Original subtitles

Elsa, ljubica, predobro te poznam.

Ne poveš mi vsega.

Se bombni napadi bližajo?

Z Ulijem te morava spraviti globlje v notranjost države.

Ja, daj, naj se pogovorim z njim.

Tudi jaz tebe.

Uli, nisem vedel, da so te povišali v feldmaršala.

Max ne sme pod nobenim pogojem dražiti feldmaršala.

Uli? Dobro paziš na svojo mamo?

Zdaj si ti moški pri hiši.

Na noge!

Ne joči, Uli.

Vse je v redu.

Vsak se včasih malo boji, Uli.

Poslušaj me. Naredi orla. Tudi jaz ga bom.

Visoko z neba, preko skal in hribov,

nas vidi vse.

In skrbi, da smo dobro.

Tudi jaz te imam rad.

Pripravite se!

Namerite!

Streljajte.

Schmidt.

AIRBORNE CREED SVETNIKI IN VOJAKI 2

DVA MESECA PO DNEVU D SO ZAVEZNIKI ZAČELI

OPERACIJO ZMAJ, DA BI OSVOBODILI JUŽNO FRANCIJO.

V BOJ SO VPOKLICALI BOJNO ENOTO

IZ 517. PADALSKEGA POLKA.

15. AVGUST 1944

PROVANSA, FRANCIJA, 5:03 ZJUTRAJ

Še pet minut! Pripravite se!

Mater ti.

Razkropite se! Prihajajo!

Pazite!

Za njim!

Takoj se ustavi! Sem!

Čakaj! Kaj je to?

Roke v zrak! -Ne streljajte!

Ne streljajte! Ne streljajte! -Fitzwald, pridi sem!

Ne streljaj. Ne streljaj.

Kaj pa imamo tu?

Kaj je to?

Kje je tvoja enota? Zini že!

Na kolena!

Si sam?

Si sam?

Granata!

Še nikoli nisem bil tako srečen, da vas vidim, fantje.

Samo jaz sem. -Kaj?

Sam sem. -Kje je preostanek enote?

Ne vem. Kje pa so tvoji?

Ime mi je Curtis. -Jaz sem Rossi.

Hvala ti. -Ja, pozabi.

Kaj iščeš? -Prijatelju Gatesu sem obljubil spominek.

Esesovski prstan, lugerja ali kaj takšnega.

Pojma nimam, kje smo doskočili.

Imaš mogoče kompas? -Ja, imam ga.

Daj, da nekaj pogledam.

Kje je tvoj? -Izgubil sem ga med skokom.

Ta teren se je pojavil zelo hitro.

Težko varno doskočiš v temi. Pristanek je trd.

Tista gorska veriga naju postavlja sem.

21 kilometrov od doskočišča.

Kako sva lahko tako daleč stran? -Krivi so skavti.

Ko sem skočil, sem bil gotovo nad oceanom.

Peklenski let.

Upam, da naju fantje čakajo v Les Arcsu.

To je še vedno dva kilometra od doskočišča. Izvoli.

Kar pojdiva. Si pripravljen? -Ja, naj samo vzamem puško.

Rossi. V redu.

Preveriva. Jaz grem naprej.

Jaz bom šel. Ti me krij.

Prav, izvoli.

Lafayette. -Curtis?

Vodnik?

Samo vidva sta? -Nikogar drugega nisva mogla najti.

To je desetar Rossi. -Vodnik Jones, četa Bravo.

Kaj to poješ? -Staro hvalnico.

Ne dviga ravno morale. Zapoješ kaj drugega?

Ne zdaj. Kaj se ti je zgodilo?

Cel vod se je ostrigel tako. Takrat se je zdelo kot dobra ideja.

Kaj bi rekla tvoja mati?

Če vsi tvoji kolegi skočijo z mosta, boš ti tudi? -Oni skačejo iz letal.

To je skoraj isto. -O čem ti to? Gotovo je več na tem.

Gre za foro med vojaki. Ko gredo v bitko.

Povedal bi vama, ampak ne bosta razumela.

Dobro.

Kakšen je načrt, vodnik?

Ne moremo samo sedeti in čakati tu.

Nemci bodo poslali patrulje.

Kdo ve, kdaj pride naša enota in nas najde.

Bataljon naj bi se dobil v Les Arcsu in tja gremo tudi mi.

Z nekaj sreče bomo tam do noči. -Kako daleč je to?

Rekel bi, da...

19 kilometrov. -Ne, v miljah mi moraš povedati.

Ne znaš pretvoriti? To so nas učili na tečaju.

Ja, so, a jaz se nisem naučil.

To je približno 11 milj.

Ne vem za vaju, a jaz sem padalec zaradi prevoza do bitke,

ne pa da jo v čevljih skušam najti peš.

Veliko Nemcev bomo srečali spotoma. -Ja, računaj na to.

Morali bomo improvizirati. Kaj je že rekel polkovnik Graves?

Nekaj mož lahko povzroči dosti težav, če se znajdejo na pravem mestu.

Naredili bomo, kakor so nas urili, pa nam bo uspelo.

Zato smo tu, ne, gospoda?

Skačemo iz letala za sovražnikovo linijo sredi trde teme.

Vse to za dodatnih 50 dolarjev na mesec.

Jaz sem desantni vojak, padalec.

S padalom skačem med letom. Prostovoljno sem se javil za to,

ker poznam riziko moje odločitve.

Služim v letalskih silah, ki slovijo po junaštvih

in pripravljenosti v miru.

Prisežem, da bom skrbel za njeno čast in slavo

z vsem, kar sem in kar delam.

Vsak dan si to ponavljam.

Zakaj me to ne preseneča, Curtis? Se zato počutiš nepremagljivega?

Veste, kot otrok sem se s prijatelji vozil po cesti v Long Beachu.

Tam je bil vlak smrti... -Cyclone Racer.

Cyclone Racer. Si slišal zanj? -Ja, slaven je.

Pravijo, da je prvi spust tako strm, da ubije ljudi. -Tako je.

Kupili smo vstopnice in stekli do prvega sedeža.

Ko je zapustil postajo in začel iti strmo navkreber,

smo odpeli varovalo, splezali na prednji del voza in dali noge ven.

In nenadoma... 100 kilometrov na uro.

Noge so še tresle in mislil sem si: Umrl bom. Dol bom padel in se razbil.

Nisi mogel narediti kaj manj drznega? Recimo, ostriči si irokezo?

To še ni vse.

Ko je bil prvi spust za nami,

smo začeli plezati s prednjega do zadnjega sedeža.

Ko je bilo vožnja konec, smo bili že na zadnjem vozu.

Ne vem, zakaj sem to delal.

Mogoče me je vznemirjalo, da izzivam smrt.

To zgodbico si povedal, da bi prišel v 517. polk?

Ni mi bilo treba.

Major Seitz je ob pogledu name vedel, da sem popoln primerek.

Pojdimo naprej.

Sta že slišala za arijske dojenčke nacistov?

Ne, zakaj naju ne razsvetliš, Curtis?

Hitler hoče čisto raso nacistov, ne? -Ja.

Išče ljudi z arijskimi potezami in jim vzame dojenčke.

Čim se rodijo, pride tretji rajh in jih vzame.

Nacisti samo pridejo in jih vzamejo mamam, brž ko se rodijo?

Tako je. Hitler ima kraje za parjenje mladih arijcev, da bi imeli otroke.

Kot tovarne so, kjer jih goji kot konje.

Opravijo nekaj testov in jih dajo skupaj v sobo.

Nikoli se še niso srečali ali spoznali.

Brez "me veseli" in "kako fin parfum imaš"?

Ne, nič takega. Pozabi na pravila, tam so vrata.

Moram priznati, da nisem vedel za to.

Počakajta.

Vesta, imajo ime za takšne kraje.

Ja, samo da ti niso namenjeni delanju otrok,

ki ko odrasejo, oblečejo uniformo, gredo osvajat svet in ubijajo naše.

Bodo že plačali za to. Ali v tem življenju ali naslednjem.

Dejansko misliš to? -Vem to.

Ustavita se. Rad bi preveril zemljevid.

Glej ga, glej. -Kaj praviš?

Mi je podobno?

Kratka je. Ampak čedna.

Moj čedni vojak.

Čudovite so. -Je to zame?

Ne vem. Bova videla.

Hej, čedni! Moraš mi odpreti vrata.

Ja, izvoli. -Hvala.

Kaj je z mojimi manirami?

Prav. Lahko gremo.

Hej, Rossi!

Na kaj misliš, ko skočiš? -Kako to misliš?

No...

Veš, o čem razmišljaš, ko skočiš iz letala?

Nekateri fantje štejejo sekunde, preden doskočijo,

drugi razmišljajo o tem, kako bodo umrli.

Samo zanima me, na kaj misliš. -O ničemer v bistvu.

Zakaj? Na kaj ti misliš?

Običajno mislim na punco Charlotte.

Zdi se, da me pomirja.

Kaj delaš? -Kamenček imam v škornju.

Vrzi jo.

Nikogar ni.

No, mislim, da si ga pihnil.

Kamen imam v presnetem škornju.

Veš, Rossi, predlagal te bom za medaljo za to.

Poišči že svoj luger, Gates.

Poglejmo, kaj ste kovali vi, poredni, poredni Nemci. No?

Kaj imamo to tu? Hej, Rossi.

Samo enkrat lahko ugibaš, čigav ksiht gledam ta hip.

Polepšajva te, moj firer. Tako, ja. Na, izvoli.

Koliko smo naredili? Pet, šest kilometrov?

Kaj praviš, Curtis?

Ja, to sem si tudi jaz mislil. -Koliko je to v miljah?

Pomnoži z 0,62.

Matematika mi nikoli ni šla. Najbrž sem zato vedno letel iz šole.

Kako pa to? -Največkrat zaradi pretepanja.

Ja, videl sem te, kako se tepeš. -Res? Kje?

V Camp Mackallu. Imel si rekord za največ knockoutov, ne?

Ja, še vedno ga imam. -To si bil ti? Ti, šment.

Mislil sem, da boš večji.

Kaj imaš to tam, vodnik?

Oče mi jo je dal.

Nisi študiral, da bi bil na ministrstvu? -Ja, sem.

Mama je katoličanka, oče baptist.

Kot otrok sem dosti hodil v cerkev.

Zakaj potem nisi kaplan? Eden od tistih svetih Janezkov?

Lahko sem svetniški tu. Med brezbožneži.

Bi se rada spreobrnila? -Ojoj.

Povejta mi, ko bosta pripravljena.

Prav, vzemita stvari. Pojdimo.

Tvoja mati čaka v avtu. -Oprosti. Izgubil sem občutek za čas.

Lahko čaka. Ford ima zelo udobne sedeže.

Ata, mislim, da vem, kaj moram narediti. Čutim to.

Ampak je težko.

Če misliš, da moraš v vojsko, se moraš seveda odzvati klicu.

Veliko koristnejši boš tam kot kaplan. -Ampak...

Zdi se mi, da to ni dovolj.

Kaj misliš s tem?

Javil sem se zračnim silam, oče. -Ne.

Padalec bom. -Niti pod razno.

Kar je, je. -Ne!

Sta videla 2. bataljon? -Pred eno uro so šli v tej smeri.

Pozor.

Pojdi pogledat, kaj je.

Imam ga! Moj je.

Dajte, kateri ima mojega lugerja?

Hej, poslikaj me. Daj, pohiti.

Mami bom poslal to domov, da bo ponosna.

Videti si kot lovec na safariju.

Kaj delaš? Pospravi fotoaparat. Pojdimo.

Kaj je? -Nekdo nas opazuje.

Zgoraj na brežini, na levem boku.

Si prepričan?

Ja, prepričan sem.

Ne streljajte!

Ne streljajte.

Ste sami? -Ja.

Pridi naprej. Počasi.

Jaz sem vodnik Jones. -Meni je ime Emilie Moreau.

Znaš francosko? -Mama je kanadska Francozinja.

Govoriš angleško? -Malo.

Nas odvedeš v Les Arcs? Tam so Američani.

Lahko vas odpeljem. V odporu sem.

V bližini imajo zaprte člane gibanja.

Odvedla vas bom, če mi jih pomagate osvoboditi.

Nemci? Koliko jih je? -Pet, mogoče šest.

Nam lahko pomaga ali ne? Kaj pravi? -Ime ji je Emilie. Pomagala bo.

A prej hoče našo pomoč. -Pri čem? Pomoč pri čem?

Hoče, da osvobodimo skupino njenih upornikov.

Nemci jih zadržujejo nedaleč od tod.

Ne, ne, odvedi nas v Les Arcs,

in se vrnemo pomagat, ampak ne pred tem.

Veliko vojakov imamo tam. -Prepozno bo. Usmrtili jih bodo.

Prosim vas, pomagajte.

Pravi, da ne more čakati. Prepozno bo.

Potem pa jo pustimo tu. Ne rabimo je. Sami bomo našli Les Arcs.

Prosim. Rabim vašo pomoč. Lepo vas prosim.

Kako vemo, da to ni zaseda? Mogoče dela z nacisti in nas vodi v past.

Po mojem ne.

Velja. Odpelji nas tja.

Hvala, za mano.

Kaj si ji rekel? -Da lahko nekaj mož povzroči veliko zgage,

če se znajdejo na pravem mestu.

Seveda si. Ti si sveti Jones, zaščitnik neznancev v gozdu.

Pojdi.

Počakajte.

Vodnik.

Smem? -Velja.

Hvala.

Padalo je tam doli. -Ameriško?

Ja, tako se zdi. Moramo se prepričati.

Dol!

To je eden od naših. Nas je videl?

Ja, videl je. Maha s krili, glej.

Kaj, za vraga?

Hitro čez travnik! Takoj! Dajmo, gremo, gremo!

Na tla!

Je odšel?

Ja, mislim, da je odšel.

Curtis, pomagaj mi ga pokriti.

Ne vem, kaj naj rečem.

Videla sem ga v izložbi zastavljalnice g. Stevena.

Hvala ti.

Saj ne boš porabil zadnjega dne za to, da me boš poljubljal, ne?

Vsak teden mi moraš poslati sliko. Tako bom videla, kar ti vidiš.

Kaj bom brez tebe?

To pa je enostavno. Najprej zapri oči.

Zapri oči.

Zamisli si, da te tesno objemam.

In potem vdihni.

Kaj pa, če se ne vrnem? -Potem bom jaz prišla pote.

Kakšen je torej zdaj načrt?

Nič se ni spremenilo. -Pomisli.

Pelje nas z naše poti in nič ne vemo o njej. -Ti ne veš.

Razsvetli naju. -Oče je bil doktor.

Po prvi vojni se ni več dotaknil puške.

Nemci vdrejo, ona se pridruži odporu, on ji nasprotuje.

Pred tremi tedni jo je našel gestapo, ujel očeta in brata in ju usmrtil.

Ona je več žrtvovala za to kot ti.

Kako ti je v resnici ime?

Vem, da me razumeš bolje, kot hočeš priznati.

Zakaj hočeš vedeti?

Ker bi ti rad zaupal.

Zaupaj mi torej.

Hitro bomo morali opraviti, drugače ne izpolnimo naloge.

Rossi, jaz bom opravil s tema.

Ti naredi krog po vzhodni strani, počisti zadaj in pridi naprej.

Curtis. Curtis.

Vidva z Emilie ostanita tu in me krijta.

Ostani s Curtisom in pazita na Nemce.

Prav. -Prav.

Jaz sem desantni vojak, padalec.

Iz letala skačem s padalom med letom.

Prostovoljno sem se javil za to, ker poznam riziko moje odločitve.

Oprosti.

Prisežem, da bom skrbel za njeno čast in slavo

z vsem, kar sem in kar delam.

Služim v letalskih silah, ki slovijo po...

Oprosti. Končal sem. Končal sem.

Hej! Roke v zrak! -Ne, ne streljaj, ne streljaj!

Dol!

Zrak je čist.

Vse je v redu. Ti vojaki nam pomagajo.

Hej, dobro si me kril. -Ona je ta, ki dobro strelja.

Kje je Gustave? -Na zaslišanju.

Slišali smo ga vpiti celo noč.

Rossi, še en ujetnik je. Preveri drugo stavbo.

To je Phillipe, to pa Jacques.

Najlepša hvala. -Zahvaljujem se.

Živjo. -Jacques.

Rossi!

Rossi!

Odpri vrata!

Odkleni vrata! Spusti me noter!

Odkleni vrata! Odpri jih!

Rossi!

Rossi!

Rossi. Rossi!

Daj... Nehaj. Nehaj!

Mrtev je, mrtev je. Mrtev je.

Pridi. Daj, da te očistimo.

Glej, imaš poseben talent in Bog te kliče, da mu služiš.

Bog noče, da umreš v kakšnem strelskem jarku.

On noče, da bi kdorkoli umrl tam. -Ampak tvoj poklic je poseben.

Najti moraš drugi način, kako mu služiti. -Varnejši, ne?

Tako je. Tega nisi dobro premislil.

Ampak sem. Samo o tem sem razmišljal.

Dobro je, če lahko nudiš uteho in nasvete.

To zmorem in to bom naredil.

Veš, da moram biti tam, kjer lahko naredim največ dobrega.

Ja.

Sicer pa sem te jaz naučil, kako sprejemati lastne odločitve.

To spremeni vse.

V avtu bom s tvojo materjo.

Hvala. -Odvedli jih bomo v Les Arcs.

To je najmanj, kar lahko.

Tukaj smo, ne? -Ne, v bistvu smo tu.

V Les Arcs bi običajno šli po tej poti, a je preveč nemških patrulj.

Kaj potemtakem predlagate? -Čez ta hrib vodi cesta.

Pastirji jo uporabljajo za pašo.

Ta pot je daljša. Vsaj pet kilometrov.

Ampak dosti bolj varna. Poznam te poti. Nemcev ni nikoli tam.

Daljša bo, ampak bo pametneje.

Tako pravite? -Ja, pametneje.

Počakajte, počakajte! Ustavite se.

Vozilo prihaja.

Roke v zrak! -Počasi, počasi.

Padalci iz 517. Lepo vas je videti, fantje.

Polkovnik. Jaz sem vodnik Jones.

Polkovnik Woodward. To je moj šofer Stewart.

So zavezniki prišli do sem to noč? -Ja, dobro smo potolkli Švabe.

Ste opazili kaj odpora? -Ja, nekaj. Eliminirali smo nemško postojanko tam

in rešili partizane. -Na srečo je vaš bataljon deset kilometrov naprej.

To je lepo slišati.

Hej, zdi se, da nama nekje nekaj izteka.

Očitno sva morala zadeti ob nekaj.

Ja, cev za gorivo je šla.

Mislim, da to lahko popravim. -Ste žejni, fantje?

Polkovnik, kaj pa vi delate tu?

Vodim oddelek za odločanje glede zahtevkov.

In tu sta sama s Stewartom?

Za zdaj. Vojna je. Ni ljudi na razpolago.

Ste že slišali za tistega oficirja, ki mu je odrezalo glavo?

Ne, to zgodbo bi si gotovo zapomnil.

Ja, bilo je nekje v Italiji. Ne spomnim se imena.

Ampak Nemci so čez cesto napeljali struno za klavir.

Ne, za giljotino. -Ni važno.

Ko boš ti pripovedoval, povej, da za giljotino.

Torej, oficir sede v džip in spusti vetrobran.

Peljal se je mogoče 25 kilometrov na uro.

Žica pa se mu je ujela za vrat. -Ne.

V usta se mu je.

Jaz sem slišal, da za vrat. Glavo mu je odtrgalo.

Pobral sem čisto vse njegove zobe.

V ustih jo je imel.

Prav, mislim, da je popravljeno. -Izvoli.

Res hvala za pomoč. -Ni za kaj.

Od kod pa si drugače? -Iz Seattla v Washingtonu.

Mokro in deževno je tam. -Ja.

Veliko totemov je tam.

Vesta, včasih se počutim kot zadnje kolo.

Peto kolo.

Kako?

Si hotel reči, da si kot peto kolo?

Ja, res, peto kolo.

Kaj pa vidva, fanta? Od kod sta vidva?

Jaz sem iz Albuquerqua v Novi Mehiki. -Torrance v Kaliforniji.

V redu. Tam še nisem bil.

V bistvu nisem bil nikjer zunaj severozahoda.

Ste videli kake boje? -Ni dosti odpora.

Streljali so name, sicer pa je tiho.

Če padeva v zasedo, bova zažgala papirje

in tako ne bodo mogli čez inventar. -Lahko vidim orožje?

Oprosti, kaj? -Smem?

Žal mi je. Ne razumem, kaj pravi. -Želi videti puško.

Lepa.

Lahko streljam? -Si slišal to, Rossi?

Misli, da je tvoja puška lepa. Najbrž, ker jo lahko da v torbico.

Oficir, vem, da so nam rekli, da naj varčujemo z municijo,

ampak hoče poskusiti. Lahko?

Ne vidim težave v tem. -Nemcev ni več.

Ja. Poskusi.

Moraš odstraniti varovalo.

Zna dobro streljati? -Rossi?

Ni tako dober, kot si misli, da je.

Slišal sem, da si me omenil. Kaj ji govoriš?

Prepričana sem, da sem boljša od njega. Bi stavili?

Kaj govori? -Hoče se pomeriti v streljanju.

Misli, da je boljša. -To bi rad videl.

Ne, ne bova...

Staviti hoče.

Prav. Vzel bom njen denar. Vzel ga bom.

Pravi, da mu bo hudo, ker ti bo vzel denar.

Preveč je zaverovan vase. Kaj bova stavila?

Kaj imaš, Rossi?

V redu bo, ja. -Strinja se.

Kaj pa bi ti v zameno?

Rekel sem, da hočem njen denar, ampak...

Zadovoljil se bom s poljubom.

Poljub? -Ja, poljub, kakršnega znajo dati samo Francozinje.

Zmenjeno. -Ja?

Zdi se, da je vse zmenjeno. -To bo super.

Kaj je to, Coney lsland? -To je 90 metrov. Več ali manj.

To ni pošteno. Ne bo zadela. Niti jaz ne bom.

Mislim, da je to namen.

Osramotil te bom. -Rossi. Dame imajo prednost.

Ja, seveda. -Ne, jaz raje streljam druga.

Najbrž hoče, da ji pokažeš, kako se dela.

Kot gospodična veli. -Prav, trije poskusi. To je vse.

Bodo trije poskusi v redu? -Ja, bodo.

Bi se umaknila?

Hvala. Dober strel.

Dobro strelja.

Nikoli ne bo zadela stoje.

Stoje bo streljala in te osmešila.

To bo naredila.

Čestitke, to je bilo osupljivo.

Hvala.

Občudujem vaš pogum.

Doskočite na sovražnem območju brez topništva in poznavanja terena.

Imam bratranca pri mornarjih. Zanje je drugače.

Vsako noč spijo v isti postelji, topla hrana, novice od doma, filmi.

Ne pravim, da je lahko, gotovo pa ni tako noro kot pri vas.

Filmi?

Šment, ne pomnim, kdaj sem nazadnje videl kakšnega.

Curtis. -Ja, vodnik.

Kdaj si nazadnje videl film? Se spomniš?

Nekaj časa je že.

Straža na Renu s Paulom Lukasom.

Poročnik, hotel sem vas vprašati...

Kje ste bili pred Provanso? -V Italiji.

Tako kot mi. Kje točno?

Pristali smo na jugu.

V Civitavecchiji? -Ne.

Vodnik, moramo iti. Morate k bataljonu.

Vi kar pojdite... -Kje ste pristali?

Vodnik, nimam časa za to. Morate iti. To je ukaz.

Sprašujem preprosto vprašanje. Kje ste pristali v Italiji?

Se vam je zmešalo? -Nemca sta.

Vzemite jima orožje. Preverite ju.

Povedala nam bosta, kdo točno sta.

Ničesar ne sovražim bolj kot zahrbtne, lažnive naciste.

Sedita.

Ponovno ju preišči. Preglej njegove žepe.

Ničesar ne spreglej.

Ničesar nimata.

Kdo je Francois Poulenc?

Dolžan sem ti povedati samo svoje ime in čin.

Kdo je Francois Poulenc?

Schneider, Klaus. Vojak.

Zakaj sta tu? Kaj je vajina naloga?

Uničenje opreme? Umor oficirjev? Vohunjenje? Kaj?

Govori! Moram vedeti, kaj imaš s tem človekom.

Nisem bedak, vodnik. Vem, kako tvoja država dela.

Američani ne mučijo ujetnikov.

Povej zdaj takoj ali pa prisežem, da ti odpihnem možgane.

Ne boš naredil nič takšnega.

Takoj.

Zavajanje. Samo za to gre.

Kot sem rekel. Poznam Američane.

Ti fini Francozi ne marajo pretirano Nemcev.

Hočem vedeti, kdo je Francois Poulenc in zakaj nosiš njegovo ime. Takoj.

Naš najboljši ovaduh v Provansi je. -Hotel si se dobiti z njim?

V Le Toumu, v njegovem stanovanju.

In dalje? -Likvidirala bi ga, da ga zavezniki ne bi ujeli

z zaupljivimi informacijami. -Naj te ne skrbi.

Odpor bo poskrbel zanj.

Jacques bo poskrbel zanj in se kmalu vrnil. -Kam ga pelje?

Na njegovo zadnjo pot? -Dejansko mi dol visi.

Vem samo, da se bo vrnil s partizani.

Z Emilie vas bova odvedla v Les Arcs. -Dobro. Prav.

V redu.

Hej. Kako si ugotovil, da sta Nemca?

Ameriški vojak z nemškim daljnogledom?

Si videl, kaj vse je imel? Mi tega ne delamo na terenu.

Ja, oficir na zadnjem sedežu? Patton ima celo puško.

Ja, za las je šlo.

To je pot do Les Arcsa. -To? V redu.

Ne streljajte! Jaz sem, Jacques.

Živjo, kako je šlo?

Ti tipi koljejo Nemce?

Ja, sklepam, da res. Potem pa jih pojejo.

Kako ste nas našli? -Povsod puščate sledi.

So vsi nared? -Dobro, pojdimo.

Imajo tank in polgoseničarja.

Mogoče 12 ali 15 pešakov.

Gremo naprej ali počakamo, dokler ne odidejo?

Ne, po mojem imamo delo.

Ja, nekaj mož in presneto veliko težav.

Eliminirati moramo tisti tank.

To ne bo enostavno.

Treba je uničiti ta tank. Lahko računamo na vašo pomoč?

To je naša dežela. Seveda vam bomo pomagali.

Curtis, ostani tu na vrhu.

Lahko boš streljal na polgoseničarja.

Hočem, da jih zasuješ z granatami. -Zmenjeno.

Jaz, Rossi in Phillipe bomo šli dol po rečni strugi.

Počakali bomo, da grejo mimo, in jih napadli z levega boka.

Jasno? -Še vedno moramo uničiti ta tank.

Imamo kaj za tank? -Presenečenje.

Magnetni naboj. -Super.

Ti greš z nama, prav? Jacques.

Vzemite. Prinaša srečo.

Hvala.

Počakajte, da odidejo mimo. Ne streljajte prej.

Tam zgoraj!

Na tla!

Na levo, na levo!

Moram uničiti tank!

Dol! Na tla!

Previdno! Pozor!

Veš, ne bom te predlagal za medaljo.

Zdravnika rabiš. Zdravnik. Zdravnik! V redu boš.

V redu boš. -Slab lažnivec si.

V redu boš.

Granata!

Gates. Gates! Ne umri, stari! Ne umri!

Spravil te bom od tod, ja?

Ne, ne, Gates. -Ne bom te predlagal za medaljo.

Ne umri, kolega! Ne umri! Spravil te bom od tod, ja?

Ata, mislim, da vem, kaj moram narediti. Čutim to.

Če misliš, da moraš v vojsko, se moraš seveda odzvati klicu.

Javil sem se zračnim silam, oče.

Bog noče, da umreš v kakšnem strelskem jarku.

Jaz sem desantni vojak, padalec.

Iz letala skačem s padalom med letom.

Prostovoljno sem se javil za to...

Rekla sem ti, da bom prišla pote.

Charlotte.

Zapri oči.

Zapri oči. Zapri oči.

Zapri oči.

Misli na to, kako te stiskam k sebi.

Misli na to, kako te stiskam k sebi.

In potem vdihni.

In potem vdihni.

Vašo rano sem skušal čim bolje obvezati.

Ampak nimam več povojev.

Kako se počutite?

Okusno je.

Prosim, vzemite.

Morate jesti. Morate okrevati.

Jejte.

Hrana. Jejte.

Največkrat je odvratna.

Ampak če kdo več dni ni jedel, potem ni več tako slaba.

Ime mi je Erich Neumann.

Erich.

In vi?

Kako vam je ime?

Vaše ime.

Ste oficir? -Oprostite?

Ne razumem, kaj hočete reči.

Vaše črtice na epoleti.

Oficir?

Oficir. Ja.

To je moj brat.

Angleščino je študiral.

Tolmač.

Prevajalec.

Skušal me je naučiti angleščino.

To je vaš brat?

Ja. -Prevaja v angleščino?

Ja.

Kje je?

Kje?

On je...

V Italiji je padel.

V Italiji?

Potem pa ima srečo.

Bil sem v Italiji.

Je še vedno tam?

On... On je mrtev.

Kaj?

Mrtev.

Imel sem prijatelja.

Ob sebi v Italiji.

Bil je moj najboljši prijatelj.

Sploh ne vem, zakaj se pogovarjam s tabo.

Ne vem niti, če me razumeš.

Njegovi materi sem obljubil,

da bom pazil na njega.

Imate družino?

Ja. -Ja? Otroke, paglavce?

Enega sina imam.

Imate sliko?

Je to vaš fantek?

Vašo uniformo nosi.

Sovražim to uniformo.

In moral bi sovražiti vas.

Želel naj bi si vas ubiti.

Ne pogrešate brata?

In si me ne želite ubiti?

Jaz...

Sem...

Utrujen.

Tudi jaz sem utrujen.

Ja, se opravičujem.

Visoko z neba, preko skal in hribov,

nas vidi vse.

In skrbi, da smo dobro.

Elsa, Elsa.

Uli.

Spominjaš me na mojega sina.

Hej.

Hej, nekdo prihaja. Zbudi se.

Vstani...

Zbudi se. Hej.

Zbudi se.

Demokracija. -Lafayette.

Noter bom prišel.

Ranjen je. Samo midva sva.

Kapetan, varno je.

Umrl je.

Desetar, ste ga vi ustrelili?

Ne, nisem.

Zoot. Zoot!

Imamo ranjenega padalca. Pokliči zdravnika. -Ja, kapetan!

Kapetan, on je... On je moj ujetnik, zato mislim, da to pripada meni.

Dobro. To je lep luger.

Pinder, hočem, da kontaktiraš bolnišnico.

Javi, da bomo pripeljali ranjenca. -Ja, kapetan.

Kako gre poročilo? -Skoraj je končano.

Oprostite. Oprostite. -Ja?

Mi lahko poveste, če ste imeli tu vodnika Caleba Jonesa? -Jonesa?

Ja, Jones. Ranjen.

Prepeljan v bolnišnico v Draguignanu.

Kaj pa Harlanda Curtisa? On je desetar.

Desetar Curtis...

Padel v boju.

Takoj bom nazaj.

Hej, živjo.

Si v redu?

Je še kdo s tabo? -Ne.

Ampak so uničili tank.

Mislila sem, da boš mogoče želel to.

Je to Curtisovo? -Ja.

Hvala ti, Emilie.

Emilie ni moje pravo ime.

Ja, vem.

Imaš pravo ime?

Oprosti. Lahko počakaš zunaj? Samo končati moram z njim.

Žal mi je za tvojo družino.

Meni pa za tvoje prijatelje.

Smem?

V SPOMIN HARLANDU BUDU CURTISU

IN POGUMNIM MOŽEM 517. PADALSKEGA POLKA

Režija

Scenarij

Igrali so

Prevod: Kristjan Šinkec Prevajalski Studio Milenko Babič