All language subtitles for Mr.Scorsese 03

Če se ne bi gnali do meja,

telesno in duševno,

bi to vplivalo na vaše delo?

Zelo se namreč ženete.

To je do določene mere res.
Mislim, da je to res.

Med začetkom predvajanja
filma New York, New York

in začetkom predvajanja
Zadnjega valčka l. 1978,

zaradi vseh kemičnih substanc,
ki sem jih užival,

nisem mogel delovati, kot je treba.

Imeli smo neverjetne zabave.

Jaz v grehu uživam.

Užival sem v tem slabem vedenju.

Seveda sem se potem sesul.

Veliko sem se družil z Robbiejem
Robertsonom iz skupine The Band.

Ko sva živela skupaj,

sva se dela zelo zavedala.

Nisva poskušala noreti...

...vendar je bilo zelo nezdravo.

In Martyja je to zelo sesulo. Zelo sesulo.

Saj pravijo, da "dosežeš dno".

Martyja sem videl
zelo napetega.

Ni stal z eno nogo čez rob prepada.

JAY COCKS, SCENARIST & PRIJATELJ

Bil je kot Kojot iz risanke.
Kar nosilo ga je po zraku, takole.

V nekem trenutku,
ne vem točno kdaj,

morda sta še živela skupaj,
je končal v bolnišnici.

Skoraj bi umrl,
ker je jemal toliko kokaina.

Ja, to je bilo v New Yorku.

Sta bila poročena,
ko je bil v bolnišnici?

Ne, toda bila sva skupaj.

Ko sem spoznala Martyja,
sem imela 24 ali 25 let.

ISABELLA ROSSELLINI, IGRALKA

Delala sem za italijansko televizijo,
snemala intervjuje.

Intervjuvala sem ga o Zadnjem valčku,
ki je ravno začel igrati.

Vedela sem, da je izjemen,

toda imel je težave z mamili.

Nekega jutra se je zbudil

ves v modricah, kot bi ga kdo pretepel.

Poklicala sem starše,
moral je v bolnišnico, umiral je.

Prišel je zdravnik, me pogledal

in rekel: "Je to vaša kri?"
Odvrnil sem: "Ja."

"Z mano greste."
Rekel sem: "Ne, delo imam."

"Ne, vsak čas boste dobili
možgansko krvavitev."

Imel sem notranje krvavitve, umiral sem.

Mama in očim sta mi rekla, naj sedem.

Dejala sta: "Zelo hudo je,
lahko umre. Tako hudo je."

CATHY SCORSESE, HČI

Rekla sem: "Nočem iti.

Bojim se." Bala sem se pač.

Čudno je bilo to, da nisem sprejel tega,
da umiram.

Toda bilo je tako,

kot da velik del mene to hoče.

Zakaj?

Nisem znal več delati.

Nisem znal več ustvarjati. Preprosto.

3. SVETNIK / GREŠNIK

Prijatelj me je peljal
na urgenco,

pustil me je tam.

Tam sem bil deset dni,
dajali so mi ogromno kortizona.

Potem me je v bolnišnici obiskal Bob.

Vzela sva si premor.

Rekel sem: "V katero smer gre
najino sodelovanje?

Kakšne zgodbe želiva pripovedovati?"

Se spomnite prihoda v bolnišnico?

Ja, ja. Hočem reči...

ROBERT DE NIRO, IGRALEC

...skrbelo me je zanj.

In...

Začel sem pripravljati Pobesnelega bika.

Ko smo snemali
New York, New York,

je Bob ves čas nosil s sabo
knjigo Pobesneli bik.

Govorila je o Jaku LaMottu,
zelo ostrem tipu

zelo vprašljivega značaja. Milo rečeno.

ARETACIJA JAKA LAMOTTA

Bob ga je ves čas prepričeval:
"Posnemiva ta film."

THELMA SCHOONMAKER, MONTAŽERKA

Marty pa ga je ves čas zavračal.

Ob živce me je spravljal
s tem filmom o boksarju.

Ne ukvarjam se s športom.

Nisem si mogel predstavljati,
da bi ga posnel kdo drug.

Bob je prišel v bolnišnico.

Razmišljal sem,
da ga morda ne bo posnel.

Rekel sem: "Veš, to...

To bi te zaposlilo."

Pogledal me je in rekel:

"Kaj pa hočeš, hudiča? Hočeš tako umreti?

Hočeš umreti?"

Bilo je hudo in rekel sem: "Marty..."

"Ti si pravi za ta film.
Moraš ga posneti."

Dejal sem... Pogledal sem ga
in rekel: "Dobro."

Bob je vztrajal,
da greva na Saint Martin.

Tam sva ustvarila film.

Paul Schrader je že napisal scenarij

in nama rekel: "Zdaj ga pa vzemita."

Vse sva prebrala, spremenila dialoge,

govorila: "Spomnil sem se tega,
lahko bi storil to, kaj pa to?"

Včasih sva improvizirala dialog
in ga posnela na kaseto.

Potem sem ga zapisal na roko. Vsak prizor.

Končala sva scenarij, se vrnila,

poklicala Irwina.

Prebral sem ga,
zelo mi je bil všeč.

Morali smo dobiti denar,
imeli smo sestanek

z dvema vodjema produkcije
pri United Artists.

Bob je bil tam. Tipa sta prišla

in veliko spraševala.
Čutili smo, da nekaj ni v redu.

Rekla sta Bobu: "Zakaj hočeš igrati
tega ščurka?"

De Niro je stal med vrati kuhinje,

pogledal k njima in rekel:

"Ni ščurek."

Odšli smo in kazalo je, da filma ne bo,
toda vedel sem,

da so hoteli posneti Rockyja II.

Produciral sem Rockyja,
ki je bil zelo uspešen,

hoteli so posneti nadaljevanje.

Rekli smo, da bomo Rockyja II posneli le,

če privolijo v snemanje Pobesnelega bika.

Rekli smo: "Če hočete Rockyja II, boste
morali financirati Pobesnelega bika."

Moral sem pripraviti
boksarske prizore.

Nisem še videl dvoboja.

No, videl sem ga na TV,
toda nisem vedel, kaj se dogaja.

Dve majhni pojavi, nisem vedel.

Madison Square Garden je prirejal
večere petih dvobojev,

sedeli smo v tretji vrsti.

Takrat sem videl kri na vrveh.

POBESNELI BIK / 1980

Videl sem kri na gobici.

Nad hrbtom stiskajo gobico.

Blizu smo bili. Sunek roke.

Zdi se ti, kot da mimo pelje avto.

Postajal sem... Rekel sem: "Dobro."

Ostajal sem v svoji sobi
in gledal video o tem,

kako je Bob pripravljal vsak dvoboj.

Ustavljal sem posnetek in risal
posamezne kadre.

Sekvenca zadnjega dvoboja
Sugar Raya, ko ga izmaličijo...

Kadre sem narisal na temelju
sekvence pod prho v Psihu.

Na novo sem jih predstavil, spremenil,

pojavilo se je veliko podob.

Pogosto nerealnih,
veliko prelivanja krvi je takega.

Toda rekel sem Bobu: "To bo izjemno.

Prizori dvobojev.
Biti boš moral potrpežljiv."

Odvrnil je: "Dobro, dobro."

Tišina, prosim.
Smo? Dobro.

IZREZANI PRIZORI, POBESNELI BIK

Dvoboje so snemali zelo dolgo.

Da so zadeli vse v zvezi
s krvjo in potenjem.

De Niro je bil vedno potrpežljiv.

Kri je brizgala iz izpopolnjenih naprav

na zadnjem delu De Nirove glave.

Ne udarja ga v resnici,
toda glavo tako odlično premika,

kot da bi ga.

Snemanje takega prizora
je lahko trajalo eno uro.

Pogosto smo posneli
le dva prizora na dan.

Treba je bilo zgraditi stojala

in če spremeniš hitrost kamere,

moraš spremeniti tudi zaslonko.

En pomočnik je moral biti tu,
eden tu, pa še snemalec.

Če se premikaš,
se morajo premikati s tabo.

V določenih prizorih vidite,

da je hitrost normalna,
potem počasna, pa spet normalna.

To so storili trije, štirje ljudje
z eno kamero Arriflex.

Veste, zato...

Ko ste spet delali
s Thelmo pri tem flimu,

je bila izkušnja zelo drugačna?

Devet let se nisva videla.

Po Woodstocku nisva bila več v stiku.

Bila sem v Pittsburghu v Pensilvaniji,

sodelovala pri trapastem filmu
o vrhovnem sodišču.

Ko sem prejela klic, nisem mogla verjeti.

Nisem mogla verjeti.

Rekla je: "Ne vem, kako...
Nisem še montirala celovečerca."

Odvrnil sem: "Nič drugače ni od tega,
kar sva že počela."

Marty je zaupal vame,

vedel je, da se ne bova sebično
prerekala, katera montaža je boljša.

"Režiser naj ne hodi v montažo,"

to sem pogosto slišal.

Oziroma vsaj ta režiser.

Privolila je v sodelovanje.

Montirala sva
v Martyjevi spalnici.

Vso noč. Začela sem ob devetih zvečer

in delala do jutra.

Ko pa so ptiči začeli peti,
je hotel nehati.

S Thelmo sta začela
montirati okoli desetih

in delala do osmih zjutraj.

Zbudila sem se, zajtrkovala,
on je povečerjal, šel spat.

Preživela sem svoj dan.
Zvečer sta spet začela.

Ko je Thelma montirala,
je iskala

vrednost posnetka.

Čeprav posnameš podobo na en način

in mora biti v določenem delu filma,

lahko vžge tudi v drugem delu,
ki nima nič s tem.

Robinson je očitno utrujen...

Marty je to odlično izpeljal.

Kmalu boste videli. Luči se zatemnijo.

Kamera spremeni hitrost.

Med kadrom skoraj ne slišite zvokov.

Pri kakšnem drugem režiserju
bi se najbrž slišali kriki množice:

"Daj, ubij ga, ubij ga!"
Ali pa: "Dajmo, Jake!"

Ne, sliši se le sunkovito dihanje.

Potem pa se začnejo dramatični rezi.

Odločili smo se,
da bo vsa sekvenca temeljila

na odzivu Vickie,

žene Jaka LaMotta.

Zaradi groze, ki jo gleda,
se prime za glavo.

Ti rezi so zelo pomembni.

To so čisti udarci.

Vse je postalo zelo intuitivno,
kot bi ustvarjal kip.

Tega ne more zdržati nihče.

Zelo gara,

da bi se domislil česa novega
ali vsaj vizualno privlačnega.

Včasih pa noče, da je vizualno privlačno.

Včasih hoče, da je statično,

ker ve, da tematika to zahteva.

Doma si.
- Živjo, Vick.

Živjo, Joe.

Živjo. Kje si bila?

Ven sem šla. Kaj pa je?

To je posneto zelo preprosto.

Kam si šla?

Nobenih prefinjenih
premikov kamere,

razen prizora, ko gre Cathy gor,

in se kamera premakne nazaj nanj.

Kar strah vas je, kaj se bo zgodilo.

Ljubosumje, pomanjkanje zaupanja.

Kaj ti je?

Zakaj jo poljubljaš na usta?

Le pozdravil sem jo.
Ne smem poljubiti svakinje?

Na lice ni dovolj dobro?

Imeli so scenarij,
toda vse se je razvijalo,

ko so snemali prizor.

Zakaj me grdo gledaš?

Ves čas smo si kaj izmišljevali.

Vedel je, kje je meja, toda vedno je bil

pripravljen poskusiti vse.

Kaj mi govoriš? Slišal sem stvari.

O čem? O meni in Sally? Kaj si slišal?

Slišal sem pač stvari.

Slišal si stvari.

Robert to počne in Marty ve, da to počne.

Ves čas izziva. Povedal je že,
kar je hotel,

pa kar nadaljuje.

Slišal sem stvari, Joey.

Kaj si slišal? Kaj hočeš reči?

Slišal sem.

Kot igralec rečeš:
"Odgovoril sem ti že.

Rekel sem ne."

Povedal sem ti, da sem slišal stvari.

Slišal si stvari.

Potem se res začneš jeziti.

Resnično je. Razumete?

Kaj si slišal?

Nekaj stvari sem pač slišal.

Z De Nirom so nama všeč
skeči Abbotta in Costella.

Je Lovec na tretji bazi?
- Lovec je na drugi.

Lovec je na drugi?
- In na prvi?

Ne vem.
- Lovec je pač na vseh.

Povezano je z jezikom,
igro besed.

Kaj hočeš reči?
- Nisem slišal tega.

Kaj si pa slišal?
- Določene stvari.

Igra besed,
to bolj spominja na Samuela Becketta

kot na karkoli drugega.

Dobro, nadaljujva.

Začnita pri: "Slišal sem stvari."

Zelo zagonetno je. To ne pomeni,
da spreminjaš dialog

do neprepoznavnosti le zato,
da se zabavaš.

To pomeni, da je pristno,
da lahko to razvijaš

s svojimi ključnimi sodelavci, igralci.

Dovolil boš, da ti ta punca
uniči življenje. Poglej se.

Te je pa res obdelala.
Veš, kako zmešan si?

Glej, kaj ti je storila.
- Fukaš mojo ženo?

Kaj?
- Fukaš mojo ženo?

Kako me lahko to vprašaš?
Kako? Tvoj brat sem.

Pa me to vprašaš?

Trenutek, ko vpraša Joeja,
ali fuka njegovo ženo,

je postal središče celotnega filma.

Pridi sem.

Jake se poroči z najlepšo žensko,

kot da hoče trpeti, ker ve,
da jo bodo moški gledali.

A bognedaj, da bi kdaj tudi ona
koga pogledala, saj je vendar človek.

Kaj je bilo to?

Kaj?

Veš, o čem govorim. Kaj je bilo to?

Z njim?

Več prizorov ljubosumja je.

Več?
- V Pobesnelem biku, kajne?

Ja, tako je.

Tako je zaradi mene.

Reči hočem, da me to fascinira.

Glej to lepoto. Lepa je kot vedno.

Ljubosumje je en vidik.

Bilo je kot simptom, kajne?

Simptom te bolezni.

In kaj je ta bolezen?

Izguba zaupanja, duše.

Izguba duše.

Pojdi proč!

Odpri vrata.
- Ne!

Pobesneli bik?
Nasilje ni v ringu,

nasilje je doma.

Zakaj si to naredila?

Zakaj?
- Nič nisem...

Nekatere zgodbe
morajo imeti junaka.

Lahko upoštevaš pravila o tem,
kako se mora junak vesti,

toda kaj, če se ne vede tako?

Je še junak zgodbe?

Moram jesti kot ti, kot prašič?

O bog! Kaj ti je?

Fukal si mojo ženo, kaj?

Fukal si mojo ženo.

Marty razume,
da se bo notranje nasilje

manifestiralo v dejanjih,
to je resničnost.

In notranje nasilje je greh.

OČE PRINCIPE, DUHOVNIK

Greh pomeni nasilje, milost pa ljubezen.

Marty se močno zaveda realnosti greha.

To sem spoznal, ko sem gledal film.

Ko smo odraščali,
je bil moj brat vedno v težavah.

Bil je poreden, jaz pa priden.

Toda moj bes,

jeza, ki sem jo čutil do očeta ali brata,

podobe nasilja v moji glavi,

vse to je kazalo, da sem jaz poreden.

Vedno sem bil.

S tem pač moram živeti in se znajti,

ne smem se znašati nad drugimi.

Ne smem... Jeza še vedno obstaja,

ne sme te povsem preplaviti.
Jeza je dobra.

Jeza je dobra, vendar jo moraš brzdati.

Sčasoma postane tako negativen lik,

da odrine od sebe vse bližnje,
zanika svojo dušo.

Kaj mislite o tem, da se je Marty
poistovetil z Jakom dovolj,

da je posnel film
v tistem času svojega življenja?

To morate vprašati njega.

Z Bobom sva sodelovala
pri scenariju.

Takrat sem šele res razumel.

Na koncu je prizor, ko Boba zaprejo.

Schrader je napisal, da vidi podobe
ljudi iz svoje preteklosti,

in se samozadovoljuje.

Vidiš, vidiš?

Bobu to ni bilo všeč. Rekel je:
"Zamisel imam." Vstal je,

stopil k steni, položil roke nanjo

in udaril z glavo.

Z glavo je udarjal vanjo.

Potem sem spoznal, da sem to jaz.

To sem dojel.

Povej mi. Povej mi.

Vedno pravim,
da je Marty svetnik in grešnik.

Un santo peccatore.

V njem je nekaj svetniškega,

ker se sprašuje: "Zakaj smo tu?

Obstaja življenje po smrti?
Obstaja moralnost?

Obstajata dobro in zlo?"

Je človeško bitje in grešnik,

zato pogosto stori kaj slabega.

Hotel je biti duhovnik,
večkrat se je poročil,

to ga je mučilo.

Nekdo mi je rekel: "Zakaj snemaš
film o tem tipu? Ščurek je."

Ja.

Prezirani ljudje, ki nimajo ničesar.

Barabin ni ščurek.

Tako neumen sem, jebenti.

Tako neumen.

Pravijo, da sem žival.
Nisem žival.

Nisem žival.

Tako bi delali z mano? Nisem tako slab.

Nisem tako slab. Nisem...

Imeti rad najslabše.

Marty je našel način, kako ga imeti rad.
Tega jaz ne bi mogel.

Večina ne bi mogla.

Marty pa je to našel in znal pokazati.

Bil sem v stanju fuge.

STEVEN SPIELBERG, REŽISER

Po koncu filma nisem mogel
z nikomer govoriti.

Nikogar nisem hotel videti.

Bil sem... To nisem bil več jaz.

Žal moram reči, da sem bil
tisti na filmskem platnu.

Tega nisem hotel.

Marty me je pripeljal bližje robu

kot katerikoli drug režiser.

Sprva ga ni hotel posneti,

pa poglejte, kaj je naredil.

To je bila njegova odrešitev.

To se zdi skoraj kot poslednje maziljenje.

Spomnim se ogleda filma.

BRIAN DE PALMA, REŽISER

Rekel sem: "O moj bog!"

Spet mu je uspelo.

Malce sva namreč tekmovala med sabo.
Pomislil sem: "O bog.

To je izjemen film.

Scorseseju je spet uspelo."

Na koncu filma je citat iz Svetega pisma.

PAUL SCHRADER, SCENARIST, POBESNELI BIK

"ENO PA VEM, DA SEM BIL SLEP
IN DA ZDAJ VIDIM."

Marty mi je rekel,
da je bilo to zaradi predoziranja,

da se citat nanaša nanj.

Pregledal me je znani
ameriški staroselski vrač,

ko sem snemal Pobesnelega bika,
in rekel: "Umrl si.

V bolnišnici,
preden je prišel prijatelj in rekel:

'Pridi, posnemiva ta film.'

Umrl si, zdaj pa si spet živ."

Ja, ljudje v življenju umrejo
in se vrnejo.

Marty me je zasnubil. Nihče prej me še ni.

In jaz...

Privolila sem.

Privolila sem, ker sem ga ljubila,
toda od začetka sem vedela,

da je bil izjemen človek.

V tem drobnem telesu
se je skrival mogočen um.

Zato je bil tudi zelo ranljiv.

Izviram iz filmske družine.

Mama je bila igralka Ingrid Bergman,

oče pa režiser Roberto Rossellini,

zato sem poznala to strast,

ekscentričnost.

Nekoč sem rekla: "Marty, ampak...

Ko si ves dan zatopljen v svoje misli,

se res sprašuješ, zakaj živimo,
od kod prihajamo, kam gremo?"

Odvrnil je: "Ja, ves čas.
O čem razmišljaš ti?"

Dejala sem: "Razmišljam o tem,
kaj bo za kosilo." Veliko preprosteje je.

Vedela sem, da se je ves čas
spraševal o tem,

da ga je nekako mučilo.

Vedno je nekaj iskal.

Hotel sem posneti
Tolpe New Yorka in Zadnjo skušnjavo.

Imel sem scenarij, ki sva ga pripravljala
z Jayem, in scenarij

za Zadnjo skušnjavo,
ki sva ga napisala s Schraderjem.

Moja projekta sta bila
Tolpe in Zadnja skušnjava.

Poskušal sem dobiti denar zanju,

vendar mi ni uspelo, predraga sta bila.

Časi epskih avtorskih filmov so minili.

Osemdeseta so bila zame najhujše obdobje.

Hollywood se je spremenil.

Ali ljudje v tem poslu
hočejo snemati filme

ali služiti denar?
- Služiti denar.

Rocky in drugi filmi
so postali življenjska sila industrije.

Dajali so občutek ugodja, fantazije.

Ko je začelo igrati Žrelo, sem to začutil.
Vedel sem.

Krasno je bilo za Steva, toda spoznal sem,

da se bo nekaj spremenilo.

Žrelo je bil začetek,

dve leti pozneje je začela
igrati Vojna zvezd,

vse se je res premaknilo.

Na voljo je bilo več denarja

za filme, ki bi ustvarili velik zaslužek.

Studiev niso zanimali filmi
o osebnih občutjih

posameznikov.

Ko se je to zgodilo,

za neodvisne filme ni bilo najbolje.

Komercialna uspešnost filma...

FRANK YABLANS, NEKDANJI PREDSEDNIK
PARAMOUNT PICTURES

...je prvi predpogoj tega,
ali bo film posnet.

Studio danes deluje
kot finančni bančni aparat.

Imeli smo nadzor,
toda ti časi so mimo.

To je začelo razpadati po filmu
Nebeška vrata.

'NEBEŠKA VRATA' BREZ OBČINSTVA

Studii so bili siti
samovoljnih avtorjev.

Tu je bil dokaz.
Film je igral en večer in nič več.

CIMINOV FILM POVZROČIL BANKROT STUDIA

Niso nas mogli nadzorovati,
morali so nas ustaviti.

In so nas.

Hotel sem snemati filme o življenju
svetnikov v Rimu.

Zato ker niste dobili
drugih priložnosti

ali pa ste si to želeli bolj od vsega?

Ne vem. Tudi če so bile druge priložnosti,
kaj pa naj bi?

Naslednja velika projekta
sta bila Tolpe New Yorka

in Zadnja skušnjava.

Kje bi dobil denar?

Mislil sem, da ne bom več snemal.

Potem pa me je Bob prosil,
naj posnamem Kralja komedije.

To sem si res želel posneti

in silil sem ga, naj sprejme.

O čem govori novi film?
- Naslov je Kralj komedije.

Snemali bomo...

Govori o tipu, ki ugrabi voditelja
pogovorne oddaje.

O, hvala lepa.

Nisem bil navdušen, toda rekel
sem: "Prav, posnemimo ga."

KRALJ KOMEDIJE / 1982

Govori o mladeniču,
ki hoče postati komik

in časti lik, ki ga igra Jerry Lewis,

po imenu Jerry Langford.

Jerry Lewis
se mi je zdel najboljši,

ker je bil del odlične ekipe,
Martin in Lewis.

To je bil popoln kaos.

Vodil je oddaje, nastopal na Broadwayu,
v Las Vegasu,

bil je tudi odličen filmar.

Vse je počel.

Hej, Jerry, kako si?

Ta prizor, ko hodi po ulici
in ljudje vpijejo: "Hej, Jerry."

Ja.

Rekel sem, da bom zbral ljudi.
Odvrnil je, da ni treba.

"Kako to misliš?" Rekel je: "Samo glej."

Posneli smo ga s skrito kamero
in ljudje res vpijejo.

To je bilo resnično?
- Ja.

Ljudje so vpili. Gradbeni delavci.

"Radi te imamo, Jerry." Take reči.

Nisem hotel poudarjati
pomembnosti slavnih oseb,

šlo je za obsesivnost.
Moral si si lastiti Jerryja.

Moral si si lastiti Jerryja Langforda.

Scenarij sem prebral
pred snemanjem Taksista,

ni mi bil preveč všeč,
toda začenjal sem ga bolje razumeti.

Ker ste postali slavni?

Delno.

Po snemanju filmov Taksist,
New York, New York, Zadnji valček,

ko sem potoval po svetu,
se družil z vsemi,

sem videl, kako je to.

Pozdravite Martina Scorseseja.

Kralj komedije govori
o njegovem strahu pred oboževalci.

O blaznosti oboževalcev, če hočete.

Včasih sva lahko šla v slaščičarno...

DOMENICA CAMERON-SCORSESE, HČI

...kakšno ulico proč po sladoled
in vse je bilo v redu.

Toda včasih sva bila v dvigalu

s kom, ki je rekel:

"Travis Bickle mi je všeč."

Oba sva kar...

Se spomnite časa,
ko ni več mogel iti

v trgovino na vogalu ali...

Zelo dobro se spomnim.

Sinoči so ustrelili
Johna Lennona.

Strelec je čakal na svojega
junaka pred blokom Dakota.

Ko so ubili Johna Lennona,
je nehal hoditi ven.

NEW YORK

Nekaj mesecev ni šel ven.
Prestrašen je bil.

Ljudje so ga prepoznavali,

dajal je avtograme, toda potem je...

MORILEC GA JE ZALEZOVAL TRI DNI

Poglejte, za koga je šlo.

Za Johna Lennona, ki se je boril za mir.

Glede na to, kakšne filme je snemal oče...

Johna Lennona so ubili
na ulicah New Yorka.

Martyja je to zelo mučilo.

Ljudje so mu pisali,

včasih tudi prav grozljive stvari.

Leta prej,
ko smo posneli Taksista,

in sem začenjal snemati
New York, New York, sem dobil pismo.

"Če mala Jodie dobi oskarja za to,

kar je morala početi v Taksistu,

boš plačal z življenjem. To ni šala."

TO NI ŠALA!

Poklicali smo FBI.

Več let smo tuhtali o tem,
za kaj je šlo v tem pismu.

Je bil Hinckley?

Ja. Štiri leta pozneje...

Veste?

G. predsednik...

Danes so streljali
na predsednika Reagana.

Napadalec je ustrelil
vsaj trikrat, morda celo šestkrat.

Kroglo ima še vedno v prsih.

To je bilo dan
pred podelitvijo oskarjev.

Pobesneli bik je bil nominiran.
Podelitev so odpovedali.

PODELITEV OSKARJEV PRELOŽENA

Naslednje jutro

smo izvedeli za Hinckleyja.

John W. Hinckley,
25-letni postopač,

je bil zatreskan v Jodie Foster.

Hinckley je omenil Jodie in film.

Hinckley je morda
poskušal poustvariti

zaplet filma Taksist.

Film ga je na neki način navdihnil.

Hinckley je razmišljal o Taksistu.

Gotovo razumete,
zakaj smo podelitev preložili za 24 ur.

Naslednji večer sva šla na podelitev,
bilo je zelo napeto.

Marty je pod smokingom moral
nositi neprebojni jopič.

Niso vedeli, ali je šlo za zaroto

ali za volka samotarja.

Z nama so bili agenti FBI.

Veliko se je dogajalo.

Ne spomnim se več.

Vendar nismo... Jaz nisem vedel.

Grozno je bilo in... Ja.

Zdi se mi,
da sta Rupert Pupkin in Travis Bickle

kot dve zrcalni podobi
moškega iz podzemlja.

Za enako nasilje gre. Enako nasilje.

Čakaj. Jerry, pridi sem. Sedi noter.
Ne zafrkavam se.

Kaj govoriš, hudiča? Kaj delaš?

Vadili smo Jerryjevo ugrabitev.

Malo sva se pogovarjala,

razmišljala o tem, kaj se je zgodilo
s Hinckleyjem,

nisva vedela, kaj bi.

Toda potem sva rekla,
to moramo storiti in pika.

S pištolo ti bo merila v glavo.

Ne delaj nenadnih gibov,
nočem storiti česa drastičnega.

Če bo vse po sreči, boš lahko odšel

najkasneje ob dvanajstih, pol enih.

Gre za poveličevanje.

Predstavo sem zapustil kot v sanjah.

Potem sem gledal vsa tvoja
gostovanja v Sullivanovem šovu.

Najlepša ženska si,
kar sem jih kdaj videl.

To je nevarno.

In gre za potrebo uničiti boga
ali boginjo.

Ali pa za to,
da je treba opraviti krvavo daritev.

Kot v pradavnini. Uničiti jih je treba,
pa bodo vsi v redu.

Popoldne je prišlo do streljanja
pred hotelom Hilton v Washingtonu.

Vas plaši,
da lahko nasilje včasih

preskoči iz filmov na ljudi?
- Seveda.

Toda obstajajo tudi skladbe,

rokovske skladbe

nekaterih izjemnih skupin,
ki so jih obtožili,

da navdihujejo norost, veste.

Pa Goethejevo Trpljenje mladega Wertherja.

Veliko ljudi je storilo samomor.

Ko so prebrali to knjigo.

Mladi ljubimci so naredili samomor.

Konec 18.,
začetek 19. stoletja, kajne?

Delo se nečesa dotakne.
Nečesa se dotakneš.

Dotaknili smo se...
Mislili smo, da smo se dotaknili resnice.

NA SNEMANJU KRALJA KOMEDIJE

Kralja komedije je bilo težko snemati.

MARTIN SCORSESE, REŽISER

Niste pogosto zamujali
na snemanje?

Ja. Včasih sem prišel šele popoldne.

Ne morem kar tako snemati filma.

Ugotovil sem, da nisem take vrste režiser.

Bob je hotel, da posnamem Kralja komedije,

snov mu je bila pri srcu,
meni pa morda ne.

Spraševala sva se,
kako daleč lahko greva skupaj

kot sodelavca.

Kaj bova našla drug v drugem?

Ne le usvarjalno, pač pa kot človeka.

...merila in praksa, to ti bom povedal.

Ja.

To je tudi v pravilih.
- Ja.

V redu bo. Prizor bo trajal
manj kot 15 sekund.

Pogosto smo 35-krat ponavljali.
Morda še večkrat.

Še snemamo.

Je to običajno za vas?

Ne.

Ja, Marty?
- Ja?

Vrni se in mi povej še kaj.

Naj počakam na letalo?

Letalo je malce...
- Jezus. Prav.

Dobro bi bilo na deset, dvanajst načinov.

Toda kako sem hotel to izpeljati?

Ali hočeš... Oprosti, rad bi nadaljeval,

a sem šel... Naj grem k njej in ga poslušam,

potem pa Langford, blablabla?

Ja, dajmo.

Želeti si moraš biti tam,

grozno sem se počutil, ker nisem hotel,

da dojamejo, da nisem hotel biti tam.

Enega imamo tako, je to dovolj...

Pozabi. Začnimo.

Dobro bo, ja. Zelo dobro.

Dobro, hvala.
- Končali smo.

Se vam je kdaj zdelo,
da ste izgubljeni?

Mislim, da.
Res sem se počutil izgubljenega

v ustvarjalnem delu.

Ustvarjalno delo
je namreč povezava z vero.

To je kot dar. Če ga imaš...

Ta dar uporabiš.

Ga obogatiš.

To ti je bilo dano, sveto je, to je vse.

Zato sem dokončal film
kljub svojim čustvom.

Lahko film služi
kot metoda samoizražanja?

Ja, vendar moraš biti pripravljen
izgubiti vse.

In res izgubiti.

To se zgodi, veste.

Toda res vse. Ne le denarja.

Kaj izgubiš?
- Družino, življenje.

Ko je snemal Kralja komedije,
nisem bila pogosto z njim.

Videla sem, da noče, da sem tam.

Snemate to?

Marty se je znal hudo ujeziti.

Ne name, nikoli me ni udaril
ali kaj takega,

lahko pa je razbil vse v sobi.

Njegov prijatelj ga je nekoč posnel
in mu to pokazal.

Marty je bil pretresen, ker ni vedel,
kako nasilno je to,

da lahko to drobno telo, ta astmatik...

Bilo je kot vulkan. Strašljivo.

Težiš mi zaradi zrezka? Zaradi zrezka?

Našli bi ga!

DOBRI FANTJE / 1990

Zakaj si to naredila?

Prekleto! Veš, da imaš hude težave z jezo?

VOLK Z WALL STREETA / 2013

Ne spomnim se,
zakaj se je tako razjezil.

Včasih je lahko znorel

zaradi zelo trapastega razloga.

Zdaj ti bom jaz nekaj pokazal.

Včasih pa se je zbudil in govoril:
"Jebenti, jebenti."

Rekla sem mu: "Marty,
dan se še sploh ni začel."

"Kaj, jebenti? Kaj?"

Potem sem dojela, da ga ta bes poganja,

mu daje pogum.

Bil je deček iz soseske Little Italy,

zdaj pa je pomemben režiser,
ki režira visokoproračunske filme.

Bes v njem mu je dal vzdržljivost,

da je preživel dan, dokončal film.

Ni namreč lahko.

Zveza z njim je bila zapletena.

Šel sem k njemu tisti dan,
ko je odšla.

Spomnim se, da sem bil v tem velikem,
praznem stanovanju.

BRIAN DE PALMA, REŽISER

Tam je bil Marty, čisto sam.

Tega se zelo dobro spomnim.

Bil sem sam.
Nihče mi ni hodil blizu.

Thelma je montirala na moji podstrehi.

Starši so prihajali preverjat,
ali sva dobro. To je vse.

Vsi drugi so se me izogibali,
ker sem se vedel...

Bil sem zelo nepredvidljiv.
- Ste se grdo vedli?

Do neke mere. Potem se je vse nehalo.

Ko so vsi končno odšli,
je bilo skoraj kot...

Skoraj kot da bi...

Bolje bi bilo, če bi rekel: "Pojdite."

Ampak...
- Nisem.

Odšli so sami od sebe.
- Ja.

Ljudi odganjam od sebe.

To se je zgodilo. Ostal sem le jaz.

Vam je govoril
o Kralju komedije?

Malo, ja.

To bi se moralo začeti tu.

Hudo je bilo zanj.
Zelo hudo.

Razpoloženje mu je nihalo.
Zelo čustven je bil.

THELMA SCHOONMAKER,
RADIJSKI INTERVJU, 1990

Zelo depresiven.

Kot bi živel z vulkanom.

Pri snemanju Kralja komedije
sem imel hude osebne težave,

nisem mogel montirati filma in grozili so,

da mi ga bodo vzeli.

Film bo začel igrati...

Nekega dne.

Doživel sem zlom.

Ste bili depresivni?
- Zelo, ja.

Zdaj ne morem govoriti.

Take depresije še nisem doživel.

Poskušal sem delati, pa nisem mogel.

Imel sem težave, pritoževal sem se,
norel in... Saj veste.

Hotel sem se dobivati z ljudmi,

imeti kakšno zvezo. Pa ni uspelo.

Če ne bi petkrat na teden obiskoval
zdravnika, ga ob koncu tedna klical,

če se ne bi ves čas trudil,
da pridem k sebi,

bi bil mrtev.

Jemal sem zelo močna zdravila
in se prebijal skozi to.

Bil sem zelo osamljen,
a to je bila moja krivda.

'KRALJ KOMEDIJE' ZAČEL SLABO

Kralj komedije je igral teden dni.

Kinodvorane so ga zavrnile.

Dobil je dobre kritike,
a nihče ga ni šel gledat.

OBČINSTVO SOVRAŽI SCORSESEJEV FILM

Konec leta so predvajali
oddajo Entertainment Tonight.

Rekli so: "Zdaj pa polomija leta,"

zavesa se je odprla
in tam je bil moj film.

Kralj komedije.

POLOMIJA LETA

Eden mojih najljubših je.

SPIKE LEE, REŽISER

Rupert, kako-se-že-piše...

Pupkin. P-U-P-K-I-N.

Pumpkin?
- Pupkin.

Ljudem je ta film zdaj všeč.

Ko pa je začel igrati... Sranje.

Nihče ga ni maral.

Veliko stvari je, veliko dejavnikov,

toda bistvo je,
da ga občinstvo pač ni maralo.

Še vedno sem hodil na zabave

in srečanja v Los Angelesu,
toda norčevali so se iz mene,

ljudje so govorili: "Ja, pajade." Veste.

"Pa ja." Take reči.

Nekdo mi je rekel:

"V Hollywoodu pravijo, da si opravil."

To mi je povedal neki pisec. Rekel sem:
"Dobro." Opravil sem torej.

Nazaj dol grem. Dobro.

Je to vplivalo na odločitev,
da posnamete Idiotsko noč,

nizkoproračunski film...
- Ja, ja.

Spet sem bil na začetku.

V vseh pogledih.

Ne mudi se.

IDIOTSKA NOČ / 1985

Posneli smo ga z malo denarja.

Zelo malo. Njegova kariera je bila
v groznem stanju

in tako se je lahko spet uveljavil

kot odgovoren filmar.

Kaj so storili?

Bil je kot ročno narejen film.

Kot bi se otroci odločili postaviti
predstavo v skednju.

Ti boš to, jaz bom to.

Ključen je bil direktor fotografije
Michael Ballhaus.

Srečal sem ga in rekel:

"Pripravil sem kadre, a ne vem,
kako bomo vse posneli."

"Potuhtal sem," je odvrnil.
"16 scenskih postavitev na dan bo."

Rekel je: "Zmogli bomo." Jaz pa: "Nikoli."

Nisem verjel, da bo to storil. Pa je.

Za to bom najbrž kriv jaz.

Odzval sem se na to,
kako človeka preizkušajo

različni liki.

Kot v Jobu, toda komedija.

Smešno. Ja.

In tisti trenutek,
ko končno poklekne...

"Moram umreti za to?" Ja.

Rekel sem: "Ja, moraš."

Samo besede zapisujem, zaboga!

Vse slabe stvari,
ki so se vam dogajale...

Ja, o tem govori film.

'IDIOTSKA NOČ' JE SPODBUDNA
VRNITEV ZA SCORSESEJA

NIZKOPRORAČUNSKI, A KAKOVOSTEN

Film je bil uspešen,
začel sem se spravljati k sebi.

Ravno sem se poročil z Barbaro De Fina,

ki je bila izjemna producentka.

Spoznala sem ga,
ko je zaključeval Kralja komedije.

Potem sem odšla
in producirala nekaj filmov,

ko pa sem se vrnila, sva postala par.

Martyja zakon
ni preveč zanimal.

Res je hotel snemati filme,

hotel pa je poskrbeti za ta del življenja.

Da bo poročen.

Morda je tudi upal, da mu bo to
pomagalo pri skušnjavah.

Ugotovil sem, da sem rad sam,

toda bal sem se biti sam.

Moje zveze so pogosto bile

kot zveza med bratom in sestro.

Da sem imel nekoga za družbo.

Se vam zdi,
da ima z ženskami zapleten odnos?

Dela s številnimi ženskami.

Vem, da je bila zveza z Barbaro De Fina

zelo pomembna za Martyjevo kariero.

Dobro je bilo. Rez.
- Rez!

Barbara mu je predlagala,
da posname Idiotsko noč.

Rekla je: "Spet si moraš pridobiti ugled."

To je storil.

SCORSESE SE JE VRNIL

Ravno sem končal Idiotsko noč,

ko sva se v Los Angelesu dobila
z Mikom Ovitzem.

V Hollywoodu je bil zelo pomemben,

govoril mi je: "Tvoji filmi so
precej zanimivi." In podobno.

Odvrnil sem: "V določenem obdobju
življenja sem imel nekaj težav."

Vprašal je: "Ali jih imaš zdaj?" "Ne."

Dejal je: "Dobro, kateri film
si najbolj želiš posneti?"

"Zadnjo Kristusovo skušnjavo," sem rekel.
"Dobro, uredil bom to."

Povezal me je z Newmanom.

Slutnjo imam, navijač Fatsov.
Zdaj bom jaz zmagoval.

Da bi posnela nadaljevanje
Igralca biljarda...

BARVA DENARJA / 1986

...s Paulom Newmanom in Tomom Cruisom.

Prekleto!
- Izvoli.

Hotel sem dokazati,
da lahko spet posnamem film,

da mi lahko zaupajo glede proračuna

in sodelovanja z ekipo.

A tako?
- Ja.

Prizori igranja biljarda so bili težava.

Zamislil sem si zelo zapletene poteze.

Ko pa smo jih posneli,
je bilo zelo lahko,

ker Paul igra biljard in Tom tudi.
Resnično je.

Igrala sta in kamera je posnela
pravo točko v pravem trenutku.

Ponovili smo največ dvakrat.

Nenadoma smo tisti dan
imeli več časa.

Končali smo dan pred rokom
in v proračunu je ostal še milijon.

Takrat sem prišel najbližje temu,
da sem "režiser".

Ja.
- Poklicni režiser.

Zame je glavno, da še naprej snemam filme.

Upam, da bo film kaj zaslužil,
da bom lahko še snemal.

'BARVA DENARJA' ODLIČNO SLUŽI

Film je bil uspešen.
Paul je dobil oskarja.

Mary Elizabeth je bila nominirana.

V vaših filmih je bilo za oskarja
nominiranih več žensk kot...

Tako je. Mislim,
da jih je bilo deset, enajst.

Ko je film začel igrati, se mi je zdelo,
da nekaj ni v redu.

Roger Ebert in Gene Siskel
sta se razjezila name.

Rekla sta: "Tega ne ponovi več."

Vse je linearno, tako kot v drugih filmih.

Pri Scorseseju pričakuješ
več karakternih stvari, obratov,

ne le pripovedovanja zgodbe.

Ebert in drugi so poudarjali,

da je treba iti dlje.

Spoznal sem, da je res. Prav.

Toda hotel sem posneti Zadnjo skušnjavo.

ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA,
NIKOS KAZANTZAKIS

V sedemdesetih je Marty vedno imel
Kazantzakisovo knjigo,

Zadnja Kirstusova skušnjava.

Marty je hotel posneti film po njej.
Vztrajal je.

Vse življenje me je zanimal

ta koncept Jezusa Kristusa.

Kdo je? Kaj je?

Žrtvovanje na križu je lahko, ker je Bog.

Toda ne, je tudi človek.

Drugače povedano, trpi tako kot mi.

Zato se me je ta knjiga dotaknila.

Ko sem prebral knjigo,
sem si rekel: "Z njim lahko govoriš."

Jezus je zelo človeški, dostopnejši.

V nekem smislu bi to bilo bolj šokantno.

Nihče ga ni hotel posneti.

Barry Diller, takratni šef Paramounta,

je hotel vedeti, zakaj ga hočem posneti,

in rekel sem:
"Rad bi bolje spoznal Jezusa."

Postal je ves rdeč v obraz,
ker niso vedeli, kaj naj z mano.

Tega šefu studia ne rečeš.
Se mi je mešalo?

Toda Barva denarja je bila uspešnica.

Zato je Mike Ovitz rekel:
"Vem, koliko ti to pomeni,

poskrbel bom, da boš snemal."

Tako sem končno dobil priložnost,
da posnamem Zadnjo skušnjavo.

To je bil neodvisni film,
ki naj bi ga kupil Universal,

posnet za zelo malo denarja.

Snemali smo v Maroku.

Pri snemanju smo imeli hude težave.

Pripravimo se, prosim. Pozor.

Ob štirih ni bilo več svetlo.

Jutri bomo posneli ves prizor
v enem dnevu.

Ta izkušnja je bila ogrožena,
ker nismo imeli denarja.

Nismo mogli ponavljati več kot dvakrat.

"Krsti me."
Od tam bomo začeli.

Ne počutim se kot igralec v filmu,
pač pa kot padalec.

Pripravljeni.
- Gremo!

Pardon. Pripravljeni.
- Snemamo.

Radi bi posneli vse za konec križanja.

Upam, da nam bo uspelo še danes.

Za snemanje križanja
smo načrtovali tri dni.

Dajmo, dajmo.
O moj bog! O bog!

Rekli so: "Ne bo šlo.
Vse moramo posneti v dveh dneh."

Od zore do mraka.

Vsako minuto. In za križanje gre.

Nekdo mi je rekel:
"Le določeno vsoto imaš,

hočeš pa deset stvari. Kaj bi rad?"

Ta posnetek naj traja
petnajst minut. Ta pa pet.

Gremo.

Saj že grem. Hitim.
- Vključi napravo za veter.

Je naprava za veter
obrnjena v pravo smer?

Napolni s krvjo.

Willem Dafoe
je lahko bil na križu

le pet minut naenkrat,

ker se dušiš. To se zgodi, če te križajo.

Prepogneš se, ne moreš dihati.

Noro je bilo.

Vsak dan je bilo 25 postavitev.
Vse smo izpeljali.

ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA / 1988

Lepota je v tem,
da govori o Jezusu,

ki je v hudi skušnjavi zaradi ene stvari,
ki je ne more imeti.

SODELAVEC PRI SCENARIJU,
ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA

Da bi živel kot človek.

Tako ga preizkuša hudič.

Ni mi treba umreti na križu zaradi
žrtvovanja, greha, če tako rečem.

Ni me treba žrtvovati?

Ne, ni.

Nisem mesija?

Ne, nisi.

Šel sem do skrajne meje in mu rekel:
"Lahko tako živiš.

Krasno je tako živeti. Lahko imaš otroke."
Veste?

Lahko bi imela otroka.

Lahko bi imela otroka.

Lepota skušnjave je v tem,
da se življenje, ki nam je dano,

Bogu zdi lepo.

V skušnjavi govori:
"Lepo bi bilo le ostati tukaj."

Toda zadnji hip spozna,
da se mora žrtvovati.

To je vse. Žrtvuje se.

Njegove zadnje besede so:
"To sem izpolnil. Uspelo mi je."

To sem izpolnil.

To sem izpolnil.

Takega Jezusa
sem hotel posneti.

Zato sem pričakoval razpravo.

Namesto tega pa so vpili na nas.

Ne predvajajte filma!

To se je razvilo
v eno najbolj srditih bitk

v zgodovini filma.

Ta sporni film
imajo mnogi kristjani

za žaljivega in krivovernega,

imenuje se Zadnja Kristusova skušnjava.

Rekel sem: "S filmom smo hoteli
razburiti ljudi.

Zdaj so razburjeni."

Dejal je: "Toda nisem pričakoval,
da bodo tako razburjeni."

Morali bi se lotiti ljudi,

ki so to posneli.

Ta človek je šarlatan.

Bolj satanističnega filma še ni bilo.

Prevedla Bernarda Petelinšek