Original subtitles

Za jutri. Tvoj poročni dan.

Čudovita je.

Če meniš, da ti jo dajem, da bi poudarila pomen

jutrišnjega dne ter te hkrati ustrahovala,

imaš popolnoma prav.

Bistvo je jasno poudarjeno.

Nocoj se bo vse vrtelo okoli Thea.

Tiho lahko stojiš ob njem.

Takšna je tvoja naloga, seveda.

Moraš se smehljati in morda pomahati.

Se pokazati na podelitvi nagrad na agrikulturem področju.

Ne boš pa več sprejemala odločitev, tudi če zadevajo vaju oba.

Nisem pošast.

Ko sva se spoznali, si mi bila zelo všeč.

Vendar si nama lagala.

Tvoja predstava za božič

in odločenost, da govoriš, čeprav te ne prosijo za mnenje.

- Na Thea pritiskaš... - Ničesar ne zahtevam od njega.

S soprogom sva se trudila ohraniti sloves družine.

- Ne skušam... - Theodore vztraja pri poroki.

Zato bomo jutri priredili poroko leta,

morda celo desetletja.

Če bi se zdaj premislila,

sploh ko je ves svet izvedel za tvoje poreklo,

bi bil Theo tarča posmeha.

Če bi moj iskren, zvest, prijazen sin bil tarča posmeha,

bi me strlo.

Če pa bi se to zgodilo vojvodi Tintagelškem,

bi spodkopalo njegov položaj, dokler bo živ.

Živčna nevesta ni nič novega.

Za božič sem ti ponudila izhod, a ga nisi sprejela.

Zato moraš zdaj premagati predporočno nervozo,

si nadeti tiaro in mu pogumno stati ob strani.

Kot vojvodinja.

PO ROMANU EDITH WHARTON

Najprej ti, milostljiva.

Nan.

- Odpri usta. - Daj no!

Nan! Nan! Nan!

Bolelo je.

Jutri bo vse to tvoje.

Nehajva se izogibati drug drugemu.

Tole.

Nocojšnji večer.

Nimam občutka, da se jutri poročim.

O porokah kroži precej neumnosti.

- Menda bi moral... - Si zaljubljena v Guya?

Ne. Ne.

Bi me še vedno rada vzela?

To te bodo jutri vprašali.

V javnosti sva se že dovolj pretvarjala.

Ljubim te, Nan.

Ne bom pa čakal v polni cerkvi, ko bodo vse oči uprte vame.

Ne, če nisi prepričana.

Zato mi zjutraj sporoči svojo odločitev.

Jutri bom prisostvovala sinovi poroki.

Umaknila se bom in ne bom več vojvodinja Tintagelška.

S težavo bom sprejela svoj novi naziv,

saj je vojvodinja vdova moja ostarela tašča.

Ponosno pa bom sprejela svojo novo vlogo,

saj to pomeni, da je moj sin udejanjil vlogo, ki mu je bila dana ob rojstvu.

Naj vam predstavim vojvodo.

Gospe in gospodje, hvala za prihod.

Hvala moji materi,

ker je privolila v delitev vloge najpomembnejše ženske v mojem življenju.

Vendar jutri...

Vau.

Pardon.

Oprostite. Se opravičujem.

Se opravičujem. Pardon.

Na Tintagelu bo jutri napočila nova doba.

Pozdravljam žensko, s katero bi rad živel do konca svojih dni.

Njeno moč, pogum in trdoživost smo že videli.

Ne dvomim pa,

da bo kmalu pokazala svojo predanost, zvestobo in pripravljenost služiti.

Nova vojvodinja Tintagelška.

Ob meni, tako kot je bila prejšnja.

Pismo za vas, lejdi Marable.

Hvala.

Lahko ostanem tu, dokler ne odideš.

Ne grem.

- Nan, rada bi... - Nočem poslušati tvojega opravičila.

Vesela sem zate.

Theo je gospod. Skrbel bo zate.

Sama znam skrbeti zase.

Vsi potrebujemo pomoč. Včasih.

V tvojem svetu je gotovo mrzlo in samotno.

Vedno gledaš le nase. Za druge ti ni mar.

Odkar smo se izkrcali, si hotela najti moškega.

In takoj ko si ga, si se popolnoma spremenila.

Obraz se ti je spremenil. Ne morem ga gledati.

Na Škotsko greva živet.

Jutri, po poroki. Kočija je že pripravljena.

Na Škotskem ne bo nič drugače.

Že tako si daleč stran.

Oprostite.

Chita.

Šel sem pogledat Minnie. Takole je spala.

Obožujem jo.

Je otrok še v postelji?

Minnie ji je ime. Pogledat sem jo šel.

Otroke je najbolje pustiti, da spijo ali se izjočejo.

Kaj pa odrasle?

Honoria, bi se nama pridružila na pijači?

Honoria bo raje opazovala ljudi.

Nerada opozarja nase.

Lahko sama pove?

Zakaj vedno spravljaš Conchito v neprijeten položaj?

Tvoja soproga se mora še veliko naučiti o tem,

- kako biti pokončen... - Pokončen?

Prvič sem bil pokončen šele lansko poletje v New Yorku s Conchito.

Pravzaprav me preveva nenavaden občutek.

Kaj je to?

Spominja na dostojanstvo.

Daj no.

Nikoli te ni zanimalo, kako sem.

Izbrala si tišino.

Umaknila se bova.

Z veseljem bom odstranil še zadnjo trohico veselja in hrupa iz vajine hiše.

Moja družina ne bo več del te družine.

To ne bo tako lahko.

Prekinjam stike, mati.

Finančna neodvisnost na obeh straneh.

Svojo družino dajem na prvo mesto.

Nikar ne hodi k meni nocoj,

saj s soprogo ne nameravava biti pokonci.

Bi rada kaj dodala, draga?

Še nikoli ga nisem tako zelo ljubila.

- Pijačo ti prinesem. - Takoj.

- Zabave je konec. - Kaj pa je?

Tvoja prijateljica uprizarja dramo.

- Prosim, moram... - Pridi, Virginia. Nehaj. Jinny?

Jinny?

Jinny.

Od zdaj naprej bomo samo mi trije.

Lahko si kupimo hišo in pohajkujemo po Evropi.

Kakšen občutek, ko nimaš dolžnosti in pričakovanj.

Dicky.

- Denarja ni več. - Kako to misliš?

Očka je napisal seznam izgovorov, dejstvo pa je...

Njegova naložba...

Naredil je nekaj napak in izgubil ves denar.

Najin denar.

Prekinitev stikov je v redu, če imaš denar.

Kako bomo živeli?

Ne bo lahko.

Te pa ljubim. Drugo ni pomembno, mar ne?

- Karkoli lahko počneva. - Ja.

Lahko začneva znova. Svobodna sva.

- Ja! - Vseh sva rešena.

Brez denarja in vezi, samo midva.

- Samo midva in Minnie. - Lahko živimo.

Mi trije lahko preprosto živimo.

Spi.

Prevroče je in prehrupno. To je vse.

Ženske v tem stanju pogosto niso kos takemu dogodku.

Čestitke obema.

- Lahko zadržiš zase? - Razumem. Sama bosta povedala.

Še vedno vztrajaš pri glavobolu?

Presrečna bi morala biti. Obe hčeri sta dobro preskrbljeni.

Midva pa sva vojvoda in vojvodinja Madisonske avenije.

- Ves svet zavida najini družini. - Najina družina ne obstaja več.

Dekleti bosta v Angliji. Kaj pa bova midva počela?

Kar hočeva.

Mislim, da le jaz nisem vajena tega.

Če si želiš pustolovščin, bova takoj

- po vrnitvi v New York... - Ne sodim tja.

Ne bom več tiho stala ob tebi. Nikoli ti nisem bila dovolj.

Zdaj pa ti več nisi dovolj meni.

Ne bojim se škandala zaradi ločitve.

Kot mama vojvodinje bom imela možnosti. Vabili me bodo.

Lahko si privoščim pustolovščine po želji.

- Patti, sva... - Rada bi govorila s teboj.

Nekaj moram spiti.

- Ta država ji je porodila čudne ideje. - Vedno sem bila polna idej,

a sem šele zdaj spoznala, da bi morda koga zanimale.

Obžaluješ poroko z očetom?

Ne, ker potem ne bi imela vaju. Ampak zdaj...

Moram...

ponovno najti srečo.

Razumeš?

Menim, da si na dobri poti.

Po tvoji zaslugi.

Zaradi tvoje poroke bom spet lahko to, kar sem.

Tudi škandal zaradi ločitve ne bo uničil vojvodinjine matere.

O čem si se želela pogovoriti?

O...

Annabel.

Si prepričana?

Si popolnoma prepričana o poroki?

Ne glede na mogočnost dogodka

ne smeš misliti, da si primorana.

Ne. Seveda ne.

Prepričana sem.

Samo naspati se moram.

Se vidiva jutri. Rada te imam.

Jaz pa tebe.

Na naju. Naslednja sva.

- Ja. Nekoč. - Karkoli bo sledilo.

Za naju se bo imenitno izteklo.

Po poroki bova lahko to, kar sva.

Do prihoda otrok.

Sklepam, da bova...

Tudi priročen zakon lahko nadaljuje rod.

Vsekakor.

Kaj je?

Prestrašena se zdiš. Kaj se je zgodilo?

Takšna sem.

V sebi sem vedno bila takšna,

a nočem več biti.

Počutim se okvarjeno.

Zakaj okvarjeno?

Ko sva bili majhni

in ste ti in druge punce občudovale fante,

na primer Harryja Hamiltona.

Se spomniš, kako si zardevala?

Harry je bil najhitrejši tekač v mestu.

Vem, da bi morala zardevati ob Harryju Hamiltonu.

To je normalno.

Vendar nisem.

Tako sem čutila...

Tako čutim do deklet.

Poskusila sem biti kot ti, vendar preprosto nisem.

Mati me je v New Yorku zasačila s služabnico.

Pogledala me je, kot da sem pošast.

Hudo mi je zate, Mabel.

Kaj je rekla?

Obrnila se je in šla ven, kot da sem nič.

Mabel, poslušaj me.

Poslušaj. Govoriš o...

ljubezni.

Ljubezen ne more biti napačna.

Če ob tem čutiš ščemenje,

si točno to, kdor moraš biti.

Mabel si. Čudovita si.

- Se ti ne studim? - Dragica.

Sram.

Skušaj pozabiti na ta občutek.

Preveč si ljubka, da bi bila pokvarjena.

Hvala, da si mi povedala.

Čakaj malo.

- Katera služabnica? - Martha že ne,

ta je stara 80.

Rekla sva brez skrivnosti.

Hotela sem ti povedati.

Zdi se, da uživaš v postavljanju zidu med nama.

- Nočeš, da skrbim zate. - Nisem hotela tajiti.

- Nisem hotela. - Sklepam, da Nan ve.

- Ne ve. - Da si noseča.

- Nihče ne ve. - Je otrok moj?

- Seveda. - To se sprašujem.

Zakaj bi drugače tajila?

Oprosti, morala bi ti povedati. Si vesel?

Ali sem vesel?

Da mi soproga laže?

Prej bi rekel, da sem osramočen.

Oprosti. Oprosti.

Guy.

Pri petnajstih sem veliko lažje splezal sem.

Se lahko pretvarjava, da mi je šlo bolje?

- Theo misli, da si bolan. - Ne misli.

Ne, ne misli.

Prekinil sem z Jean.

Boljšega si zasluži.

- Od tebe? - Vsekakor.

Predvsem pa bolje od nekoga...

ki je brezupno,

nedvomno,

brezmejno zaljubljen vate.

Ne govori tega.

Američanke ste me naučile, naj na glas povem, kar mislim.

Angleži spijemo skodelico čaja in svoje misli obdržimo zase.

Ampak to?

Vsemu svetu bi raztrobil.

Za božjo voljo.

Vsak trenutek, ko nisem s teboj,

se prepričujem, da si to gotovo le predstavljam.

To, kako zelo te ljubim.

Kako te potrebujem.

Ko pa sem ob tebi in pogledam tvoj obraz...

tvojo kožo...

tvoj vrat...

tvoja usta.

Kaj pa Theo?

Poslušaj me.

Seveda si zelo želim, da bi bil Theo srečen.

Še bolj pa si želim,

da bi bila ti srečna.

- Zato bi te vprašal... - Nikar.

Preveč je govora o zakonu.

O ne. Ne.

Ne gre za to.

Poslušaj, Nan.

Mislim, da je to za vedno.

Ves čas tako čutim.

To je vse, kar čutim.

Vendar pa za zdaj... Za zdaj samo...

Ničesar še ne doreciva.

Odhajam. Jutri.

Ne bom prenesel, da si z njim.

Najprej grem v Brazilijo, nato pa... Kdo ve?

Rad bi obiskal vse kraje, ki sem jih označil. Pojdi z menoj.

Kaj?

Klavrno se počutim, ko to sprašujem, a moram vprašati.

Samo gledaš me.

Ne vem, ali misliš, da ne boš nikoli...

Ja.

Za kaj?

Za vse.

Nekdo trka.

Nekdo trka.

Samo trenutek.

Nan.

Mislim, da potrebujem tvojo pomoč.

O, Jinny.

- Po mater grem. - Ne, ne.

K Seadownu bo šla in ne bo se mogla brzdati.

Potem bo povedala očku. Nimam veliko časa.

Vsak hip bo ugotovil, da me ni.

Prav. V redu je, tu sem.

Ni slab človek. Ni. Le...

Stvari ima rad na določene načine.

To, kako govorim, se oblačim, držim vilice, se slačim.

Hoče, da sem popolna. Zelo se razjezi.

- Najbrž sem sama kriva. - Nisi kriva.

Nisi kriva.

Dejstvo je, da ne bova več samo midva.

Res?

Z nikomer se ne smem družiti.

Kaj če ne bom mogla zaščititi otroka?

Rešitev morava najti.

- Rešitev morava najti. Šli bova... - Ne morem.

Našel me bo, kamorkoli grem. Vedno je ob meni.

V redu je. V redu je. Samo...

Lahko se pokažeš.

Lahko mu zaupaš. V redu je. Obljubim, da je v redu.

Kako lahko pomagam?

- Kaj pa poroka? - Govorila bom s Theom.

Ampak tisto zdaj ni važno.

Ven moraš.

Nan, sama ne bom preživela.

S teboj greva.

Pridi.

Kaj delaš?

Zakaj si zunaj?

Nikjer te nisem našel. Zbal sem se, da si se izgubila.

Ne, sploh ne.

Vem, kakšna si. Samo skrbelo me je.

Z Jinny sva se pobotali.

Krasno.

Hotela sem ji pokazati kapelo. Lahko počaka do jutra.

Sporočila ti bom glede jutri.

Pojdiva spat.

Medtem bova z Jinny drug ob drugem.

Lepo bom poskrbel zanjo.

Lahko noč.

Lahko noč.

Čigav plašč je to?

Ne vem. Nan ga je vzela, ko sva šli ven.

Guy.

Guy.

- Dajte meni. - Hvala.

Se opravičujem.

Honoria.

Lejdi Honoria Marable.

Kako velik je ta grad?

Kako velika je ta škatla?

Še vedno bi te rada videla.

Ko boš poročena, si bova lahko mahali.

Z Milesom sem govorila.

Ne bom se poročila.

Vem, da midve ne bova deležni tega.

Ne bova deležni njihovega sveta.

Ne tako, kot si zasluživa. Če pa bova pogumni,

si morda lahko ustvariva svoj svet.

In morda...

Morda bo boljši.

Drugi ne vedo, kdo sva.

Ni jim treba, kajti midve veva.

Veva.

Veva?

Veva.

- Veva. - Veva. Veva.

Veva!

Ne, nočem, da se opravičiš materi.

- Zame gre. Zdravniki... - Zdravniki?

Slabo je.

S tvojo materjo sem poročen dovolj dolgo, da prenesem bolečino, a...

Menda imam le še nekaj tednov. Presneto.

Predlagajo, naj uredim zadeve.

Kar pomeni, da je čas, da prevzameš mojo vlogo.

Posest, delavci, vse to bo tvoja odgovornost.

Tvoja mati in sestra bosta odvisni od tebe.

Čas je, Richard.

Lord Brightlingsea boš.

Conchita pa bo lejdi Brightlingsea.

Opravičiti se ti moram.

Upam, da veš, da si včeraj nisem bil podoben.

Ne bi smel...

Presenečenje imam.

Lahko pozabiva na sinoči?

Zaupaj mi.

- Kje je oče? - Ne potrebujemo ga.

Ni ne neveste ne ženina.

- Kaj če ne prideta? - Ona je nepredvidljiva.

Takoj za tistimi vrati bom, Jinny.

Pojdi. Takoj morata iti.

Kaj se dogaja?

Nan, kakšen je načrt? Kaj se dogaja?

Poslušaj me. Ne gre več samo zate.

To delajo matere. Iti morava.

Nan.

Prav?

Opazil bo šele, ko se bomo me tri sprehodile do oltarja.

Nikoli niso točne. Čisto vsaka dela po svoje.

Vaša milost, se lahko pogovoriva?

Rade te imamo. Vaju obe.

- Iti morava. - Žal mi je, Lizzy.

Žal mi je. Za vse.

Matere smo vedno same, se strinjate?

Zato morava držati skupaj.

Kdo je prvi? Vedno?

- Vedno. - Vedno.

- Me. - Me.

Objem.

Rada vaju imam.

Nočem, da se vaš sin osramoti. Moram vas opozoriti.

Theo je dober moški in ne bi rada...

Nan ne bi nikogar prizadela, če ne bi vedela, da dela prav.

Mabel, ti pojdi prva.

Nan se je vse to prehitro dogajalo.

Thea ima zelo rada.

Odkar je izvedela za očetovo nezvestobo,

je morala na hitro odrasti.

V resnici pa je zelo mlada.

Gotovo se strinjate, da je za oba bolje,

da se izogneta nesrečnemu zakonu, dosmrtni kazni.

Nan, ti ob Guyu Thwartu razbija srce?

Ja.

- Se ti vrti v glavi? - Ja.

- Si prepričana o tem? - Seveda.

Menim, da Nan ne bo.

Annabel je odločno dekle.

Drži.

Kot kaže, je danes odločena, da bo rešila sestro.

Imaš vozovnici za ladjo?

- Usedi se. - Jinny.

Rame nazaj, glavo pokonci. Daj, Jinny.

Kako to misliš? Kaj to pomeni?

Guy bo skrbel zate. Rada te imam.

Žrtvovanje ene hčere za svobodo druge.

Ne! Nan, z menoj greš. Z menoj greš, Nan.

Lastno poroko bi zamudila.

Saj se vendar nočeš poročiti.

Nikoli se nisi hotela. Guya ljubiš.

Tebe ljubim. Vedno bom izbrala tebe.

Nan.

- Vse bo v redu. - Nan!

- Nan, poslušaj. - Ni časa.

Začarala si me. Upam, da to veš.

Od prvega dne,

vedno ko zaprem oči ali jih odprem,

vidim tebe.

- Ljubim te. - Jaz pa tebe.

Globoka, neomajna ljubezen mora zmagati, mar ne?

Nekako.

- Iti morata. - Prav.

Nan.

- Nan, prosim. - Pazil bom nanjo.

- Ti pa... - Pazila bom nase, obljubim.

Prosim, Nan.

Neizmerno mi je žal.

Neizmerno mi je žal. Nan.

In tudi pametna je.

Razume resnost tega, kar bo Jinny storila.

Mlado dekle, ki zapusti moža, mu odpelje nerojenega otroka...

Otroka?

Ne bi ji uspelo. Ne bi bilo mogoče.

Če bi Nan in Jinny odšli skupaj, bi bili le nemočni mladenki.

Kot vojvodinja pa...

Nan ima kot vojvodinja moč, da zaščiti svojo sestro.

Svojo celotno družino.

Poroke se morava udeležiti.

Vam ni mar,

kot materi, da se bo sin poročil z dekletom, ki ne more biti srečno?

Kako bosta živela? Zasluži si vedeti.

Je, vendar nisem samo mama.

Vojvodinja sem.

In kot bo Nan spoznala, je monarhija vedno na prvem mestu.

Jinny!

Jinny!

Dragi svati, pred Bogom smo se zbrali,

da združimo tega moškega in to žensko...

- Zamudil si. - Tukaj je.

Notri je, Patti. Pravkar.

V gradu je.

Kdo?

Mati.

Nanina mati.

Predstavljam vam novo vojvodinjo Tintagelško.

Prevedla Nena Lubej Artnak