Original subtitles

Hollywood meri uspeh filma z zaslužkom in oskarji.

Kako vi merite uspeh?

Dobro, ne štejete zaslužka in nikoli niste...

Ne vem, kaj naj rečem. Nisem še dobil oskarja.

Kako merite uspeh?

Z vrednostjo dela.

Akcija!

Ko je prišlo l. 1998, sem bil zelo potrt.

Nisem bil del ameriške filmske industrije, bi lahko rekli.

NA SNEMANJU, KUNDUN / 1997

Zadnji film, ki je bil uspešen,

in je vsaj malo zaslužil, je bil Kazino.

Pa še brcni ga.

Nič mi niso ponujali,

jaz pa sem hotel posneti nekaj filmov.

Z Martyjem sva ravno posnela Med življenjem in smrtjo.

Marty je hotel snemati vedno bolj visokoproračunske filme.

Dejal je, da se ima za slikarja,

ki slika vedno večje freske.

Moral sem dobiti denar.

Zato sem potreboval rešitelja.

Takrat sem spoznal Mika Ovitza.

Ustanovil je novo družbo in mi dejal:

"Pri nas je mladi igralec, Leo DiCaprio. Spoznati ga moraš."

De Niro naju je predstavil.

ROBERT DE NIRO, IGRALEC

Rekel sem: "Bodi pozoren na tega fanta. Zanimiv je."

Leonardo, sem! - Leonardo!

Kako se počutite kot seks simbol?

Ali sem to?

POLJUBI ME

Za najboljšega igralca v stranski vlogi so nominirani:

Leonardo DiCaprio v Kaj žre Gilberta Grapa?...

PRVA NOMINACIJA ZA OSKARJA, STAROST 19 LET

Kdaj ste prvič videli kakšen Martyjev film?

Z De Nirom sem posnel Fantovo življenje

in se odločil, da si bom ogledal vse Martyjeve filme.

Vsekakor vse tiste z De Nirom.

Počival sem na kavču in gledal videokasete...

Verjemi mi, zelo dobro se počutim. Odlično. Super.

Ti filmi so imeli v mladih letih velik vpliv name.

Po Titanicu

nisem bil več igralec v neodvisnih filmih.

Postal sem nekdo, ki lahko financira svoje projekte.

Vprašal sem se, kaj bi rad posnel.

Rekel sem: "Rad bi delal s Scorsesejem. Kaj ima?"

5. METODNI REŽISER

Lea smo povezali z Martyjem.

Srečal sem ga že, toda bežno.

Toda uradno srečanje...

Dejal je, da si je vedno želel posneti Tolpe New Yorka.

Rekel sem, naj mu povedo, da ga bom posnel.

Ni mi mar, kakšen je scenarij. Posnemimo ga.

TOLPE NEW YORKA, HERBERT ASBURY

Kdaj ste odkrili knjigo? - 1. januarja 1970.

Preden ste posneli Ulice zla.

Ko sem končal Pobesnelega bika, sem iskal denar,

pa mi ni uspelo. Predrag je bil.

Zelo dolgo si je želel posneti ta film.

Za izvor zgodbe gre, ne?

Zgodovina mesta se mi je zdela fascinantna,

tudi zgodbe tolp.

Oče je pripovedoval o 40 tatovih.

Dogajanje na ulicah je bilo odsev družbe.

Sploh v Five Pointsu, ki je bil takrat,

okrog l. 1850, najhujša revna četrt na svetu.

Hotel sem ustvariti ta svet,

ki ga na filmu ni še nihče videl.

Doma sem leta poslušal te zgodbe.

UVODNI GOVOR, SNEMANJE TOLP NEW YORKA

Vedno sem bil mnenja, da bi bil to krasen film,

potem pa sem o tem odkrival vedno več.

To ni bilo mesto, pač pa država v vojni.

Na moj izziv

po starodavnih zakonih boja...

Spomnim se sestanka z Danielom. V glavi sem imel podobe te dobe.

V knjigi je bil Bill "The Butcher",

čisto mu je bil podoben. Rekel sem: "Poglej to.

Moraš ga posneti.

Le brke potrebuješ. Poglej, klasika."

Zgodovinski lik je bil v skupnosti pravi junak.

Bill "The Butcher" Poole je živel v Five Pointsu

in se prepiral z vsemi Irci, ki jih je lahko našel.

Kdo vlada v Five Pointsu?

Mi, rojeni tukaj, ki imamo pravico do te zemlje?

Ali tuje horde, ki jo skrunijo?

Pripovedovanje te zgodbe je bilo tako preroško

zaradi trapaste pripadnosti ideji nativizma.

Ti pizdunski irski črnuh, čigav si?

Tu govorimo angleško. Čigav si? Vidiš ta nož?

S tem nožem te bom naučil govoriti angleško.

Prihajam iz družine priseljencev,

naučil sem se veliko o tem,

kako so sprejemali priseljence.

Vrni se nazaj na Irsko, neumni Irec.

Začenši z Irci.

Irci so se naučili, kako se spoprijemati s tem.

Spoprijeli so se s tem, a morali so se upreti.

Borili so se proti gibanju Know Nothings in organizaciji Wide Awake.

To sta organizaciji kot današnji Proud Boys.

Irci so se morali boriti za svoj prostor.

Agitator nadškof Hughes je rekel: "Če zažgete eno katoliško cerkev,

bomo mi več protestantskih." Morali so se upreti.

Borili so se ob zidu med ulicama Mulberry in Mott.

ULICE ZLA / 1973

Ko sem odraščal, smo se družili pri njihovih nagrobnikih.

To je bil za nas starodavni svet.

Videti je kot New York. Krasno.

Bilo je kot obratna ZF.

To je Five Points. - Ja, tukaj je.

Hoteli smo poustvariti ves center New Yorka v studiu Cinecittá,

ker sta tam snemala Fellini in Pasolini.

To mi je veliko pomenilo. Obiskal me je George Lucas.

Rekel je: "Nihče več ne bo posnel takega filma.

Take scene ne bodo več zgradili."

To je bil film, vreden več milijonov,

poustvarili so New York s preloma stoletja.

To je ogromna odgovornost.

Pazi, česa si želiš. To je zastrašujoča izkušnja.

To so jetra.

Ledvice.

Srce.

Daniel in Marty sta že sodelovala.

Spomnim se, ko sem prvič prišel na snemanje,

sta se pogovarjala, kako rezati meso.

Daniel je pripeljal pravega mesarja in več ur,

medtem ko so vsi čakali,

so razpravljali, ali bo kotlet ali ledvena pečenka.

Tako ga ubiješ.

Tako ga ubiješ.

Glavna arterija. Tako ga ubiješ.

Poskusi.

Takega tesnega sodelovanja med igralcem in režiserjem

še nikoli nisem videl.

Martin išče. Če hočeš iti dlje,

te bo vedno spodbujal.

Tako veder je, spodbuja te,

da bi videl, kako daleč boš šel.

Opla!

Si nisi takrat zlomil nosu?

Ja.

Po obrazu sem imel toliko krvi,

da se ni videlo, da je bilo večina moje.

Moja zamisel je bila. Sam sem si kriv.

Zato sem plačal ceno.

Kaj boste? Rebrca ali kotlet? Ledveno pečenko ali bočnik?

Jetra! - Vranico!

Toliko let sem bil obseden s tem projektom,

da sem vanj vložil vse.

To je pomenilo soočenje s Harveyjem Weinsteinom.

HARVEY WEINSTEIN, PRODUCENT, TOLPE NEW YORKA

Harvey je bil trgovec in nasilnež. Ni umetnik.

Hotel pa je biti povabljen za mizo umetnikov,

to je bila njegova vstopnica.

Marty je bil tako odločen, da film posname,

da je lahko delal z zelo napornimi producenti.

To je velik dar.

Brez takega financiranja ne moreš snemati dragih filmov.

Rad je imel film,

hotel je snemati spektakle v slogu petdesetih, šestdesetih,

kot David Lean ali Metzger.

Do določene mere tudi jaz, toda na svoj način.

In gre iz kadra.

Hotel sem posneti nekaj čim bolj pristnega,

kar sem razumel,

preučeval in raziskoval več let.

Film je moral tudi prodati.

Najhujši so se mu zdeli klobuki. Ni hotel, da jih nosijo.

Rekel sem: "Vsi so nosili klobuke. Vsi.

Kaj bi rad od mene? Vsi so nosili klobuke."

Le tvoj obraz sem hotel videti.

Brez zamere.

Ni pa tudi hotel odvrniti gledalcev

zaradi nečesa, kar je bilo videti tuje.

Ali pa grdo? - Tako je.

V njem so lepi moški in ženske.

Hočeš, da jih ljudje vidijo.

Sodelovati moraš. Skupaj ustvarjate film.

In dali ti bodo denar.

To je barantanje.

Drugače morda filma ne bi posnel.

Ko se lotiš tega dela, se znajdeš

v svetu sporov in korupcije.

Vedno bodo nasprotja med denarjem, močjo

in ustvarjalnimi ljudmi,

ki poskušajo s tem denarjem povedati zgodbo.

Snemal sem na določen način,

po svojih risbah, zato je trajalo malo dlje.

To je razbesnilo Harveyja.

Rekel je: "Preveč stane."

Studio ni hotel plačati vsega.

Zato sem se moral res posvetiti temu,

kaj hočem posneti, kaj je bilo pomembno,

da bi dobil nadzor nad ostankom produkcije.

Pritisk je bil tako močan.

Toda Martin je neustrašen borec.

Zadnji bo ostal na nogah.

Boril sem se, da sem dobil, kar sem hotel, a imel sem slabost.

Ves čas sem spreminjal scenarij.

Še danes nimam celotne zgodbe.

O scenariju je bilo veliko razpravljanja.

Vsekakor se je razvijal naprej.

Včasih smo si sproti izmišljali.

Kar je pomenilo,

da so prišli šefi in vprašali: "Kaj delate?"

Okoli je postopalo nekaj piscev.

Eden od njih je vohunil za Weinsteina.

Bil je vo... Vohunil je.

Poročal je o vseh naših prestopkih in...

Nekoč je Marty izgubil živce in vrgel svojo mizo skozi okno.

Bil je v drugem nadstropju, kolikor se spomnim.

Šel sem tja, videl te mize, tam je bil producent,

prijel sem mizo in jo vrgel ven.

In moj...

Moj pomočnik mi je rekel: "To ni njegova miza."

Položaj je bil negotov. Vsi so bili...

Naporno je bilo.

Dolgo pričakovani film Martina Scorseseja,

Tolpe New Yorka, je začel igrati po državi.

Živjo. - Živjo.

Film je zelo prekoračil proračun, vse je bilo na kocki.

Storil sem vse, kar sem lahko, da sem ga promoviral.

Pravi razlog, da je Marty tukaj,

je seveda, da poskuša dobiti nekaj tega dragocenega denarja nazaj.

Ne vem, kaj v resnici proda film.

Menda to, da na televiziji govoriš o njem,

ker vidim, da ste prijazni.

Ja, ja.

Tolpe New Yorka začne igrati naslednji petek. Pozdravite Martina Scorseseja.

Na srečo je bil zelo uspešen.

Film je veliko zaslužil.

Kritikom je bil všeč.

POGUMNA, REDKA VIZIJA. OSUPLJIV JE!

Toda film Tolpe je bil... To je bila obsedenost.

Čeprav sem ga posnel,

ni končan. Pač ni. Še vedno ni končan.

Kar se mene tiče, torej...

V tistih okoliščinah sem ga dokončal po najboljših močeh.

Ga dal na stran, globoko vdihnil.

To mi je končno uspelo.

Kajti v tistem času svojega življenja

sem našel nekakšno stabilnost, in to je bila Helen.

Helen je stopila v stik z mano, preden sva se srečala.

Poslala mi je molitvenik.

V njem je bilo pismo.

Nisem je poznal. Oboževalka je bila. Rekel sem: "Ni to osupljivo?"

Leto dni pozneje sva se namreč srečala.

Leto dni zatem pa še večkrat.

Helen sem spoznal pri pisanju knjige

o velikem britanskem režiserju Michaelu Powllu.

Helen sem poznal, ko je bila urednica pri Random Housu.

Helen je bila ena od odličnih urednic.

...mladi pesnik, ki živi v družbi,

ki sta jo popolnoma prevzela denar in tehnologija.

POSNETKI IZ DOKUMENTARCA JULES VERNE, 1994

Helen je popolnoma drugačna od sveta, kjer je odraščal Marty.

Njen praprapraded je podpisal Deklaracijo neodvisnosti.

Iz takega sveta je.

Ta svet je bil drugačen in njuna zveza je bila fantastična.

Tako, pridna. - Hitchcockov kot.

Iz te zveze se je rodila Francesca,

16. novembra 1999.

Rodila se je precej prezgodaj. Kakšnih pet tednov.

Ojoj. - Ja.

Skoraj bi izgubili obe

ob štirih zjutraj.

Rodila me je pri 52.

Nosečnost je bila zelo težka.

Zato sem bila nekakšen...

Pravila sta mi čudežni otrok.

Kako velika deklica!

Kako velika, sitna deklica.

Vse se je spremenilo.

Oče mi je vedno stal ob strani.

Spomnim se, kako mi je bral knjige, ko sem bila majhna.

Bral mi je Sveto pismo.

Vsak večer sva šla v sobo in brala in brala.

Ko je bil mlajši, je bil zelo impulziven.

Iskal je pravo pot in našel jo je z mojo mamo,

vendar je trajalo nekaj časa.

Ko sem se prebil skozi vice Tolp New Yorka,

sem rekel: "Zdaj bi rad posnel film."

Rad bi bil svoboden in posnel nekaj spektakularnega.

Poženite!

Takrat sem dobil scenarij za Letalca.

"ANGELI PEKLA", PRVO LETO

Leo je prebral knijgo o Howardu Hughesu. Imeli smo odličen scenarij.

Govorila je o snemanju filmov, letalstvu

in o ljubezenski zgodbi med Hughesom in Katharine Hepburn.

Pomislil sem: "Hollywood dvajsetih in tridesetih, moj bog!"

Snemanje poletov, akcijsko filmanje.

Prekleto!

Pri tem filmu

sem lahko le režiral in nekaj storil,

ker ima vse elemente, ki so mi pri srcu, s katerimi se poistovetim.

Zakaj so tako počasni, hudiča? Ni bilo tako.

Videti so kot modelčki, madona!

Čutil si naklonjenost,

ki jo je Marty kazal do lika Howarda Hughesa.

Prekleto.

Razumel je...

CATE BLANCHETT, IGRALKA, LETALEC

...razsežnost njegovih ambicij.

Ne govori, da ni mogoče. - Vrtilna sila je premočna.

Če se bo letalo obračalo, bo strmoglavilo.

To je vrhunec filma. Poskrbi, da bo šlo.

Odprl je scenarij,

v njem Hughes režira film Angeli pekla,

in pisalo je: "Tretje leto." Rekel je: "Tip je po mojem okusu."

"ANGELI PEKLA", TRETJE LETO

Ni odnehal, dokler ni bilo vse popolno.

Howard Hughes zdaj montira kakšnih 40 km filma.

Tako obsesiven je kot Hughes. Marty je zelo obsesiven.

Zelo natančen.

Ni dovolj. Ni dovolj. Te zakovice morajo biti povsem poravnane.

Vsak vijak in spoj mora biti ugreznjen.

V glavi vidi zgodborise.

Včasih so za kakšen prizor noro natančni,

hoče ga posneti z vseh možnih kotov.

Spomnim se, ko sem v filmu prvič letel z letalom Spruce Goose.

Roka na ročici, od spredaj.

Potem roka na ročici, z desne.

Pa roka na ročici, z leve.

Bližnji posnetki mojih oči.

Širok kot nad glavo.

Tako smo snemali dva dneva.

IZREZANI PRIZORI LETALCA

Včasih se mi je zdelo, da se mi bo zmešalo.

O bog. Meša se mi.

Howard Hughes je megaloman,

pa tudi genij.

Ima pa manjšo napako,

ki ga uniči. Povezano je z nadzorom.

Tam, Bob.

In pri nadzoru...

Nekaj si spregledal. Tam.

Kako daleč lahko greš? Lahko nadzoruješ vse?

Mislite, da boste z Leom posneli še več filmov?

Ja, ker sva pri tistem prehodila dolgo pot.

Naučiš se sodelovati.

Pri Tolpah New Yorka

sva prvič sodelovala.

Pri tistih letih sem ga morda res jezil z vprašanji.

Spraševal sem o koncu, kaj žene moj lik.

Lahko se zrušim počasi, ne sunkovito.

Marty pogleda na določen način in pravi:

"Dobro, dobro, razumem."

Po Tolpah sem potreboval nekaj časa, da sem dojel,

da ti dovoli, da te stvari odkriješ sam.

Jaz...

Rad imam puščavo.

Spomnim se nekega prizora.

Moj lik, ki trpi za OKM, je zaklenjen v sobi za oglede.

Ljudje ga hočejo spraviti ven

in pošljejo Katharine Hepburn, da se pogovori z njim.

Howard, takoj odkleni vrata!

Toda ne sme je videti,

ne sme je spustiti noter zaradi namišljenih bacilov.

Ne morem, ljubica.

Spomnim se, da je bilo 10, 20, morda 30 ponovitev.

Nekaj je bilo hudo narobe. Ne vem, kaj.

Njegov obraz je bil...

Ni mi hotel reči, kaj naj storim, toda bil je...

Rekel je: "Nekaj je narobe, to ne deluje."

Igral je naprej.

"Prosim, potrebujem te. Prosim, tako trpim."

"Hočeš, da vstopi?" "Ne." Rekel sem: "Potem pa ne."

Slišim te, Katie.

Vedno sem te lahko, celo v pilotski kabini s prižganimi motorji.

Zato, ker sem tako prekleto glasna.

Posvetilo se mi je.

"Tu gre za to, da postaneš moški."

Privoščim ti, Kate.

Zdaj pa pojdi. Prav?

"Rad te imam, ljubim te, toda ne zdaj, ljubica."

Pojdi proč za zdaj. Kmalu se vidiva.

Rekel sem si: "Na to pa nisem pomislil."

Toda tega mi ni ukazal.

Šesti čut mu je govoril, da nekaj ni prav.

Ni pa mi hotel govoriti, kako naj to odigram.

Hotel je, da to odkrijem sam.

Snemanje je bilo dobro, ljudem je bil film všeč.

Nominirali so ga za oskarje.

Enajst nominacij za oskarja. - Izjemno.

Neverjetno.

Število nominacij je bilo prav kičasto.

'LETALEC' IMA 11 NOMINACIJ ZA OSKARJA

Poudarjali so, da Marty oskarja še ni dobil.

Martin Scorsese je ameriški mojster,

ki še ni dobil oskarja za najboljšo režijo.

Taksist, Pobesneli bik, Dobri fantje, seznam je dolg, pa brez oskarja.

Sem opazil, ja.

Hollywood je Ulice zla popolnoma prezrl.

Taksista še bolj. Bilo je zelo grdo.

Schraderja niso nominirali, mene tudi ne. Pri Pobesnelem biku je bilo drugače.

Vsi so mislili, da bo Marty zmagal,

zato je oskarja podeljeval King Vidor,

kajti vedeli so, da je bil Martyjev mentor.

In oskarja dobi Robert Redford.

Dobiti bi moral cel kup oskarjev za najboljšo režijo.

Imel je kar nekaj nominacij.

Barry Levinson za film Deževni človek.

Kevin Costner za Pleše z volkovi.

Tolpe je bil krasen, ker smo dobili 11 nominacij. Pa nobene zmage.

... Roman Polanski.

Mislil sem, da ga bom morda le dobil za Letalca.

Se veselite podelitve?

Veselim se in trepetam.

Film je odličen.

Upam, da bo akademija to prepoznala.

O tem ni dvoma.

Če bi ga dobil zdaj, bi bilo res nekaj posebnega.

Prvič sem šel na podelitev,

sedel sem tik za njim. Spomnim se, da je bilo...

CHRISTOPHER DONNELLY, MENEDŽER

Cate Blanchett ga je dobila.

Cate Blanchett, Letalec.

Thelma Schoonmaker tudi.

Ta oskar je toliko tvoj kot moj, Marty.

Dobili so ga za kostume, vsi so ga dobili.

Oskarja dobi...

C. Eastwood, Punčka za milijon dolarjev.

Kako močno si želite dobiti oskarja za režijo?

Jaz osebno...

Mislim, da je ta čas mimo.

Mislim, da je delno krivo nasilje,

pa tudi zato, ker je zelo...

THELMA SCHOONMAKER, MONTAŽERKA

...proti čisti natančnosti.

Noče ti govoriti, kaj naj misliš, tako kot veliko filmov.

Veliko filmov ti govori, kaj naj misliš. Tega noče.

Hoče, da to čutiš.

Pomanjkanje moralnega zaključka je značilno zanj kot režiserja.

Ne zanima ga...

JODIE FOSTER, IGRALKA, TAKSIST

...da bi vam pripovedoval moralo zgodbe.

Njegovi filmi govorijo o stvareh, brez analize,

ki jih o sebi ne bomo nikoli razumeli,

toda to predstavi. In pravi: "Tako čutim.

Tako čutim zdajle." Like predstavi

in mi jih moramo razumeti, pri sebi spraviti v red.

Spomnim se filma New York, New York.

Ko sem snemal konec, sta morala oditi vsaksebi.

G. Lucas je rekel:

"Če ostaneta skupaj, bo zaslužek višji za deset milijonov dolarjev."

Prav je imel.

Popolnoma prav.

Toda ne morem reči: "Dobili boste srečen konec." Ne vem.

Zato ne spadam v Hollywood.

Moj um ni naravnan tako.

Čeprav to občudujem in del mene si želi biti tak,

ne prihajam iz takih okoliščin. Ne vem, kaj... Saj veste.

Delam, kar pač delam.

Kar začnite.

Pozor, akcija!

Odlično, otroci.

Dobro.

Dobro, dobro. V redu.

Dobil sem zelo zanimiv scenarij.

Nor gangsterski film Dvojna igra.

Govori o ovaduhih...

ZAPISKI O AMERIŠKEM REŽISERJU PRI DELU 2005, REŽIJA JONAS MEKAS

...v svetu bostonske policije in podzemlja.

Jack Nicholson igra glavnega gangsterja.

Podoben je drugim filmom, ki sem jih posnel.

DVOJNA IGRA / 2006

Jacka sem poznal, a nikoli nisva sodelovala.

Dal sem mu scenarij. Poklical me je in rekel...

Prvo, kar je rekel, je bilo: "Daj mi kakšno vlogo."

Spoznal sem, da je lik napisan tako,

da je seveda glavni.

Najprej piše: "Elegantno je oblečen."

No, ne. Nič ne bo.

Naj bo neotesan.

Človek lahko pogleda karkoli in iz tega nekaj nastane.

V Dvojni igri gre v veliki meri za moralne konflikte,

občutek zaupanja, komu lahko zaupaš.

Takrat smo šli v vojno na podlagi lažnih obtožb.

GOVOR O "OSI ZLA", 2002

Iraški režim je razvil antraks...

To je zame moralna ničelna točka.

...in jedrsko orožje.

Dvojna igra to odseva. Vsi ovajajo drug drugega.

FBI-ju izdaja podatke.

Seveda sem govoril z FBI-jem.

Vedo, kdo sem?

V Kazinu so dovolj moralni, da vedo, da so nemoralni.

V Dvojni igri...

Je vse še več kot nemoralno.

Preizkusni ogled smo imeli v Chicagu.

Ne bi moglo iti bolje. Bilo je kot rokovski koncert.

Smeh na pravih mestih, tudi kričanje.

Tisti večer je bil ena najboljših izkušenj v mojem življenju.

Potem si ga je ogledal studio. Ni jim bil všeč.

Res so hoteli, da eden od njih preživi.

Ja.

Mislili so, da bi moral Billy, Leov lik, preživeti.

Marty je vztrajal, da se to ne bo zgodilo.

Rekel sem: "Zakaj bi hoteli, da eden preživi?" "No, franšizo imajo."

To ni bilo dobro sprejeto. Sploh ne.

Marty je rekel:

JAY COCKS, SCENARIST IN PRIJATELJ

"Nočete, da na koncu umrejo. Ko sem prebral scenarij,

mi je bilo to najbolj všeč. Vsi umrejo. To se mi je zdelo super.

Pomislil sem, da bi rad posnel ta film. Jaz, Marty Scorsese.

Ste prepričani, da ga naj snema Marty Scorsese?"

Vsi so se smejali. Zmagal je in dobil svoj konec.

Ubij me že, jebenti.

Niso zmagali, jih premagali.

Ni bilo tako. Žalostno je bilo.

Saj te bom ubil.

Studiu film sploh ni bil všeč.

Hoteli so franšizo. Saj razumem.

Tega jim nisem mogel dati, nisem hotel.

Res so se jezili name, grozno sem se počutil.

Spoznal sem, da ne morem več snemati filmov za studie.

Toda bili smo nominirani za oskarje.

Presenečen sem bil, ker je film oster, nor, neprijeten.

Tu smo, ker vemo, kako krasen občutek

je dobiti oskarja za režijo.

Na podelitvi oskarjev

so Francis, Steven in George Lucas,

s katerimi je odraščal v tem poslu, podeljevali oskarja.

Vprašal sem se: "Kaj se dogaja?"

In oskarja dobi...

Martin Scorsese.

Hvala!

Hvala.

Hvala, hvala.

Hvala. Prosim, prosim. Hvala, hvala.

Lahko še enkrat pogledate v ovojnico?

Hvala, no...

Presrečen sem zaradi te časti, ki mi jo je izkazala akademija...

Način, kako so sprejeli ta film, me je popolnoma presenetil.

Toda žal sem se kar naprej pojavljal.

In... Kje je tukaj les?

Ozirali so se okoli in govorili: "Spet je tu."

Veliko ljudi si je to želelo zame.

Neznanci na ulici so mi to govorili.

Pa pri zdravniku, v dvigalih so govorili:

"Morali bi dobiti oskarja." Ko sem šel na rentgen.

Jaz pa pravim, hvala.

Ne vem, kaj se je zgodilo, če sem odkrit. Res ne vem.

Toda zgodilo se je.

Ko so prebrali vaše ime,

ste pomislili, končno?

Dobro vprašanje.

Zahvaljujem se Bogu, da ga nisem dobil prej,

ker bi me prevzel napuh.

Ne vem, ali sem bil dovolj močen.

Vesel sem, da se je tako odvilo.

Ko sem videl Stevenov nasmeh,

sem si rekel: "Nekaj se pripravlja."

Toda vesel sem, da je trajalo toliko časa. Splačalo se je.

Z Dvojno igro

je filmska industrija na neki način uradno prišla k njemu.

Snemal je filme, ki so ga gnali dalje,

in Leo je

ta posrečena mešanica daru in komercialne vrednosti,

ki je komercialno pomagala Martyju,

česar prej še ni doživel.

Redko je, da je nekdo tako priljubljen in tako dober.

Ni se bal. Kar zabredel je na ta področja.

Ni imel meja.

Ključna je bila čustvena narava, ki se je razvila v Dvojni igri.

Sklenila sva, da bi rada skupaj posnela še en film.

LEONARDO DICAPRIO, ZLOVEŠČI OTOK

Scenarij si težko razvozlal,

ker je bil eksistencialen, govoril je o sanjah.

V redu je.

ZLOVEŠČI OTOK / 2010

Tvoje nočne more

vstopijo v um blaznega človeka,

toda občinstvo tega ne ve.

To je bil blazni kolaž različnih dogodkov

in likov, ki so se pojavljali.

Kako so te spravili sem?

Vedeli so!

Ne razumeš?

Za vse, kar nameravaš, za ves načrt.

To je igra. Vse to je zate.

Nič ne preiskuješ.

Kurčeva podgana v labirintu si.

Snemanje filma je bilo zelo mučno.

Nismo vedeli, ali pripovedujemo

resnično ali domišljijsko zgodbo.

Je bila fantazija?

Njegova utvara? Nismo več vedeli.

Ko so igralci izgovarjali dialog, smo spoznali:

"Ta stavek lahko pomeni tri različne stvari."

Bil sem...

Imel sem...

Imel sem nekakšen podaljšani panični napad.

Daj no.

Nisem mogel vzeti srajce z obešalnika, da bi jo oblekel.

Počutil sem se, kot da bom doživel infarkt.

Sedel sem. Počutiš se, kot da boš...

Ne moreš dihati in ne moreš...

To se je dogajalo...

Večkrat na dan, nisem mogel delati.

Bil je nekakšen nepopoln živčni zlom, ker me je poslal v drug svet.

Hotel sem proč.

Spomnim se, da se je njegovo razpoloženje močno spremenilo.

Bil je skoraj

kot liki iz serije Peanuts, ko je nad njimi oblak dežja.

To zelo dobro razumem. Snemanje filma je izkušnja, ki te osami.

Preveč te skrbi,

ves čas razmišljaš o enem projektu.

Zato je tako dober režiser. To doživlja.

Bolečino čuti zelo intenzivno.

Vidi se, da ga filmi povsem prevzamejo.

V tem pogledu je skoraj kot metodni režiser.

Videl sem njegove slike na prizorišču Dobrih fantov in Kazina,

oblečen je kot gangster.

Videl sem njegove slike na snemanju Alice,

kjer nosi kavbojsko srajco.

To vidiš pri skoraj vsakem filmu.

Usklajuje se z delom in to je nevarno.

Zelo nevarno.

Ko smo snemali Otok, se me je to globlje dotaknilo.

Ne vem, ali je film dober ali slab. Le globlje se me je dotaknilo.

Morda je tudi moje zasebno življenje šlo v določeno smer.

Ljudje zbolijo, veste.

Tvoj otrok odrašča. Staraš se.

Zdaj imaš odgovornost, na katero prej nisi pomislil.

Vse to se je nabralo...

Veste...

Prevzame te strah.

To je res nekaj sprožilo.

Končno sem se rešil iz tega.

Končno sem se rešil.

Kako ste se rešili? - Dokončali smo ga.

Sodelovala sva pri različnih filmih

in nič ne jemljem osebno.

Toda on je bil...

Pri snemanju tistega filma je bil zelo slabe volje,

pri Volku z Wall Streeta pa zelo dobre.

Ena, dve...

VOLK Z WALL STREETA / 2013

...tri.

Sem Jordan Belfort.

Ne on.

Jaz. Tako je.

Prvič smo dobili priložnost,

da v velikem obsegu posnamemo film o razvratnosti in čezmernosti.

To obdobje na Wall Streetu konec osemdesetih, v začetku devetdesetih,

je bilo kot rimski imperij, ki je zašel na stranpot.

Bilo je skoraj kot Kaligula v sodobnem času.

Govori o ljudeh,

ki so popolnoma posvečeni kapitalizmu in služenju denarja.

Denar ti kupi boljše življenje,

boljšo hrano, boljše avtomobile in boljše češplje.

Iz tebe pa naredi tudi boljšega človeka.

To je bil resničen človek.

Kaže vam svojo hišo,

ven pride s kozarcem pomarančnega soka.

Za "bolečine v hrbtu" vzamem metakvalon deset do petnajstkrat na dan.

Vprašal je: "Kaj storim s pomarančnim sokom?"

Rekel sem: "Odvrzi ga."

"Ni ti mar za pomarančni sok."

Predstavili smo ga vsem studiem.

Nihče ni hotel sprejeti Martyjeve in Leove različice.

Niso ga hoteli, kdove zakaj.

Mislim, da je bilo povezano

z deli vsebine,

vsi so nas gledali, kot da smo zmešani.

Leo je našel neodvisne vlagatelje.

Zato nismo imeli ovir,

ki so jih postavljali veliki studii,

ki jim že od začetka ni všeč, kar počneš.

Rekel sem: "Priložnost imamo početi, kar hočemo.

Storimo to." Odvrnil je: "Seveda, dajmo.

Tvegajmo."

Lahko poveste kakšen primer? - No...

Uvodni prizor,

ko vidiš žensko zadnjico...

Imam kokain in...

To! Ti je všeč? - Ja.

Meje smo hoteli včasih potisniti skoraj do absurda.

Prišel je v službo

z opico na kotalkah

ali pa golo godbo na pihala. Blaznost povsod.

Bilo je noro, kaotično, zabavno in razvratno.

O bog!

Odjebi, Rocky.

Igralci so vsekakor

tekmovali med sabo, kdo bo boljši.

Nekdo je rekel: "Jonah je menda v prizoru pojedel zlato ribico."

Potem je nekdo vprašal: "Res?"

Videl si, kako tuhta. "Storil bom nekaj še bolj odbitega."

Skalpiraj, skalpiraj!

Imeli so občutek, da je vse dovoljeno.

Nekoč je Leo rekel Martyju:

"Spomnim se, da mi je Jordan Belfort povedal,

da mu je prostitutka vtaknila svečo v rit."

Rekel sem: "To je pa smešno. Zelo smešno. Ja."

Potem sem spoznal, da to res predlaga.

Leo leži tam, snemam, on pa ima svečo v riti.

Slišalo se je le...

...za kamero, ves dan.

Čakaj, kje ješ suši?

Ko je posnel Volka z Wall Streeta, je imel 70 let.

Včasih smo snemali po 20 ur na dan.

Kar dela in dela, se smeje, tako svoboden je.

Če ti je veliko ti je do tega, kako odigraš prizor,

v kakšno smer naj gre film...

Rekel sem: "Spremenimo ves ta prizor."

Odvrnil je: "Prav, poskusimo."

Z Leom krasno sodelujeta,

toda nikoli se nisem počutila izključeno.

Spomnim se prizora, ki smo ga spremenili večer prej.

Leo, Marty in jaz smo šli v sobo in...

Naslednji dan naj bi snemali prizor,

v katerem moj lik prosi za ločitev,

in nekako ni pravi občutek, da kar vstopi

in zahteva ločitev, potem pa izgine iz filma.

Poiskali smo knjige in vse to. In...

"Kaj, če bi se zgodilo to?" To smo počeli do treh zjutraj.

V scenariju je pisalo,

da vstopim, odložim dokumente in rečem: "Ločiti se hočem."

To je bilo vse. Na koncu

pa sva...

O bog, o bog!

O bog!

Jordan in Naomi sta na postelji.

Na koncu pride do prav čudaškega seksa.

O punči.

To je bilo tako krasno, madona. O bog!

Končata in ona ga sovraži.

To je bilo zadnjič.

Kako to misliš?

Zadnjič sva seksala.

Rekla je: "Ločitev hočem." On pa: "Kaj?"

Potem se hudo spreta.

Nekaj ti povem. Ne boš mi vzela otrok.

Ja, bom, Jordan. - Ti zlobna kurčeva prasica.

Jebi se, kuzla frdamana!

Nismo se bali odigrati stvari, vključno z nasiljem v družini.

Vsi so govorili: "Ne delajte tega."

Ne, s tem tipom smo šli do konca.

To se zgodi. Napoti mu je, pa jo udari.

Ne dotikaj se me, jebenti!

Ljubica, z očkom boš šla na izlet, prav?

Nori zaradi kokaina. Steče po najino hčerko.

Zgrabi jo, jaz ga lovim.

Poberi se...

Tolčem po vratih...

Vžge motor.

Vzamem lomilko in razbijem šipo.

Ojoj.

Ojoj. Na pomoč. Vzemi otroka.

Skylar!

Ja, malo drugače je bilo,

kot bi moralo biti.

To je bilo večer prej.

Bilo je noro.

Je dobro?

Način, kako je prikazal te like...

Bil je tako odkrit o temni plati človeka.

Marty misli, da so te plati v nas vseh.

Ne obsoja jih.

Ne boji se jih raziskovati.

ALI 'VOLK Z WALL STREETA' POVELIČUJE ZLOČINCE? JA.

PUBERTETNIŠKI, SOVRAŽI ŽENSKE

"VOLK Z WALL STREETA" GOVORI O KRETENU, PRIPOVEDUJE GA KRETEN

Hoteli smo, da je izzivalen. Žal, tako je. Nalašč je izzivalen.

Ker nam je mar le za to, da obogatimo.

Takšni pač smo. Takšni bi res lahko bili.

Sprejeti moramo to, da del človeške narave

poskuša sočloveku vzeti, kar ima, namesto da bi si to delila.

Klientu moraš vzeti denar iz žepa in ga spraviti v svojega.

Toda če lahko klient s tem hkrati zasluži,

vsi pridobimo, kajne?

Ne.

Težava je v blišču tega, da lahko delaš, kar hočeš,

ker znaš ljudem ukrasti denar.

Vendar ne gre za denar. Ne gre za seks.

Ne gre za to, kaj hoče ženska. Gre za to, kaj hoče moški, njegov vpliv.

Za vpliv in moč gre. Vedno.

Spornost filma se dogaja

v dobi družbenih omrežij.

Na spletu so se prerekali o vsaki minuti.

Toda ko so ga začeli predvajati...

MARK HARRIS, PISEC & NOVINAR

...ga je veliko ljudi šlo gledat.

Glede denarja in vsega, kar so počeli ljudem,

so bili zelo nespodobni.

Film mora biti tak. Odsevati mora to stanje duha.

Hoteli smo posneti... - Leo!

Portret... - Leo!

Današnje kulture.

AIG IN LEHMAN PRETRESETA BORZE

A Volk z Wall Streeta je bil velik hit.

Res je.

Nekako smo razumeli, kako zavoženo je bilo vse.

Le razplet smo opazovali.

Veliko ljudi, ki so uničili gospodarstvo, je dobilo visoke dodatke k plači.

V klinčevo stratosfero!

Kmalu potem, ko je začel igrati, sva morala z Leom v Pariz.

Mulci so hodili mimo in oponašali McConaugheyja.

Osupla sva bila.

V Franciji je bil zelo uspešen. Najuspešnejši Leov film.

Razmislite o tem. Bolj kot Titanik

in bolj kot Izvor, ki sta bila izjemno komercialno uspešna.

Še danes je to Martyjev film, ki je prinesel največ zaslužka.

Volk z Wall Streeta je nekaj...

Ljudje iz moje generacije nimajo pojma, kdo je,

če pa rečeš, da je režiral Volka z Wall Streeta...

"O, režiser tega filma je."

Take reči. Takrat je postalo malo bolj noro.

Pozdravite Martina Scorseseja.

Uživajte.

Običajno ne mara, da ga opazijo.

Nehali smo hoditi ven jest, ker so ljudje kar prihajali k nam

sredi večerje.

Nekoč pa sva šla ven,

čez cesto na pico.

Tega nisem nikoli pozabila, bil je najlepši trenutek mojega življenja.

Vedno se bom spominjala, kako sva sedela tam.

Jedla pico. Nihče naju ni motil.

Slikala sem ga s klobukom, krasno je bilo.

Toda nismo imeli zasebnosti,

doma, v pisarni ali pri delu.

Vedno nekaj dela.

Nikoli ni brez dela.

Tudi ko reče, da nič ne dela, ni res.

Pozneje se pogovoriva. - Tri minute potrebujem...

To je prvi osnutek zgodborisa.

Vnesi popravke, potem pa ga bomo dokončali.

Ogromno stvari producira.

Dela filmarjev, ki jih je odkril, ki jim hoče pomagati, dela prijateljev.

Marty producira od 20 do 40 projektov,

je izvršni producent.

To je zanimivo.

Potem je tu še Film Foundation.

Vedno se je zavzemal za filme.

Vedno razmišlja, katere filme je treba obnoviti,

to zanj ni delo. To je v njegovi naravi.

Rešil je filme družbe Powell Pressburger pred uničenjem.

Posvetil se je temu. To dela še danes.

Film Foundation je do zdaj sodeloval pri vsaj 900 filmih.

Tu je še World Cinema Project,

kar je podobno, le da je za filme iz drugih držav,

ki nimajo dostopa ali možnosti,

da bi obnavljale ali ohranjale filme.

Kot da si zamišljaš

izgubljene slike, ki jih ni nihče obdržal.

Nihče jih ni obesil na steno. Kar izginile so.

Pri njegovem življenjskem delu in snemanju filmov gre za to,

da bi naslednja generacija resnično razumela,

kako pomembna umetniška oblika je film.

Uskladiti se moramo tudi s pisarno Georgea Lucasa.

Imamo Film Foundation.

Celovečerni filmi, dokumentarci.

Zdaj se ukvarjamo z oglasi. Potovanji.

In tisti zobozdravnik.

Rad ga imaš. - Vem. Prijeten možak je.

Le tam se malo spočijem.

Naredite mi koreninski kanal, prosim.

Resno. Nič ne moreš. Sediš na stolu in...

Omamijo te, nadležno je, ampak...

Uro in pol si...

Dovolj je bilo. Grem.

Ko sem začela delati kot Martyjeva pomočnica,

je bil vzkipljiv. Včasih je bil zelo jezen, obupan.

Včasih ste se pri snemanju tako ujezili,

da ste razbijali telefone. - Nekako te zadovolji.

Kaj storite? Jih kar polomite?

Pred leti sem to pogosto počel, ker...

Potem pa je postalo neumno, moral sem telefonirati.

Resnično.

Včasih ni bilo veselo,

sploh zjutraj, ko ni bilo avtomobila in je zamujal in...

Bilo je... Znalo je biti zelo napeto.

Toda do evolucije je prišlo

pri snemanju Living in the Material World.

Vedno pravijo, da sem se spremenil najbolj od vseh Beatlov.

Toda za to gre v življenju.

Gre za to,

razen če si povezan z Bogom, potem se moraš spremeniti, ker...

O meditaciji sem se naučil pri snemanju filma o Georgeu Harrisonu.

Kako se umakneš in umiriš jezo.

Jo stišaš. Jeza bo še vedno tam,

toda vpitje bo le v tvoji glavi.

Rečeš si: "Dobro, dobro. Storili bomo to." Veste?

Seveda z ljubeznijo. To je ključno.

Glej tega piščančka. - Vsekakor je gekon.

Cathy, Francesca in jaz

smo imele drugačnega očeta.

Glede na to, kje v življenju se je nahajal.

Ko sem bila majhna, je imel brado.

Strašljivo brado in...

Gladil si je obrvi, nekako jezno. "Tukaj sem."

To še vedno dela. Jeza hrani delo.

Toda zdaj je bolj...

SERAFINA, VNUKINJA

...bolj je prisoten.

Spravi te srčke z moje glave.

Le...

Ja. - Tako. V redu si.

Trudi se. Med družinsko večerjo

se trudi biti bolj prisoten,

družinske večerje so za nas zelo pomembne.

Mama! Hitro te moramo skriti!

Ne, ne skrivaj je, daj ji to. - Pojdi v omaro.

Potem sva šla v dnevno sobo.

Nekaj ur zatem.

Morda sva gledala film ali pa se le pogovarjala in družila.

Ja.

Bi rad bil vampir?

Morda mi je usojeno biti eden od njih.

Slišiš to?

Av!

Jeza te lahko povsem prevzame in me tudi je.

Res. Pravi čudež je, da sem se izvlekel. Ne moreš živeti sam s sabo.

Toda moraš živeti sam s sabo, če hočeš preživeti.

Postal je veliko mirnejši... Ko se je postaral.

Ampak...

Pogosto ga skrbi zame,

mislim, da je nagnjen k temu

zaradi moje mame.

Spat grem. Lahko noč, draga.

Da je moja mama bolna, ne ve veliko ljudi.

Zbolela je za parkinsonovo, ko je imela 30 let.

Zelo zgodaj se je začela.

To je bilo, preden je spoznala očeta.

Bila si v pisarni, kajne?

Potem si mi povedala, da si poslala nekakšno...

Ne bom rekel pismo oboževalke,

toda jasno je, kaj je bilo.

Ti si me

lovil po pisarni.

Nisem te, prekleto. Ne, ne. Res je.

Napoti si bila.

Poskušal sem posneti film.

Tu snemamo filme.

Ljudje vidijo...

Pogledajo ga in vidijo njegove filme,

vidijo nagrade in vse to, ampak...

Moja mama je velik del njegovega življenja.

Še enkrat.

Ko sem bila mlajša, bolezen ni veliko napredovala.

Ko pa sem odraščala, se je zelo poslabšala

in ni mogla hoditi.

Bili so trenutki, ko je snemal in...

Padla je, moral je nehati snemati in iti v bolnišnico.

POUR MA GRANDE PIVOINE REŽIJA FRANCESCA SCORSESE

Postal je zelo obupan.

Tako zelo povezana sta.

Kaj potrebuješ?

Hotela sem...

Kaj?

Ko...

Koledar?

Katalog.

Katalog.

O, katalog. - Ja.

Toda... Ga imaš v tej sobi?

Ta preklemanska bolezen je tako huda, veste?

Ampak ne vede se tako, kot da je.

Zdi se, da vse mirno sprejema.

Lahko bi rekli,

da Marty ne bi mogel biti tako pozoren in prisoten,

če ne bi doživel vsega, kar je.

Naučil se je, da je lahko umetnik sebičen glede svoje umetnosti,

ni mu pa treba biti sebičen v življenju.

Po Zadnji Kristusovi skušnjavi sem se moral bolj poglobiti.

Septembra '89 sem prebral Tišino in si rekel: "To moram posneti."

TIŠINA, ŠUSAKU ENDO

Dvomi o predstavi o tem, kaj je bistvo tega revolucionarnega

mišljenja o krščanstvu.

To je resnična zgodba o dogodkih v 17. stoletju na južnem Japonskem.

Tam so se spopadali katoliški misijonarji

in japonska vlada.

Pobitih je bilo morda 35 000 ljudi, mučenikov.

Z misijonarjem Rodriguesom se zgodi nekaj drugega.

Zanimal me je način,

kako so nekateri prvi misijonarji opustili vero.

Odrekli so se svoji veri.

Če se ne odrečeš veri, bodo ujetniki viseli nad jamo,

dokler se ne boš.

Življenje jim bo počasi odtekalo.

Tišina se bolj kot kateri koli drug film

spopada z vprašanjem, kaj...

ARI ASTER, REŽISER

...res pomeni biti kristjan.

Če se ne odrečeš veri, jih ne moreš rešiti.

Naš glavni lik je zelo nadut,

vztraja, da se ne bo nikoli odrekel veri.

Toda to stori, da reši druge.

Edina njegova poteza, ki posnema Kristusa, v celotnem filmu je,

da se odreče veri.

Mislim, da spozna globino tega, kaj zahteva Jezus.

Ga prosi, da naj bo to, kar bo.

V tej zgodbi človek na koncu

zanika krščanstvo, o katerem pridiga.

Ko to stori, najde pravo krščanstvo.

Kaj je torej to?

Gre tudi za izgubo ponosa, ne?

Na koncu je ključna ponižnost.

Da se naučiš ponižnosti. - Ja.

To je lepota te zgodbe.

V filmu je zelo opazen epilog.

Film se konča kot ljubezenska zgodba

med duhovnikom in Kičidžirom, ki je zaničevan.

Grozne stvari počne. Izdajalec je, ne? In sebičen.

Tip vedno znova počne enako.

Ves čas hoče biti tam, biti kristjan,

potem pa zatoži vse, tudi duhovnika.

Lik je podoben tudi Johnny Boyu, kajne?

Ja. Tudi on je judež. Johnny Boy.

Kičidžiro, Johnny Boy.

Grešnik je. - Ja.

Žal mi je, da sem tak slabič.

Mislim, da se je Marty poistovetil s Kičidžirom bolj,

kot z drugimi liki v filmu.

Pomagaj mi, oče. Odvzemi mi greh.

Jezus je rekel:

"Zakaj bi se družil z duhovniki? Vsi so v redu.

Pomoč potrebujejo grešniki."

ULICE ZLA / 1973

To vidite v Ulicah zla, v Pobesenelem biku.

POBESNELI BIK / 1980

To vidite v Dobrih fantih.

Vrhunec doseže v Tišini,

ko izkaže sočutje človeku na dnu.

Kičidžiro je ta, ki uči.

Kajti na koncu...

Je skoraj tako, kot da bi Jezus deloval skozenj,

da bi Rodriguesa naučil, kaj so v resnici ljubezen, odpuščanje in sočutje.

Ali se še imate za kristjana?

Mislim, da.

To res verjamem.

Vero sem moral zavrniti, najti, spet zavrniti, poskusiti najti

in potem končno najti nekakšno lagodje ob njej.

Vsi bomo čutili dvom, strah...

Toda ko boš končno razumel svojo vero, boš že mrtev.

Zato je to res...

Kot bi tipal okoli v temni sobi, da nekaj najdeš.

Toda ves čas napreduješ.

IREC / 2019

V njegovih filmih vedno bolj čutim strahove preteklosti.

Sploh v Ircu.

Z De Nirom nisem sodeloval od Kazina do Irca, torej dolgo.

Toda Kazino je bil zadnji te vrste, kajti Irec je drugačen.

Čeprav je okolje morda podobno.

Sranje.

Drugače je.

Marty išče teme, ki se jim lahko povsem preda,

to se vidi v Ircu,

kjer je ta obstranec, ki se bo upokojil, čaka ga smrt.

Najbolj nepozabno je, ko Bob vidi, da so ga otroci zapustili.

ZAPRTO, STOPITE K SOSEDNJEMU OKENCU

Peggy, le pogovoril bi se rad.

Cena, ki jo plačaš za trapasto, samoljubno življenje,

ki naj bi ga živel...

Tu vidite ceno.

Bob De Niro je star in čisto sam v domu za upokojence.

THELMA SCHOONMAKER, MONTAŽERKA, IREC

Sploh ne ve, kdaj je božič. Sam je.

Plačal je za to.

Na veke traja njegova dobrota. - Na veke traja njegova dobrota.

Dobro, Frank, še te bom obiskal. Prav?

Zelo kmalu, verjetno po božičnih praznikih.

O, dobro. - Frank, Bog te blagoslovi.

Vas tudi. Hvala.

Je božič?

Kmalu bo.

Nikamor ne grem.

Ko mi je Bob dal knjigo, se je zlomil in razjokal.

Ljudje se starajo. To je v knjigi.

Rekel sem, veš...

Vse to, kar so prestali...

Na koncu se moramo vsi soočiti z enakim.

S svojo minljivostjo.

Pri Ircu sem ves čas čutil

nekakšno vzporedno temo.

Vidiš te krasne ljudi

po vseh letih skupnega sodelovanja.

Filmi, ki sva jih posnela skupaj... Tako hvaležen sem, da sva...

Ko pomisliš na to,

sva bila le mulca, ki sta se bežno poznala.

Nenadoma pa se je zgodilo vse to.

To je neverjetno.

Marty je resnično predan svojemu delu.

To se ne bo spremenilo. Bog ga blagoslovi.

Veliko izjemnih filmarjev je,

toda on bi to počel brezplačno.

Mislim, da bi snemal filme ne glede na vse.

Film ga je prevzel v zelo zgodnjih letih, to je ostalo z njim za vedno.

MORILCI CVETNE LUNE, PREDPRODUKCIJA

Ali se vam zdaj zdi, da ima vsak film drugačen...

Ne morete se popolnoma predati vsakemu filmu

na enak način, drugače bi najbrž...

To mi je rekel zdravnik. - ...umrli.

Dr. Klein, ja. To mi je rekel pred 20 leti.

Dejal je: "Marty, tega ne smeš početi vsakič. Ne boš preživel."

Vse bomo premikali glede na brezpilotni letalnik.

NA SNEMANJU, MORILCI CVETNE LUNE

Zelo težko mi je, kadar ne režiram,

ali dlje časa ne ustvarjam filma.

Tri, potem dve, ena, in potem dve, vse imamo.

Ja, ja. Krasno je bilo.

Kam gremo? Z istega mesta?

Začnemo pri "Ernest Burkhart"?

Prav. Ja, ja, ja. Dobro.

Kaj se dogaja?

Pripravljeni? - Kamere pripravljene.

Dobro, akcija!

Prevedla Bernarda Petelinšek