Original subtitles

Ta film izra�a zgodovinski duh zgodb v Bibliji.

Zaradi ve�je zanimivosti je pri nekaterih dogodkih

uporabljena umetni�ka svoboda.

BIBLIJA 2 Mojzes - Eksodus

Igrajo

Prava redkost, gospodar Putifar.

�id s planin na severu. Pameten in brez greha.

Tako kot vsi njegovi. Gotovo bo odli�en su�enj.

Potem, ko boste uklonili njegov neomejen ponos.

Prava redkost.

Znano je, da hribovski pastirji ne prodajajo ljudi v su�enjstvo.

Na severu je mir, zato ne more biti vojni ujetnik.

Kako si pri�el do njega? -Kupil sem ga.

Od njegovih lastnih bratov. -Ima� dokaz za to?

�udno. Ne bom dajal denarja za nelegalno trgovino.

Ra�un imam. To so podpisi njegovih bratov, gospodar.

Kako naj to verjamem?

To je resnica, gospodar. Moji bratje so me zares prodali.

To so njihovi podpisi.

Su�enj govori?!

Scenarij

Re�ija

Torej, mo�, kaj si kupil? -Nekaj neobi�ajnega... �ida.

Upam, da nisi napravil napake.

Po�ten si. -Samo norec bi jih obdr�al, gospodar.

Misli�, da gre za preizkus?

O�itno nisi neumen. -Kar pa �e ne pomeni, da sem po�ten.

Po�tenje je zapisano v �love�kih o�eh.

To vino ima okus po �ivalskih iztrebkih.

Opazil sem, da ga hranite na odprtem. -Zares?

Da. Podnevi je vro�e. Zato se vino lahko pokvari.

Poveljnik faraonove stra�e sem. Stra�e kralja vseh kraljev.

Zelo zahteven je. Malo �asa mi ostane za misel na dom.

Za skrb o stro�kih in dobi�kih mojega posestva.

Kaj si po�el prej, preden so te bratje prodali?

Tako kot vsi moji ljudje sem skrbel za o�etovo �redo.

A najraje sem se u�il. -U�il? Zelo dobro.

Pojdi v kuhinjo, moji slu�abniki te bodo nahranili.

Jo�ef, zakaj so te prodali lastni bratje?

Bili so ljubosumni name.

Nisem jim bil v�e�. Jezil sem jih. Malce sem tudi sam kriv.

Pojdi zdaj.

Ka�e, da bom imel dobi�ek. Zna brati, pisati in ra�unati.

Po�ten je. -Zares... Dober nakup.

Danes bi jih moral prodati, a ni� ne bom zaslu�il.

Moje ovce imajo slabo volno in meso. Ko�a mojih koz je zani�.

Ne dajejo mleka. To me �udi. Imele so najbolj�o pa�o.

Potem je te�ava pri razplodu.

�e bi kupili dobre ovne, bi se kvaliteta �rede pove�ala.

S tem pa tudi va� zaslu�ek.

Prej Putifar s svojo �redo ni ni�esar zaslu�il.

In zdaj? V �em je skrivnost?

Poznam ljudi, ki bi za to dobro pla�ali.

Su�enj svojega gospodarja sem. Ne bom izdajal skrivnosti.

Dobro me poslu�ajte. Od danes dalje je Jo�ef va� nadrejeni.

Ubogali ga boste, tako kot ste mene.

Vse, kar imam, dajem njemu v upravljanje.

Odgovarjal bo le meni. Ste razumeli?

Jo�ef, moj mo� je v pala�i. Slu�abniki bodo mol�ali.

Malo po�akaj, potem pa pridi k meni. -Ne morem.

Zelo �eden si, Jo�ef. Poseben. Gotovo ti je to �e kak�na rekla.

Morda tudi ne. -In ti? Si nisi nikoli po�elel �enske?

Seveda si jo po�elel. -Prenehajte, prosim.

Misli�, da me lahko zavrne�, ker ti je moj mo� naklonjen?

�e vedno si su�enj. Z eno besedo te lahko uni�im.

Pa dajte. Bolje, kot da izdam svojega Boga in o�eta.

Oprosti. To sem izrekla v jezi. Pripoveduj mi o svojem o�etu.

Ime mu je Jakob, kaj ne? -Da. Zdaj je �e star.

A �e vedno je mo�an. Poln modrosti in poleta.

Boga pozna bolje od drugih ljudi.

Od zgodnjega otro�tva se trudi, da bi mi dal to znanje.

To mu je uspelo. Mora ti biti hudo, ker sta lo�ena.

Da. Z vsem svojim srcem ga imam rad.

Ne obupavaj, Jo�ef. Nikoli ne obupavaj.

Malo po�akaj, potem pa pridi k meni.

Jo�ef!

To je la�! -Kak�na la�? Kaj ni tole njegovo ogrinjalo?

Mu ga nisi ti dal? Zakaj je tu, �e sem se ti zlagala?

Pravim ti, da me je hotel s silo vzeti.

Ko sem se mu uprla, je prestra�en pobegnil.

Poglej!

Jo�ef!

Vstani! Na noge!

Nadaljuj!

Odpeljite ga v celico!

Navadi se nanje. �ez nekaj �asa jih ne bo� ve� opazil.

Nikoli ne bo� uganil, kaj sem v�asih bil. -Ne. Spet za�enja.

Glavni nosilec keliha faraonov. A imel sem sovra�nike.

Ljubosumni so bili zaradi mojega polo�aja.

Verjetno jim je �lo na �ivce tvoje nenehno brbljanje.

Opravljali so me pri faraonu. Govorili so mu grozne la�i.

A verjel jim je. Nedol�en sem. -Kot vsi ostali tu, kajne?

Kje je zdaj tvoj Bog, Jo�ef?

Jo�ef, morda bi mi lahko pojasnil moje �udne sanje.

Sanjal sem o treh vrstah trte. Vsaka je rodila veliko grozdja.

V roki sem imel faraonov kelih. Stisnil sem grozdje in sok...

Ti�ina! Ti! Pojdi z menoj!

Naprej!

Nisi izvedel kaj pomenijo sanje, glavni stra�ar keliha.

To so moje koze. Skrbel bo� zanje. Dobil bo� privilegije.

Lastno sobo in dobro hrano.

Tudi na drug na�in bi lahko obogateli.

Lahko bi prisilili zapornike, da bi delali za vas.

In obdr�ali zaslu�ek. -In?

A la�ni in bolni so. Za delo so zani�. In zaslu�ka ni.

Dajte jim samo dobro hrano in �isto preno�i��e.

Verjemite, dobro boste zaslu�ili.

Kako si drzne� pogajati se z menoj? Odpeljite ga!

Faraon bo izvedel za tvojo nedol�nost. Poslal bo pote.

V treh dneh bo� svoboden. To pravijo tvoje sanje.

Hvala ti, Jo�ef.

Naj bo. �elim hiter zaslu�ek.

To je tvoje. Obleci. -Raje bi imel tole, �e jo lahko operem.

Zakaj? -Da me moj Gospod zaradi napuha spet ne kaznuje.

To�no tri dni! -Od kod ta tvoja mo�? -Sre�no, prijatelj.

Ne pozabi me.

Zakaj vas pla�ujem? Da bi razre�ili skrivnost mojih sanj.

Da me ne bi ve� preganjale, medtem ko spim.

Ne veste, kaj pomenijo moje sanje. Zakaj ne?

Visokost... -Ti�ina!

Poznam �loveka, ki zna razlo�iti sanje.

Lahko pristopi� k njegovi visokosti.

Vstani.

Povedali so mi, da zna� razlo�iti sanje.

V�asih. Kadar je taka Bo�ja volja.

Take so bile moje sanje:

Sanjal sem o sedem debelih krav, ki so pri�le na Nil pit vodo.

Dobre, lepe �ivali. In zagledal sem �e sedem mr�avih krav.

Groznih, s kostmi, ki jim bodejo skozi ko�o. Hudobnih o�i.

Te suhe krave so napadle tiste debele.

S svojimi gnilimi zobmi so jim za�ele trgati meso.

Za�ele so jih po�irati in lizati kri s svojimi jeziki.

No?

Tu je razlaga. Sedem debelih krav pomeni sedem plodnih let.

Sedem mr�avih krav pomeni sedem let lakote in su�e.

Vsa letina plodnih let bo porabljena.

Tako kot so mr�ave krave pojedle debele.

Egipt bo napadla lakota.

Va�a visokost pozna na�in, kako re�iti narod pred lakoto.

Kako?

Vsako plodno leto vzemite petino pridelka in ga shranite.

Nemogo�e. Zgraditi bi morali velika skladi��a.

Postaviti stra�arje. Tiso�e stra�arjev. Poznam svoj narod.

Goljufali bi. Vsi. -To je izvedljivo, visokost.

�e je �lovek moder, pogumen in reven, vi pa mu daste mo�.

Mo�.

Ti ima� mo� za razlago sanj? Kak�no tehniko uporablja�?

Nikakr�ne. To je mo� mojega Boga. Jaz nimam nobene mo�i.

Va�a visokost ima prav. To je neizvedljivo. -Spra�ujem se...

Kot va� glavni minister vam pravim, da je to nemogo�e!

Putifar! Povej mi vse, kar ve� o tem Jo�efu.

Temu �loveku dajem vso mo� v Egiptu pod mojo vladavino.

Zato dajem ta prstan na njegov prst.

Znan bo kot Safnat-Paneah. On je va� gospodar.

Poklonite se mu!

Sedem let obilja je minilo in pri�lo je sedem let lakote.

Tako, kot je rekel Jo�ef.

�li smo �e dlje od �ehema. Ni�. Vse je presahnilo. �e reka.

V Egipt moramo. Vsi. Tam bomo lahko kupili hrano.

Drago. -Cena ni pomembna, Juda. Imamo dovolj zlata.

Zlata ne moremo jesti. -Oster jezik ima�, Benjamin.

Preoster za svoja leta.

Po�akaj, bo� videl, kako barantam z Egip�ani, Simeon.

Ti ne gre�. -O�e je rekel, da gremo vsi.

Premlad si, Benjamin.

Morda sem mlaj�i od bratov, a sem najpametnej�i.

Ostal bo� tu.

Preve� mu dovoli�, o�e.

Gospodar Safnat-Paneah, moji ljudje so la�ni.

Prosim, prodajte mi hrano, da bi moji ljudje pre�iveli.

Ima denar? -Ima.

Torej lahko kupi� vse, kar si za�eli�. -Velik si in usmiljen.

Od kod prihajate? -Iz de�ele Kanaan, na severu, gospodar.

Videti ste kot vohuni. -Prosim?

Da. Vohuni pridejo preverit, �e je zemlja plodna ali ne.

Je Egipt mo�an ali �ibek?

Ne. Mi smo po�teni ljudje, sinovi Jakobovi.

Na severu je su�a. Pri�li smo kupit hrano za na� narod.

Umira od lakote. Zlato imamo.

Vi, hribovski pastirji niste nikoli la�ni.

Gotovo ste vohuni. -Ne. Prisegam, da smo po�teni ljudje.

Je va� o�e, Jakob, �e �iv? -Da, gospodar.

Koliko sinov ima? -Enajst. -Enajst?

Vidim jih samo deset. -Benjamin je �e de�ek.

Ostal je doma.

Prodal vam bom hrano. A le toliko, da boste pre�iveli.

Da se boste spet vrnili. V dokaz po�tenja boste pripeljali de�ka.

Ti! Kako ti je ime? -Simeon. -Odpeljite ga.

Ostal bo tu kot talec.

�e se ne vrnete s fantom, bo umrl.

Kaj po�ne�? -Nimamo ve� hrane.

Moram je malo vzeti. Spe�i kruh.

Dolgo potovanje je �e pred nami. Zbrati moramo mo�i.

Ruben! Notri je zlato, s katerim smo pla�ali hrano.

To je napaka. -Ni napaka.

To so storili, da bi vas proglasili za tatove.

To je past! Benjamina ne bom poslal tja. -O�e.... -Tiho!

Moj brat Simeon bo umrl, �e mi ne dovoli�, da grem.

�e te po�ljem in te Egip�ani zaprejo, bom od �alosti umrl.

Bratje me �e sovra�ijo, ker me ima� najraj�i.

Zdaj me bodo sovra�ili �e bolj. Mora� me poslati. Mora�.

Gospodar...

Gostija je pripravljena, kakor ste ukazali. Zdaj jedo.

Pa ne s slastjo. Razen de�ka.

Je to ta de�ek? -To je Benjamin, gospodar.

Da. Podoben vam je. Tega se ne da spregledati.

Ko smo bili zadnji� tu, je pri�lo do napake.

Vem. To je bila napaka.

Pije� iz mojega lastnega keliha, Benjamin.

�udovit je, gospodar. Takega �e nisem videl.

Sam faraon mi ga je dal.

Dokazali ste, da ste po�teni. Vzemite toliko hrane,

kot jo potrebujete. In pojdite v miru.

Ruben... -Postal sem la�en. U�ivaj!

Bratje... -Simeon!

Dobroto mojega gospodarja ste pla�ali z izdajo.

Dobro vra�ate s slabim.

Gospodar, prisegam pri Bogu svojega o�eta. Nedol�ni smo.

Morda ti in tvoji bratje. Toda de�ek...

Kako naj bo on nedol�en? -Prisegam, da sem.

Kdo je ukradel kelih? Moji slu�abniki? Morda jaz?

Kdo ga je?

Primer je jasen. Z brati lahko vzamete kupljeno.

Lahko se vrnete v svojo de�elo. De�ka bom obdr�al kot su�nja.

Prosim, izpustite ga. Vzemite raje mene. O�eta bo to ubilo.

Imeli smo �e enega brata, Jo�efa. Ni ga ve�. -Kako?

V pu��avi so ga po�rle divje zveri.

O�etova �alost je bila velika.

�e mu vzamete Benjamina, ga boste ubili.

Na� o�e je dober in moder �lovek. Najbolj�i.

Zapustite nas!

La�e�! Tvoj brat Jo�ef ni mrtev. Prodali ste ga v su�enjstvo.

Tu je ra�un. Dokaz va�e izdaje.

Se spra�ujete, od kod mi to?

Lahko uganete?

Ruben?

Simeon?

Jaz sem Jo�ef.

Va� brat sem.

Moja mati je bila Rahela. Moj o�e je Jakob.

Boril se je z Bogom pri Jabboku. Da, Ruben.

Kako bi to vedel, �e nisem Jo�ef? Ne bojte se.

Ni� vam ne bom storil. Vem, da je Benjamin nedol�en.

Moji slu�abniki so dali kelih v njegovo vre�o.

Ni�esar se vam ni treba bati. Opro��am vam. Vsem.

Kako nam lahko oprosti�? -Za vse to je Bog imel razloge.

Pripeljal me je sem, da bi lahko svoje ljudstvo re�il pred lakoto.

Jo�ef... -Simeon. Vse je v redu. Zdaj je vse v redu.

Juda...

Pojdi k o�etu. Povej mu, da je njegov sin Jo�ef �iv.

Naj pripelje ljudi v Egipt, da bodo pre�iveli.

Benjamin...

O�e...

Jo�ef?

Moj...

Moj sin?

Sin moj.

Moj ljubljeni sin!

Vsi boste ostali v Egiptu in �iveli pri meni.

Dajem ti palico Abrahamovo.

O�e... Bratje...

In Jo�ef umre in umrejo vsi njegovi bratje in vsi potomci.

V Egiptu zavlada nov faraon, ki ni poznal Jo�efa.

Ti �idje bodo postali �tevil�nej�i od nas. Nekaj moramo ukreniti.

Kaj? Prisilim jih, da trpijo, pa zdr�ijo. Vzamem jim zlato.

Oni ga nagrabijo �e ve�. Izstradam jih. Pa se �e �irijo.

Kaj naj storim? -Vsaki dru�ini vzemite prvorojenca

in ga ubijte.

To morate storiti, visokost. -Naj bo tako.

Ime mi je Amram. To je moja �ena, Joheved. Sin Aaron.

Moja h�i, Mirjam. -Kje ima� druge sinove?

Bog nas ni blagoslovil z drugimi sinovi.

Ne? Ljudje pravijo, da so tvojo �eno videli nose�o.

Zadaj pa ni ve�. Otrok se je rodil. Mo�ki otrok.

Ni. -Se pravi, da so ljudje lagali? -Ni� niso rekli. Ni�.

Nimam drugih otrok.

Vrnili se bodo.

Nesmiselno je, Joheved. Nekdo nas bo zato�il. Na�li ga bodo.

Otrok! Kaj po�ne tu otrok? -Potegni ga na breg.

�idovski otrok! -Moramo ga predati vojakom va�ega o�eta.

Na�a dol�nost je, da prijavimo takega otroka.

�udovit je! Poglej, kako preneha jokati, �e ga bo�am.

Obdr�ala ga bom. -In se uprla faraonovim ukazom?

Kdo pa se jim bo, �e ne njegova h�i?

Kako pa ga boste hranili? -Najela bom dojiljo.

Gospa! -Kdo si ti?

Kako si drzne� priti sem? Ve�, da je to prepovedano?

Poznam �ensko, ki bi ga lahko dojila. Tudi ona je �idinja.

Si prepri�ana, da bo to �elela? -Da. -Prav. Pla�ala ji bom.

Imela bo mojo za��ito. -Gospa je zelo milostna.

Zahtevo imam. Ko bo odrasel, ga bo� pripeljala v pala�o.

�ivel bo z menoj. Kot moj sin bo.

Misli�, da bo �enska pristala na te pogoje. -Prepri�ana sem.

Torej sva dogovorjeni.

Imenovala ga bom Mojzes, ker sem ga re�ila iz vode.

Bilo bi bolje, �e bi umrl. -O�e! -Mirjam, od�la si brez pozdrava.

Zme�alo se nam je od skrbi.

Poznam tvoje srce, Joheved. Ne�no je in polno ljubezni.

Ko ga bo� morala poslati v pala�o, ti bo po�ilo.

Dober �lovek si, Amram. Vsak dan moli�. Rad ima� Boga.

A ne pozna� ga. Jaz tu vmes vidim njegove prste.

To ti bo prineslo samo �alost in bole�ino.

Moja gospa, de�ek Mojzes.

Kako lep de�ek je! Ve�, da bo� �ivel tu, z menoj?

Nimam svojih sinov. Ti bo� moj sin. Ljubila te bom.

Skrbela bom zate, kot da sem tvoja prava mati. Obljubim.

Mojzes. Mati te je klicala. -Da. -Vidimo se pozneje.

Pri�el bom za vami, visokost. -Prav.

�udovita podobnost. Odli�no.

Je ne bodo s�asoma uni�ili vetrovi in de�?

Uporabili smo najbolj�i in najbolj vzdr�ljiv kamen.

Bo zdr�al tiso� let? -Deset tiso�, visokost.

Kako naj bom tiho, ko vidim, kako faraon trpin�i te ljudi?

To je moje ljudstvo. -Nikar!

Vse, kar imam, dolgujem tebi, mati.

Toda, kako naj pozabim, da sem rojen �id.

In da so moji bratje in sestre �idje?

Vstani! Gremo!

Mrtev je! -Kaj se dogaja? -Mrtev je, visokost.

Kdo ga je ubil?

Mojzes? Si ga ti ubil?

Hotel sem ga nau�iti lekcije. -Kak�ne lekcije?

Da je �ivljenje Egip�ana vredno manj od �ivljenja �ida?

To ne more ostati nekaznovano.

Gospodar Mojzes je dele�en velikih privilegijev.

Toda ni nad zakonom. Morilec je. Zakon, visokost.

Da. Primite ga!

Primite ga!

Ustavite ga!

Umakni te �ivali, �e ne ti bomo zara�unali vodo, ki so jo popile.

Moj o�e je pla�al pravico do vode va�emu gospodarju.

Da, pla�al je. A ne dovolj. -Pla�al je dogovorjeno.

Morda bi pla�al �e ve�, a to se morata dogovoriti onadva.

Pojdi, dekle. Druga�e bomo vzeli �e ve�, ne samo �ivali.

Moj prijatelj bi rad okusil drugo vrsto mesa. Mo�an je.

Ne bi ga mogel ustaviti. -Kako mo�an je?

Tako mo�an?

Povej svojemu o�etu Jetru, da gospodar ho�e ve� denarja.

Jaz in moje sestre smo va�e dol�nice. -Kako ti je ime?

Sefora. -Sefora...

�e dolgo potujete? -Zelo dolgo.

Je va� cilj dale�?

Nimam cilja...

Do zdaj ga nisem imel.

V�asih bi se ta ubogi gospodar plazil pred mano.

Bil sem glavni sve�enik te de�ele, Madiana.

Mo� �ivljenja in smrti teh ljudi sem dr�al v svojih rokah.

To je prevara, kajne? To lomljenje kamenja?

Niste ga zlomili z mo�jo, ampak s prevaro.

Tako je. -Vse je prevara.

Vseeno sem vam hvale�en. H�erke mi veliko pomenijo.

One so vse moje bogastvo in vse, kar od bogastva �elim.

Res je. Moj o�e je bil bogat.

Spomnim se lepe hi�e, v kateri smo �iveli.

In sveti��a, v katerem je vladal in ljudi, ki so prina�ali darove.

Vsemu temu se je odrekel? Zakaj?

To se je zgodilo po smrti moje matere.

Uvidel je, da so maliki, ki jih �asti, la�ni.

Da bogovi nimajo mo�i.

Prav ima. Maliki so res la�ni. A Bog obstaja, Sefora.

Spra�ujem se.

Obstaja red v nebesih, Jetro. Od kod potem on?

Mora biti od Boga.

Kaj lahko ve �lovek o Bogu, ki je tako mo�an,

da je vse to ustvaril? Ni�!

Pameten �lovek, �e ho�e biti sre�en,

je zadovoljen z ljubeznijo svoje �ene, radostjo dru�ine

in svobodo �ivljenja v hribih.

Mojzes.

Tu sem.

Jaz sem Bog tvojega o�eta, Bog Abrahamov,

Izakov in Jakobov. Videl sem trpljenje svojega naroda.

Sli�al njihove pro�nje. Odpeljal jih bom iz Egipta.

V de�elo, kjer te�eta med in mleko.

Poslal te bom k faraonu v Egipt.

Moje ljudstvo bo� odpeljal iz njegovega kraljestva.

Kdo sem jaz, da bi lahko to storil? -Jaz bom s teboj.

�e grem med ljudi in trdim, da me je poslal njihov Bog

in me vpra�ajo, kako mu je ime, kaj naj jim odgovorim?

Jaz sem, kdor sem.

Kaj, �e mi ne bodo verjeli?

�e bodo rekli, da nisem govoril z Bogom?

Palica, ki jo ima� v roki. Vrzi jo na tla.

Zdaj jo ujemi za rep.

Temu znamenju bodo verjeli.

Slabo govorim. Nisem zgovoren. -Jaz bom s teboj.

Dal ti bom hiter jezik in vso potrebno spretnost.

Gospod, prosim te, po�lji koga drugega.

Poslal ti bom brata Aarona. Govoril bo namesto tebe.

Ni nevarnosti, o�e. Stari faraon je mrtev.

Njegova h�i, ki me je izvlekla iz Nila in ki sem ji rekel mati,

je tudi mrtva. Moram iti. -Torej pojdi.

Mojzes!

Aaron... Brat!

Palica Abrahamova.

Zahteva�, da izpustim tvoje ljudi. Da tako ho�e tvoj Bog?

Pravi�, da je mo�an. Poka�i mi znamenje njegove mo�i.

Vzemi palico. Vrzi jo na tla.

To je trik, visokost. Rokohitrstvo.

Ka�a je drogirana, tako da je la�je vodljiva.

Poglejte, visokost.

�arovnik premakne levo roko da bi odvrnil pozornost.

Obi�ajen trik, visokost.

Cenena �arovnika sta. Va� Bog nima mo�i.

Zavra�am va�o pro�njo.

Zaradi tega boste ti in tvoj narod trpeli. Hudo.

Kuga se bo zgrnila na Egipt. Nadloga bo napadla de�elo.

Poglejte... �ude� bo�ji!

Spoznal bo� bo�jo jezo!

�e ve� �arovnij, Mojzes? -Vzemi palico in udari po Nilu.

Vidite, visokost. Ni kri. Obi�ajen fin rde� pesek.

�e ne bo� izpustil mojih ljudi, da bi se lahko klanjali Bogu...

Bog bo nad vas poslal roje muh.

Kaj pravi� na to? Najprej je Nil postal rde�, nato so pri�le �abe.

Eno je posledica drugega... -Potem komarji, muhe.

Na�i bogovi so mo�nej�i.

�e naprej nasprotuje� izpustitvi mojih ljudi!

To je son�ni mrk. Mesec je zakril svetlobo sonca.

�ez eno uro bo minilo. -Kak�en je va� odgovor, visokost?

Ne bom izpustil tvojih ljudi. Nikoli jih ne bom izpustil.

Potem poslu�aj Bo�je besede: �el bom skozi Egipt.

Vsak prvorojenec v Egiptu bo umrl. Od �ivali do su�njev.

Tudi faraonov sin, ki sedi na prestolu!

Zasli�al bo� tak jok, kot ga �e nih�e ni in ga ne bo!

Po son�nem zahodu s krvjo jagnjeta ozna�ite vsaka vrata.

Bog bo �el mimo na�ih hi� in ni� se nam ne bo zgodilo.

Sveti faraon! Va� sin je mrtev!

Pusti jih! Naj mi izginejo izpred o�i!

Naj gredo!

Za njimi morate. Morate jih uni�iti. -Ne morem.

Lahko. �li so �ez pu��avo, proti morju. -Proti morju?

Da. Bedaki! Ne vidijo, da se bodo zna�li v pasti.

Kako naj se postavim po robu mo�i njihovega Boga?

Kako naj se oni uprejo mo�i na�e vojske?

Nedol�na kri va�ega sina kli�e po ma��evanju.

Vse jih uni�ite, va�a visokost!

Mojzes...

Koliko jih je, Jozue? -Ogromna vojska.

Moramo se vrniti v pu��avo.

�e ostanemo tu, z morjem za hrbtom, smo izgubljeni.

Tudi bogovi Egipta imajo mo�. Veliko mo�.

Njihovo ma��evanje bo stra�no. Uni�ili nas bodo.

Faraon bo milosten. Usmilil se nas bo.

Vrnili se bomo v na�a naselja.

Za menoj!

Ne poslu�ajte ga. Zaupajte v Boga. -Ostani tu, Aaron.

Bog je obema zaupal to nalogo.

Verujte v Boga. Bog vas bo re�il!

Njihov Bog je mo�nej�i.

Verovati moramo v na�e Bogove. Za��itili nas bodo!

Pojdite! Pojdite vsi!

Mati!

Kaj je, Joheved? Oditi moramo, �e ne bomo vsi pomrli.

Ne boj se, mati. To je bo�je delo.

Tako je.

Dajte ukaz, visokost. Za njimi moramo.

Ma��evanje! Moramo se ma��evati!

Dajte ukaz!

Da!

Uni�ite jih! Vse!

Dajte. Pohitite!

Mati! Verovala si tudi, ko ni bilo upanja. Ko so vsi izgubili vero.

Ko so se vsi predali malodu�ju, si ti �e naprej verovala.

Dajmo!

Varno je! Pohitite! Pojdite na drugo stran!

Dajte! Pojdite!

Mojzes. Egip�ani prihajajo.

Sli�al sem, kak�ne �ude�e sta z bratom izvedla v Egiptu.

Je glas o tem pri�el tako dale�? -�e na konec sveta.

Vse je bila iluzija, Jetro. Moralo je biti tako.

Spra�ujem se... -Zares?

Na�i zakoni so zani� in krhki. Hitro postanejo nekoristni.

Toda zakon, ki prihaja od Boga... -Od Boga, Jetro?

Da. Tak zakon, bo�ji... Ta bi bil ve�en.

Na goro grem.

Zapomni si. Nih�e se ne sme pribli�ati gori. Nih�e.

Ne boj se. -Bojim se, da mi brez tebe ne bi uspelo.

Kaj bi radi? -Kje je Mojzes? Zakaj se ni vrnil?

Vrnil se bo. -Njegov Bog ga je zapustil, on pa je zapustil nas.

Ni. -Zdaj se bodo bogovi Egipta ma��evali.

Neumne�i! Bog je razdelil morje, da bi vas re�il.

Naredil je, da je iz skale pritekla voda, da ste lahko pili.

Poslal nam je mano iz nebes, da smo lahko jedli.

Kaj �e potrebujete, da bi verjeli v njegovo mo�?

Kje je Mojzes? Kje je?

Ne more� odgovoriti.

Ne pozna odgovora. Moramo narediti malika,

da bi razveselili bogove Egipta ali pa nas bodo uni�ili. -Ne!

Po�akajte! -Poslu�ajte me! -Stojte!

Od kod vam zlato za izdelavo malikov? -Od ljudi.

Ko boste zbrali dovolj zlata, se vrnite sem.

To je narobe. -Ljudje ne bodo nikoli dali svojega zlata.

To nam daje �as.

To mora� prepre�iti.

Prekiniti.

To so Bo�je zapovedi.

Od Boga, ki ste ga oskrunili!

Gospod moj Bog, to so trdoglavi ljudje.

A iz globine svoje du�e te prosim,

da nam odpusti� to na�o pokvarjenost in na�e grehe.

Da nas prizna� za naslednike tvojega dela.

Bog, �e sem si v tvojih o�eh to zaslu�il, jim to omogo�i.

Druga�e izbri�i mene, ne njih, iz knjige, ki si jo napisal.

To so Bo�je zapovedi.

Veruj v enega Boga.

Ne delaj si malikov.

Ne izgovarjaj po nemarnem bo�jega imena.

Spo�tuj gospodov dan. �est dni delaj in opravljaj svoje delo.

Sedmi dan je posve�en Gospodu, tvojemu Bogu.

Spo�tuj o�eta in mater, da bo� dolgo �ivel

in ti bo dobro na zemlji.

Ne ubijaj! Ne ne�istuj!

Ne kradi! Ne pri�aj po krivem!

Ne �eli si svojega bli�njega �ene!

Ne njegovih slu�abnikov, ne imetja. Ni�, kar je njegovega.

Zakaj si 40 let taval po pu��avi, Jozue?

Ker so se ljudje vzdignili zoper Gospoda. -Da, gre�ili so.

Tudi jaz sem gre�il.

Ko se je Gospod obrnil k meni v de�eli Madian,

v podobi gore�ega grma, sem tudi sam podvomil.

Te zato zdaj kaznuje? -Da. To je pravi�no.

Sprejel sem kazen. Ne morem oditi s teboj.

Kdo nas bo potem vodil?

Ne... Jaz tega nisem vreden.

Bo�ja volja vas bo vodila, Jozue.