega �rva ni mogo�e odstraniti.

Zanima me, za kaj je tista naprava.

Samo dva tedna smo jo uporabljali.

Tu imamo veliko opreme, ki so jo

odstranili iz lepih klinik v Z�richu.

Tu pa delajo �u�elke, podgane in vlaga.

Pa �e slaba elektrika in nobenega vzdr�evanja.

Nerodno mi je, ampak

ali se tudi vam zdi, da doktor v svojo �kodo

skrbi za va�o prihodnost?

Vem, da mora lepo zgledati.

Starec je odkril ravnote�je

med tem, kar zmoremo in tem, kaj ho�emo.

Nekak�na komuna smo.

Vidim, David, da si precej �ustven.

Ali ni v komuni najprej treba poskrbeti

za dobro oskrbo in �isto vodo?

Jasno. A kod dobiti denar?

Mar ga ni Ngouta ponujal?

Potem ti poskrbi zanj. Tebi je zaupal.

Se bo� res prodal farmacevtom Roche ali Beecham

zaradi slu�be v Libreville?

In potem prepisoval samo njihova zdravila

v zameno za denar? - Raje imam take posle,

kot vidva z doktorjem, ki pono�i lovita ribe,

da jih bolnikom ni treba krasti ali kupiti.

Daj no, Erik.

To je sre�en kraj.

Bomo �ez eno leto �e tu?

Samo oro�je za vojne! Prav si imela!

Ampak tega ni nih�e pri�akoval.

Kaj se je zgodilo? Dremala sem.

Ena baraba je prerezala varnostno ograjo!

Kak�no ograjo?

Tisto okrog rentgena. Fantje so �li noter

in se igrali z novo �ogo! Ampak ta zadeva

je bila radioaktivna!

Albert, le kdo bi to storil?

Mislim, da vem. A ne gre za to.

Kdo ve, kaj nam bodo �e naredili.

Prav to nevarno re� so izrabili, proti kateri se borimo!

Sprevr�eno!

Ti fantje bodo zaradi mene umrli.

To je sme�no. Za kaj se krivi�?

Kako to sploh lahko povezuje�?

�e so vsega sposobni, celo branja zasebnih pisem,

potem bom povedal na glas. Dovolj imam!

... strinjam se z mojim prijateljem Albertom Einsteinom

in pozivam kolege znanstvenike,

naj svetu povedo, kak�na nevarnost je atomska bomba.

To mnenje po�iljam zaskrbljenega srca,

s skrbjo, ki me mu�i no� in dan.

Doslej nisem zmogel poslati.

Zdaj pa bom!

BOLNI�NICA LAMBARENE

Kdaj misli�, da bodo tole odprli?

Tako se vse enkrat kon�a.

�e bi le prej vedel, kako je to nevarno ...

Albert...

Vem, da ne sli�i� rad, ampak,

vesela bi bila, da bi se vrnil domov.

Vzemi si vsaj kak�en prost dan,

morda ne vsak teden, kot si je Bog,

ampak vsaj enkrat na mesec.

Kaj pomeni tisto pismo? Bosta potopila svojo ladjo?

Si mamo kaj vpra�al? Si pomislil vpra�ati mene?

Zate sem ni�! Vedno je enako!

Ah, Rhena, umiri se! To ne pomaga.

O�e se �e ni odlo�il.

Kaj naj bi storil?

Pravi�, da ne smejo zmagati. A, kdo so oni?

�e ni� ne storim, izdam svoje stare prijatelje.

O, stare prijatelje?

Lepo, kaj pa izdaja tvoje stare �ene?

In izdaja mlade h�ere?

In bolni�nice, in bolnikov, in vsega, za kar smo se trudili?

Saj sama pravi� ... - Vem!

Saj. Ne vem kaj govorim, ne vem, kaj naj si mislim.

To so tvoje sanje! Ta bolni�nica.

Ljudje tukaj.

To je smisel tvojega �ivljenja! In ne le tvojega!

Kaj je to v primerjavi z rumenim tiskom?

... ki ga jutri vr�emo v pe�. - Mama ima prav.

Bolni�nica proti starim novicam!

Odlo�i se!

Rhena, rad bi vedel, kako.

Denar �e pohaja.

�e ti povem po pravici,

se prvi� v �ivljenju po�utim utrujenega.

Morda lahko zaprejo bolni�nico,

vendar ne morejo zapreti mojih ust.

To je re�itev zate.

Kaj pa mi?

Te lahko spomnim,

da je tvoja �ena leta in leta �ivela brez tebe,

da si lahko ti delal za te re�i.

Kot otrok sem �ivela brez o�eta,

da si lahko delal za te re�i.

Ponosni sva bili nate.

Ni bilo lahko, a sva �rtev vzeli nase.

Zdaj pa bo� vse zavrgel

zaradi nekih bolestnih vohunov v Washingonu.

Ne morem verjeti.

Misli�, da se tega ne zavedam?

Misli�, da nisem imel no� za no�jo, leto za letom

pred seboj mater in njihovih otrok,

ki so kri�ali in jokali,

in pri tem mislil na vaju?

�e je to moje delo bilo sebi�no,

bi bilo �e bolj sebi�no zbe�ati stran.

�estitam

za zelo filozofsko opravi�ilo.

Tudi jaz bi lahko filozofirala. - Nikar tako, nehaj.

Tega ne morem prenesti.

Oprosti.

Oprosti, mama.

Pustila vaju bom sama.

Dragi prijatelji, �alostno novico imam.

Mislim, da moja prisotnost �koduje bolni�nici.

O�itno imam hude nasprotnike. No, imam

tudi prijatelje. Nekateri sedite tukaj.

So tudi med ljudmi, ki jim pomagamo.

A le malo je teh, s katerimi lahko govorimo.

Vendar nas nekateri v Ameriki ne marajo.

To so sovra�niki mojih prijateljev. In zato tudi va�i sovra�niki.

To so nestrpni ljudje.

Iz izmi�ljenih strahov naredijo prave strahove.

Z doktorico in mojo h�erko Rheno

smo se dolgo pogovarjali,

kako problem re�iti.

Re�itev je preprosta.

Tako si mislim.

�e odidem, obstaja mo�nost,

da bodo moji nasprotniki bolni�nico pustili pri miru.

V bistvu sem zdaj jaz �rv, ki ga je treba izrezati iz telesa.

Upam ...

iz vsega srca upam,

da boste ostali

in se borili za ohranitev Lambarene.

Ste moji najbolj�i kolegi in prijatelji.

Posebno tisti, ki me opominjate,

da smo v 20. stoletju, in da nam

ni treba stalno gledati na Susi.

Zdaj pa,

dragi prijatelji,

zbogom.

Veliki doktor odhaja domov!

Bolni�nico bomo zaprli.

Therese! Therese, pridite hitro!

Otroci so �e v sobah!

Umirite se! Saj ne more� ven!

Sve�e rane ima�.

Poslu�ajte! �lovek la�e!

To bolni�nico bomo zaprli.

Doktor jutri odhaja domov.

Ne bojte se! Stra�i vas! Ne odhajajte!

Tu mora stati Gabonska bolni�nica! No�emo tuje bolni�nice!

Ne sme� je odnesti!

Segun, prosim. La�nivec je!

�e kar smo tu. Bolni�nica �e stoji.

Zdravniki in sestre �e kar skrbimo za vas.

Veliki doktor gre! Samo on zdravi!

Brez velikega doktorja ni bolni�nice.

Vsi domov! Izginite!

Ni� doktorjev, ni� sester ni� zdravil!

Izginite domov!

Ve�, po dolgem �asu po prtljagi

spet i��em nogavico.

O�e, to mora� videti.

Mama? Pridita!

Doktor ni od�el. Na� veliki doktor je tu.

Koga imamo radi? Male doktorje?

Ne, ne, ne, ampak velikega doktorja!

In kdo ima nas rad? Mali doktorji?

Ne, ne, ne, ampak veliki doktor.

Tebe bi bil moral poslu�ati.

Pozor, pozor!

Veliki doktor gre zdaj domov.

Lene!

Bolni�nico bomo zap...

Dr. Schweitzer! Dovolite besedo.

Danes je va� dan.

Bil bi slab dr�avnik �e vam ne bi �estital.

Za novi Gabon bi bilo neumno spregledati te ljudi.

In da ne omenjam bolnikov.

Glede na te razloge, in �e ne bo drugih,

upam pa, da bodo, vam bom hvale�en,

�e boste za te ljudi �e naprej skrbeli.

Gradnja na�e nove bolni�nice je �e precej oddaljena.

Sem vas presenetil?

Tako se dela.

Mo�nost je treba zagrabiti.

Danes so novi �asi, dr. Schweitzer.

Kak�na bodo danes navodila, doktor?

Navodila?

Delajte teko kot vedno, draga Anna.

Mink�e! Quabi!

Fanta, pridita!

Gospod Ngouta? Gospod Ngouta!

Samo besedo, preden greste.

Kaj se dogaja? Kaj se je zgodilo?

Vse zapiske imam v tej bele�ki.

Dovolj dokazov za zaprtje in �kandal.

Odvr�ena zdravila, izkori��anje otrok,

boste odnehali zaradi plesa teh divjakov?

- Mislil sem ... - Gospod Figgis.

Govorite o mojih rojakih.

Oprostite za nevljudnost.

Pozabil sem, kako ste ob�utljivi. Med nama re�eno,

saj sva vendar skupaj z Zdru�enimi narodi na isti strani. Mar ne?

In katera je ta stran?

Oh. Zdaj razumem.

Torej ni pomembno, �e bodo bolni�nico zaprli.

Vi imate zagotovljen denar. To je preobrat.

Zdi se mi, da ste u�aljeni.

Na�a zagotovila so investicije in razvojna pomo�.

Kar se ti�e va�e organizacije, pa to ni moj posel.

Mislim, da Schweitzerjeve politi�ne dejavnosti

lahko uporabimo na primernej�i na�in. - Torej nas ne potrebujete ve�?

Nasprotno, gospod Figgis. Le vas osebno ne potrebujemo.

Nasvidenje.

Phil!

Samo za spomin.

Ste �alostni ker prijatelji odhajajo?

Ste osamljeni? - Therese, samo ...

Ngouta je bil ... - Ne obremenjujte se.

Vem, da sem po�asne pameti, a zdaj mi je jasno.

Ni mi mar, �e brijete norce iz mene .

Ampak iz teh ljudi!

�e celo �ivljenje sem ob�udovalec ... V�e� so mi njegova na�ela ...

�emu ste tu? Da fantom grozite z radioaktivnostjo?

Bolno, Therese.

Sit sem �e va�e solzave svobode.

Mar nih�e, razen vas, nima nobenih na�el?

Kaj bi bilo, �e Rusi naredijo bombo, mi pa ne?

Gospod Figgis, res mislite,

da boste s �irjenjem la�i med ljudi

re�ili svet? - Kdo re�uje svet?

Nimam velikih na�rtov. Skrbim le za posameznike.

Samo svoje delo opravljam.

Gotovo ste stra�ansko ponosni. Nasvidenje.

Pozdravljeni, fantje!

Nehaj, Quabi, nehaj! Daj mi to.

Mink�e.

Ima� �ast pribiti prvo desko za novo naselje.

Kaj je rekel? �emu smeh?

Samo ponavlja za vami, doktor,

ko ste rekli, da bodo za take hi�e

vsi hoteli zboleti za gobavostjo

Ah, Philip! Nepri�akovano veselje!

Ne zna� potrkati?

Nehaj s tem, baraba.

100 milj sem plul po umazani reki

in teden dni jedel �rve in gledal nesnago.

Vse zaman. - Philip. Pozabil si,

kaj je na�e delo? Nismo skavti!

Res ne, ampak podobni jim postajamo.

Mravljince imam po nogah in drisko.

In zdaj naj spet telefonarim iz Micks Bara?

Philip, saj si bil zavarovan.

Vedeli smo, da te bomo �e rabili.

Hvala.

Je bilo tole zavarovanje tudi povezano s FBI?

Rekel sem, da z njimi nimam ni�.

Hoover je vohunil za Einsteinom in morda za Schweitzerjem.

Kolikor vem, �e pred prihodom McCanthy-ja.

Kaj pa tisti Ngouta in njegovi gangsterji?

Hudo mi je zagodel. Rekel si, da je na� �lovek.

Tam sem se zaletaval v stene.

Samo stekleno me je gledal.

Mislim, da so se s Francozi dogovarjali

za bolj privla�ne posle, kot si predstavljamo.

Denar? Diamante? Nafto? Oro�je?

Kokain? Si prepri�an?

Stavim, da bo gospod Ngouta na pomembnem polo�aju

v novi Vladi.

Kak�en pa bo moj polo�aj, Charlie?

Kaj bo s tvojim zvestim slu�abnikom?

Odli�no je biti dobro zavarovan.

Ne vem, zakaj si tako besen.

Rabili bi te, a ni bilo nujno.

Schweitzer je sebi samemu nasprotoval.

Kdo je komunistom predlagal razoro�itev?

Pisma so tu. Z njim je konec.

Res tako misli�?

Jaz nisem tako prepri�an, pametnjakovi�!

In �e povem po pravici, bi raje videl, da on zmaga, ti pa izgubi�.

Doktor! Telegram!

Doktor! Telegram! Doktor!

Doktor!

Doktor, Telegram!

NOBELOVA NAGRADA Z MIR

V moji sobi v Lambarene imam na polici

majhno knjigo z mislimi LaoTse-ja,

velikega kitajskega misleca iz 6. stoletja pred Kristusom.

Velja si zapomniti njegove misli o vojni in zmagi.

Oro�je je stra�no zlo

in ne more biti orodje po�tenega �loveka.

Samo, �e res ni druge izbire, ga smemo uporabiti.

Kdor se veseli zmage,

se je veseli zaradi ubijanja.

Grozovite pokole mno�ic ljudi

je treba oprati s so�utnimi solzami.

Vsak �lovek je zmo�en so�utja,

in v sebi razviti �ut za humanost.

Oboje je �e v nas, le v�gati se moramo.

V �akanju iskre

lahko vsak razvije svojo osebno Lambarene.

Schweitzer je z denarjem Nobelove nagrade

dokon�al naselje za gobavce.

Delo Schweitzerja, Einsteina in drugih znanstvenikov

je vplivalo na zmanj�anje gro�enj poskusov z atomskim oro�jem.

Rhena je po o�etovi smrti

prevzela vodenje bolni�nice.

Bolni�nica deluje �e danes.

Podpirajo jo iz Amerike Evrope in Gabona.

Spo�tovanje �ivljenja je moto mnogih gibanj,

za varovanje narave in okolja.

dob@publicist.com 2013-10-04

"Bist du bei mir" je skladba iz bele�ke

Anne Magdalene Bach.

St�lzlovo melodijo iz opere Diomedes

je priredil Johann Sebastian Bach.

Pesem "�e si z menoj"

bo zaokro�ila to filmsko pripoved.

------------

----------

--------

------

---

--

-

-

�e si z menoj,

odhajam v veselju

v mir svoje smrti.

�e si z menoj,

odhajam v veselju

v mir svoje smrti.

�udovito bi bilo,

�e mi bo ob smrtni uri

tvoja roka dobrote

zaprla moje zveste o�i.

�udovito bi bilo,

�e mi bo ob smrtni uri

tvoja roka dobrote

zaprla moje zveste o�i.

�e si z menoj,

odhajam v veselju

v mir svoje smrti.

Prevod ob 100 letnici Schweitzerjeve Lambarene.

dob@publicist.com 2013-10-04

Preuzeto sa www.titlovi.com